018-075/02
Številka: 018-075/02Datum sprejema: 11. 3. 2005
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za AC â?? in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva za povračilo stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev:
Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod št. objave Ob-â?? objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za storitev: AC â??. V roku za predložitev ponudb, 08.01.2002, je naročnik prejel ponudbe treh ponudnikov. Dne 08.01.2002 je bilo izvedeno javno odpiranje ponudb, na katerem je naročnik odprl vse ponudbe po vrstnem redu kot so prispele. Kot je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 402-26/02-RPP-šM naročnik ni ugotovil nobenih formalnih pomanjkljivosti prispelih in odprtih ponudb. Na javnem odpiranju so bile prebrane ponudbene cene in roki izvedbe javnega naročila. Iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 402-26/02-RPP-šM, z dne 19.02.2002, je razvidno, da naročnik ni izbral najugodnejšega ponudnika, saj je na javni razpis prispela samo ena pravilna ponudba, zato naročnik v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 ni mogel sprejeti sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika in je zato sprejel sklep, da javni razpis ponovi. Naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila navaja, da je ponudba vlagatelja. nepravilna, saj ne ustreza zahtevam iz točke 5.3. razpisnih pogojev iz navodil ponudnikom, ker v ponudbi ni bilo predloženo dokazilo, da proti ponudniku ni bila izdana pravnomočna sodna odločba ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega razpisa in sicer v ponudbi ni bilo priloženo potrdilo sodnika za prekrške. Naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila navaja, da je bila kot nepravilna izločena še ena ponudba, ker v ponudbi ni bilo predloženo dokazilo, da proti ponudniku ni bila izdana pravnomočna sodna odločba ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega razpisa, in sicer v ponudbi ni bilo priloženo potrdilo sodnika za prekrške. V tej ponudbi tudi veljavnost predložene bančne garancije ni bila v skladu z razpisnimi pogoji.
Vlagatelj zahtevka za revizijo je dne 22.02.2002 prejel obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 402-26/02-RPP-šM, z dne 19.02.2002, in od naročnika v zakonsko določenem roku v skladu s 79. členom ZJN-1 zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila.
Naročnik je dne 04.03.2002 prejel zahtevo za izdajo obrazloženega obvestila. V zahtevi vlagatelj navaja, da je dne 06.11.2002 z dopisom, št. DOP-092/01, zaprosil sodnika za prekrške Maribor za izdajo potrdila, da zoper njega ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem in, da ni bila izdana pravnomočna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljanje dejavnosti. Na navedeno zahtevo je vlagatelj zahtevka za revizijo od sodnika za prekrške v Mariboru dobil odgovor, da je Ministrstvo za pravosodje v Uradnem listu RS, št. 72/01, z dne 14.09.2001, izdalo obvestilo, št. 714-07/2001, v katerem sporoča, da bo z dnem 01.10.2001 vzpostavljena evidenca pravnih oseb, kaznovanih za kazniva dejanja in da je potrebno od tega dne dalje vlogo za izdajo potrdil posredovati Ministrstvu za pravosodje. Sodnik za prekrške Maribor je pojasnil, da več ne izdaja zahtevanih potrdil. Vlagatelj zahtevka za revizijo v svoji ponudbi ni priložil potrdila sodnika za prekrške, je pa priložil potrdilo Ministrstva za pravosodje RS, št. 714-07-1037P/2001, z dne 20.12.2001, s katerim Ministrstvo za pravosodje potrjuje, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni bil obsojen za kazniva dejanja in, da se potrdilo izdaja zaradi sodelovanja na javnem razpisu. Vlagatelj zahtevka za revizijo je v svoji ponudbi dodatno predložil še potrdilo Okrožnega sodišča v Mariboru, oddelka za gospodarsko sodstvo, opr. št. I GKR 1206/2001 - KJ, z dne 18.12.2001, da zoper vlagatelja zahtevka za revizijo ni bil uveden postopek za gospodarski prestopek oz. mu po tem postopku ni bila izdana pravnomočna sodna odločba. Vlagatelj navaja, da v skladu z obvestilom Ministrstva za pravosodje št. 714-07/2001 ni bil dolžan predložiti dokazila Okrožnega sodišča v Mariboru. V nadaljevanju vlagatelj zahtevka za revizijo navaja, da je bila z novelo zakona o prekrških prenesena sodna pristojnost za gospodarske prestopke iz Okrožnih sodišč na Sodnika za prekrške, vsled česar se je posledično vzpostavila evidenca pravnih oseb kaznovanih za kazniva dejanja pri Ministrstvu za pravosodje, tako, da se danes evidenca več ne vodi dvotirno, temveč je vzpostavljena enotna evidenca pri Ministrstvu za pravosodje. Po prejemu obvestila o oddaji javnega naročila, št. 402-26/02-RPP-šM, je vlagatelj zahtevka za revizijo dne 19.02.2002 ponovno pozval sodnika za prekrške Maribor, da se izjasni glede izdaje potrdila o nekaznovanosti. Sodnik za prekrške Maribor je z dopisom, št. Sp-16/02-Le/Ra, z dne 26.02.2002, vlagatelju sporočil, da sodnik za prekrške Maribor, ni pristojen za izdajo potrdila, ki ga je zahteval vlagatelj zahtevka za revizijo in, da je za izdajo teh potrdil od 01.10.2001 potrebno podati vlogo na Ministrstvo za pravosodje. Sodnik za prekrške v svojem odgovoru vlagatelju zahtevka za revizijo tudi navaja, da sodnik za prekrške izdaja odločbe o prekršku in ne sodnih in upravnih odločb, ter da sodnik za prekrške ni pristojen za izdajo ukrepov, s katerim lahko pravni osebi prepovedal opravljati gospodarsko dejavnost. Sodnik za prekrške Maribor tudi navaja, da je do vzpostavitve evidence na Ministrstvu za pravosodje izdajal pravnim osebam splošno potrdilo o "nekaznovanju", vendar samo iz svoje evidence o prekrških, ki pa so se nanašale le na izdajo odločb o prekrških iz pristojnosti sodnika za prekrške Maribor in ne na evidenco o prekrških drugih sodnikov za prekrške na območju Republike Slovenije. Ob tem sodnik za prekrške v Mariboru poudarja, da je posamezna pravna oseba lahko kaznovana za storitev prekrška pri sodnikih za prekrške, ki so pristojni po kraju storitve prekrška in ne le pri sodniku za prekrške pristojnem za prekršek po sedežu pravne osebe. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da so v 41. členu ZJN-1 določeni obvezni pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje na javnem razpisu. V 3. točki 41. člena ZJN-1 je navedeno "če mu je bila v preteklih petih letih pred objavo javnega naročila izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila". ZJN-1 v 42. členu določa način izpolnjevanja pogojev navedenih v 41. členu ZJN-1 in določa, da se za dokaze, ki dokazujejo usposobljenost za izvedbo javnega naročila štejejo listine, ki jih izdajo na zahtevo pristojni organi. Isti člen tudi določa, da ponudnik izpolnjuje pogoje iz tretje točke drugega odstavka 41. člena, če predloži izpisek iz sodne ali druge evidence. Ponudbi priloženo potrdilo Ministrstva za pravosodje, št. 714-07-1037P/2001, po vlagateljevem mnenju izpolnjuje te pogoje. Vlagatelj tudi navaja, da se naročnik ne more sklicevati na 44. člen ZJN-1, ki govori o nadomestni izjavi, saj se 44. člen nanaša na izjave ponudnikov iz drugih držav. Vlagatelj navaja, da je bila njegova ponudba pravilna, kar izhaja tudi iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS po objavi obvestila Ministrstva za pravosodje v zvezi z izdajanjem potrdil, zato je zahteva po predložitvi dokazil sodnika za prekrške nepravilna, neutemeljena in nezakonita.
Vlagatelj svoji zahtevi za obrazloženo obvestilo prilaga zaprosilo sodniku za prekrške Maribor za izdajo potrdila, da zoper vlagatelja ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje povezano s poslovanjem ali pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je podjetju prepovedano opravljati dejavnost, št. DOP-092/01, z dne 06.11.2001. Zahtevi za obrazloženo obvestilo vlagatelj prilaga tudi dopis sodnika za prekrške Maribor, št. Sp-16/02-Le/Re, z dne 26.02.2002, iz katerega izhaja, da le ta ni pristojen za izdajo potrdila, saj je bilo v Uradnem listu RS, št. 72/01, objavljeno obvestilo Ministrstva za pravosodje, ki določa, da bo s 01.10.2001 vzpostavljena evidenca pravnih oseb, kaznovanih za kazniva dejanja. Sodnik za prekrške Maribor je do vzpostavitve enotne evidence Ministrstva za pravosodje, pravnim osebam, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so hoteli sodelovati na javnih razpisih, do 01.10.2001 izdajal splošno potrdilo, vendar le iz svoje evidence o kaznovanosti s pravnomočnimi odločbami o prekrških.
Naročnik v obrazloženem obvestilu, št. 370/1-2002, 2001/00514, z dne 06.03.2002, navaja, da ponudba vlagatelja ne ustreza zahtevam iz točke 5.3. razpisnih pogojev z navodili ponudnikom, saj ni bilo predloženega dokaza, da vlagatelju ni bila izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila (priloga 1d) in sicer potrdilo pristojnega sodnika za prekrške. V razpisnih pogojih iz navodil ponudnikom je bilo v točki 5.3., priloga 1d predvideno, da ponudnik kot dokaz, da proti njemu ni bila izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, predloži potrdilo pristojnega sodišča - kazenski oddelek in potrdilo pristojnega sodnika za prekrške. Zahtevani potrdili dokazujeta, da ponudniku v zadnjih petih letih pred oddajo javnega naročila ni bila izdana pravnomočna sodna odločba in, da ponudnik lahko sodeluje v postopku. V pristojnost naročnika sodi, da v razpisni dokumentaciji navede, kakšno dokazilo mora ponudnik predložiti, da bo dokazoval izpolnjevanje zahtevanih pogojev. Pri tem gre za dokazovanje pogojev za obdobje petih let pred objavo razpisa, kar pomeni, da dokazovanje sega v obdobje, ko še ni bila vzpostavljena kazenska evidenca za pravne osebe v Republiki Sloveniji. Evidenca, vzpostavljena dne 01.10.2001 pri Ministrstvu za pravosodje, na podlagi katere lahko ponudnik pridobi potrdilo, beleži zgolj kazni izrečene pravnim osebam v skladu z Zakonom o odgovornosti pravnih oseb za kaznivo dejanje (Uradni list RS, št. 59/99 in 12-1/00, v nadaljevanju ZOPOKD). Navedeni zakon in Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 31/00, v nadaljevanju ZP-L) po vsebini izenačujeta pojem gospodarskega prestopka, ki je po reformi zakonodaje postal bodisi kaznivo dejanje, bodisi prekršek. Sam smisel pogoja iz točke 5.3., priloga 1d, pa je ravno v dokazovanju, da ponudnik v obdobju petih let pred objavo javnega razpisa ni bil v gospodarskem prestopku, ki je po reformi kazenskega prava (sprejem ZOPOKD) določen kot kaznivo dejanje. V ta namen so zahtevana dokazila poleg okrožnih sodišč do sedaj izdajali tudi sodniki za prekrške. Obvestilo Ministrstva za pravosodje o vzpostavljeni evidenci v ničemer ne omejuje sodnikov za prekrške pri izdaji omenjenih dokazil, saj mora ponudnik dokazati "nekaznovanost" za obdobje petih let pred objavo razpisa, kar je tudi razlog, da je naročnik postavil omenjeni pogoj. Naročnik tudi navaja, da je mogoče v navedenem primeru v skladu s 44. členom ZJN-1 predložiti nadomestno izjavo, ki jo je mogoče uporabiti v primeru, da državni organi v državi, v kateri ima ponudnik sedež, ne izdajajo potrdil, zahtevanih v drugem odstavku 42. člena ZJN-1, ali pa taka potrdila ne zajemajo vseh primerov navedenih v 1., 2. in 3. točki drugega odstavka 42. člena ZJN-1. Omenjena določba se ne nanaša samo na tuje ponudnike, saj besedilo člena govori samo o "državi, kjer ima ponudnik svoj sedež", pri čemer ni možno sklepanje, da v pojem države ne bi bila vključena tudi Republika Slovenija. V konkretnem primeru je ponudnik predložil zgolj potrdilo Ministrstva za pravosodje brez kakršnihkoli dodatnih pojasnil, dokazil ali nadomestne izjave, kar izrecnim razpisnim pogojem ni zadoščalo. Glede navedb o dokazovanju pravilnosti ponudbe v skladu s tabelo I, priloženo zapisniku o javnem odpiranju ponudb za oddajo javnega naročila, št. 402-26/02-RPP-šM, z dne 08.12.2001, naročnik navaja, da so v zapisniku o odpiranju ponudb vsebovani osnovni podatki v zvezi z javnim odpiranjem ponudb, osnovni podatki o ponudniku, cena ter morebitne pripombe pooblaščenih predstavnikov ponudnikov, pri čemer je pregled ponudb izvršen zgolj na tej podlagi. Komisija naročnika ponudbo natančno prouči šele v naslednji fazi, saj v fazi javnega odpiranja ponudb le - teh ni mogoče natančno proučiti. Navedeni zapisnik o odpiranju ponudb predstavlja zgolj prvo preveritev ponudbe, na podlagi katere se ponudbo uvrsti v nadaljnji postopek.
Vlagatelj je prejel obrazloženo obvestilo, št. 370/1-2002, 2001/00514, z dne 06.03.2002, dne 19.03.2002.
Vlagatelj je pravočasno, dne 26.03.2002, z dopisom, št. 402-26/02-RPP-šM, vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v svojem zahtevku navaja, da je bilo v skladu z razpisnimi pogoji v točki 5.3., priloga 1, potrebno predložiti v ponudbi dokaz, da proti ponudniku ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem, ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Ponudnik mora v ponudbi predložiti potrdilo pristojnega Okrožnega sodišča - kazenski oddelek in potrdilo pristojnega sodnika za prekrške. Vlagatelj je dne 06.11.2001, z dopisom, št. DOP-092/01, zaprosil sodnika za prekrške Maribor za izdajo navedenega potrdila. Iz odgovora sodnika za prekrške Maribor izhaja, da je Ministrstvo za pravosodje v Uradnem listu RS, št. 72/2001 na strani 5408 izdalo obvestilo, da bo s 01.10.2001 vzpostavljena evidenca pravnih oseb, kaznovanih za kazniva dejanja in da je potrebno od tega dne vloge za izdajo potrdil posredovati na Ministrstvo za pravosodje. Sodnik za prekrške Maribor je tako vlagatelju pojasnil, da ne izdaja več zahtevnih potrdil. Vlagatelj svoji ponudbi tako dejansko ni predložil dokazila sodnika za prekrške, je pa predložil potrdilo Ministrstva za pravosodje RS, št. 714-07-1037P/2001, z dne 20.12.2001, s katerim Ministrstvo za pravosodje potrjuje, da vlagatelj ni bil obsojen za kazniva dejanja. Vlagatelj pa je predložil tudi potrdilo Okrožnega sodišča v Mariboru, oddelka za gospodarsko sodstvo, opr. št. I GKR 1206/2001-KJ, z dne 18.12.2001, da zoper vlagatelja ni bil uveden postopek za gospodarski prestopek oz. mu v tem postopku ni bila izdana pravnomočna sodna odločba. Vlagatelj navaja, da v skladu z obvestilom Ministrstva za pravosodje ni bil dolžan predložiti dokazila Okrožnega sodišča v Mariboru. Naročnik navaja, da je bila z novelo zakona o prekrških sodna pristojnost za gospodarske prestopke prenesena iz Okrožnih sodišč na sodnika za prekrške, vsled česar se je posledično vzpostavila evidenca pravnih oseb, kaznovanih za kazniva dejanja pri Ministrstvu za pravosodje, tako, da se danes več ne vodi dvotirno. ZJN-1 v 1. točki drugega odstavka 42. člena določa, da ponudnik izpolnjuje pogoje iz 3. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1, če predloži izpisek iz sodne ali druge evidence in, da predloženo potrdilo Ministrstva za pravosodje izpolnjuje navedene zahteve. Vlagatelj tudi navaja, da se določbe 44. člena ZJN-1 nanašajo zgolj na izjave ponudnikov iz drugih držav, kjer izjava ponudnika, dana pod kazensko in materialno odgovornostjo nadomešča potrdilo pristojnih organov, če državni organi v državah ponudnikov takšnih potrdil ne izdajajo. Vlagatelj zahtevku za revizijo ponovno prilaga potrdilo Okrožnega sodišča v Mariboru, št. I Gkr 1206/2001-KJ, z dne 28.12.2001, ki izkazuje, da proti vlagatelju ni bil uveden postopek za gospodarski prestopek oz. mu v tem postopku ni bila izdana pravnomočna sodna odločba, potrdilo sodnika za prekrške Maribor, št. Sp-Sp-526/01-LE, z dne 18.04.2001, ki izkazuje da vlagatelj ni v postopku zaradi prekrška in pri navedenem organu ni bil pravnomočno kaznovan zaradi prekrškov v zvezi s poslovanjem in potrdilo Ministrstva za pravosodje, št. 714-07-1037P/2001, z dne 20.12.2001, ki izkazuje, da vlagatelj ni bil obsojen za kazniva dejanja. Zahteva za revizijo vsebuje tudi "stroškovnik", kot popis vseh stroškov, ki jih je imel vlagatelj z vloženo revizijo. Stroškovnik je mogoče šteti kot zahtevo vlagatelja po povračilu stroškov nastalih v zvezi z vloženo zahtevo za revizijo. Vlagatelj kot stroške navaja stroške odvetnika v višini 120.000,00 tolarjev, materialne stroške v višini 24.480,00 tolarjev in vplačano takso za revizijo v višini 80.000,00 tolarjev, skupaj 226.880,00 tolarjev.
Naročnik je s sklepom, št. 370/1-2002, 2002/00514, z dne 04.04.2002, vlagatelju zahtevka sporočil, da se zahtevek za revizijo zavrne. Podrobnejša obrazložitev odločitve naročnika je razvidna iz zapisnika seje strokovne komisije, ki ga je naročnik posredoval vlagatelju skupaj s sklepom, št. 370/1-2002, 2002/00514, z dne 04.04.2002, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. Iz zapisnika seje strokovne komisije izhaja, da ponudba vlagatelja ne ustreza zahtevam iz točke 5.3. razpisnih pogojev iz navodil ponudnikom, saj ni predloženega dokaza, da vlagatelju ni bila izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila (priloga 1d) in sicer, vlagatelj ni predložil potrdila pristojnega sodnika za prekrške. V razpisnih pogojih iz navodil ponudnikom je bilo v skladu s 3. točko drugega odstavka 42. člena ZJN-1, v točki 3.5., priloga 1d, predvideno, da ponudnik v dokaz, da proti njemu ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem, ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, predložijo potrdilo pristojnega sodišča - kazenski oddelek in potrdilo pristojnega sodnika za prekrške. Zahtevani potrdili dokazujeta, da ponudniku v zadnjih petih letih pred objavo javnega naročila ni bila izdana pravnomočna odločba in da ponudnik lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila. V pristojnosti naročnika je, da navede v razpisni dokumentaciji, kakšno dokazilo mora predložiti ponudnik, da bo dokazal izpolnjevanje teh pogojev. Slednje je jasno zapisano v prvem odstavku 42. člena ZJN-1, pri čemer je za dokazovanje "nekaznovanosti" potrebno v skladu s 1. točko drugega odstavka 42. člena ZJN-1 predložiti izpisek iz sodne ali druge evidence, kar natančneje določi naročnik v razpisni dokumentaciji. Pri tem gre za dokazovanje pogojev za obdobje petih let pred objavo razpisa, kar pomeni, da dokazovanje sega v obdobje, ko še ni bila vzpostavljena kazenska evidenca za pravne osebe v Republiki Sloveniji. Evidenca, vzpostavljena dne 1.10.2001 pri Ministrstvu za pravosodje, na podlagi katere lahko ponudnik pridobi potrdilo beleži zgolj kazni izrečene pravnim osebam v skladu z Zakonom o odgovornosti pravnih oseb za kaznivo dejanje, ki je stopil v veljavo oktobra 1999. Navedeni zakon in Zakon o prekrških po vsebini izenačujeta pojem gospodarskega prestopka, ki je po reformi zakonodaje postal kaznivo dejanje, bodisi prekršek. Sam smisel pogoja iz točke 5.3., priloga 1d, pa je ravno v dokazovanju, da ponudnik v obdobju petih let pred objavo javnega razpisa ni bil v gospodarskem prestopku, ki je po reformi kazenskega prava (sprejem ZOPOKD) določen kot kaznivo dejanje. V ta namen so zahtevana dokazila poleg okrožnih sodišč do sedaj izdajali tudi sodniki za prekrške. Obvestilo Ministrstva za pravosodje o vzpostavljeni evidenci v ničemer ne omejuje sodnikov za prekrške pri izdaji omenjenih dokazil, saj mora ponudnik dokazati "nekaznovanost" za obdobje petih let pred objavo razpisa, kar je tudi razlog, da je naročnik postavil omenjeni pogoj. Naročnik poudarja, da ponudba vlagatelja ne more biti označena kot nepravilna iz razloga, ki je nastal zaradi reforme kazenskega prava in različnih praks oz. razlag zakonodaje sodnikov za prekrške. Vlagatelj zahtevka se sklicuje na dejstvo,da omenjenega potrdila od 01.10.2001 ni mogoče več pridobiti pri sodniku za prekrške, zaradi česar je v ponudbi predložil zgolj potrdilo Ministrstva za pravosodje. Naročnik tudi navaja, da je mogoče v navedenem primeru v skladu s 44. členom ZJN-1 predložiti nadomestno izjavo, ki jo je mogoče uporabiti v primeru, da državni organi v državi, v kateri ima ponudnik sedež, ne izdajajo potrdil, zahtevanih v drugem odstavku 42. člena ZJN-1, ali pa taka potrdila ne zajemajo vseh primerov navedenih v 1., 2. in 3. točki drugega odstavka 42. člena ZJN-1. Omenjena določba se ne nanaša samo na tuje ponudnike, saj besedilo člena govori samo o "državi, kjer ima ponudnik svoj sedež", pri čemer ni možno sklepanje, da v pojem države ne bi bila vključena tudi Republika Slovenija. V konkretnem primeru je ponudnik predložil zgolj potrdilo Ministrstva za pravosodje brez kakršnihkoli dodatnih pojasnil, dokazil ali nadomestne izjave, kar izrecnim razpisnim pogojem ni zadoščalo, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da je ponudnik â??. predložil potrdilo sodnika za prekrške. Vlagatelj je dokazilo oz. dopis, z dne 06.11.2001, ki se nanaša na vlogo sodniku za prekrške za izdajo zahtevanega potrdila predložil šele po javnem odpiranju ponudb, to je šele ob svoji zahtevi za obrazloženo obvestilo, z dne 01.03.2002. Naročnik navaja, da bi presojal omenjeni izločitveni razlog, če bi vlagatelj že v ponudbi izkazal, da je za navedeno potrdilo zaprosil, pa v roku za oddajo ponudb ni pridobil zahtevanega potrdila, ki ga je v skladu z 41. členom ZJN-1 naročnik izrecno opredelil kot izločitveni pogoj. Upoštevanje dopisa, posredovanega sodniku za prekrške, posredovanega naročniku po roku za oddajo ponudb, bi pomenilo v skladu s 54. členom ZJN-1 nedopustno dopolnitev ponudbe, ki bi iz neustrezne le to naredilo ustrezno. Glede navedb o dokazovanju pravilnosti ponudbe v skladu s tabelo I, priloženo zapisniku o javnem odpiranju ponudb za oddajo javnega naročila, št. 402-26/02-RPP-šM, z dne 08.12.2001, naročnik navaja, da so v zapisniku o odpiranju ponudb vsebovani osnovni podatki v zvezi z javnim odpiranjem ponudb, osnovni podatki o ponudniku, cena ter morebitne pripombe pooblaščenih predstavnikov ponudnikov, pri čemer je pregled ponudb izvršen zgolj na tej podlagi. Komisija naročnika ponudbo natančno prouči šele v naslednji fazi, saj v fazi javnega odpiranja ponudb le teh ni mogoče natančno proučiti. Navedeni zapisnik o odpiranju ponudb predstavlja zgolj prvo preveritev ponudbe, na podlagi katere se ponudbo uvrsti v nadaljnji postopek. Naročnik tudi navaja, da mora v skladu z ZJN-1 v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati vsak ponudnik. Skladno s tem določilom je torej naročniku prepuščeno, da zahteva pisne dokaze za izpolnjevanje pogojev po zakonu, kakor je to navedeno v 41. členu ZJN-1, oziroma, da zahteva dokazovanje pogojev z listinami, ki jih predloži ponudnik v svoji ponudbi. V 42. členu ZJN-1 navedene listine so navedene opisno, naročnik pa jih mora v konkretnem naročilu specificirati. Iz zgoraj navedenih razlogov je naročnik določil v razpisni dokumentaciji navedene pogoje, ki nikakor ne morejo biti nepravilni, neutemeljeni in nezakoniti in je tako ravnal v skladu z 41. členom ZJN-1, ki nalaga naročniku natančno presojo izpolnjevanja kogentnih zakonskih določil o "nekaznovanju" oz. o prepovedi opravljanja dejavnosti, ter tako v skladu z 42. členom ZJN-1 zahteva pisne dokaze o izpolnjevanju teh pogojev. Bistveno pri tem je, da ponudnik dokaže izpolnjevanje pogojev za udeležbo, tako kot jih je opredelil naročnik v razpisni dokumentaciji, saj slednje zagotavlja naročniku, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki jo je sposoben izpolniti. Naročnik je ravnal tudi v skladu s 76. členom ZJN-1, saj je na predmetni javni razpis prispela samo ena pravilna ponudba, ki je vsebovala vsa potrebna dokazila (vključno s potrdilom sodnika za prekrške), zaradi česar naročnik ni mogel sprejeti sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika.
Vlagatelj je naročniku poslal dopis, z dne 18.04.2002, ki ga je naročnik prejel dne 19.04.2002, v katerem vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo in naročniku sporoča, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 402-26/02-RPP/MP/2002, z dne 22.04.2002, Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.
Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen iz razlogov, ki jih navaja v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. odstavkom ZRPJN interes za dodelitev javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.
Državna revizijska komisija je pri presoji vloženega zahtevka za revizijo upoštevala določbo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitve temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti pravni odločitvi".
Državna revizijska komisija je ugotovila, da med strankami ni sporno, da vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil potrdila sodnika za prekrške, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, ampak je predložil zgolj potrdilo Okrožnega sodišča v Mariboru - Oddelka za gospodarsko sodstvo in potrdilo Ministrstva za pravosodje. Prvi odstavek 41. člena ZJN-1 namreč določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku." Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi. Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnikova ponudba kot nepravilna, v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, zavrne in tako izloči iz nadaljnjega postopka. ZJN-1 namreč v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa: "Pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije".
ZJN-1 v prvem odstavku 42. člena določa: "Naročnik mora od ponudnika zahtevati pisne dokaze za izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona." Načini in sredstva za dokazovanje pogojev so v drugem odstavku 42. člena ZJN-1 predvsem usmerjevalne narave, na strani naročnika pa je, da v razpisni dokumentaciji natančneje opredeli listine in dokazila, s katerimi ponudniki izkazujejo izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 41. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije predmetnega javnega naročila ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentacije v poglavju 5 - Izdelava ponudbe, pod točko 5.3. med drugim tudi določil: "Da mora ponudnik v ponudbi predložiti prilogo 1d: dokaz, da proti ponudniku ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem, ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljati dejavnost, ki je predmet javnega naročila. Ponudnik mora tako predložiti potrdilo pristojnega Okrožnega sodišča -kazenski oddelek in potrdilo sodnika za prekrške.". Naročnik je v prilogi označeni 1d ponovno zapisal, da je potrebno predložiti dokaz, da ni bila izdana pravnomočna odločba o prepovedi opravljanja dejavnosti in da se kot dokazilo šteje potrdilo pristojnega sodišča - kazenski oddelek in potrdilo sodnika za prekrške.
Pri pregledu ponudbe vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v svoji ponudbi kot dokaz, da proti ponudniku ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem, ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljati dejavnost, ki je predmet javnega naročila predložil potrdilo Okrožnega sodišča v Mariboru - Oddelka za gospodarsko sodstvo, opr. št. I Gkr 1206/2001- KJ, z dne 28.12.2001, in potrdilo Ministrstva za pravosodje - kazenska evidenca, št. 714'07-1037P/2001, z dne 20.12.2001.
Na tem mestu velja ugotoviti, da je praksa sodnikov za prekrške glede izdaje omenjenih potrdil na območju Republike Slovenije neenotna, saj nekateri sodniki za prekrške omenjena potrdila izdajajo, kar izkazuje tudi dejstvo, da je bila v eni od prispelih ponudb predložena tudi izjava sodnika za prekrške, ki je izkazovala, da zoper ponudnika ni bila izdana odločba o prekršku. V primeru, da ponudniku sodnik za prekrške ne izda zahtevanega potrdila, mora ponudnik v svoji ponudbi predložiti odgovor sodnika za prekrške, ki izkazuje, da takšnega potrdila ne izdaja. Na tem mestu velja ugotoviti, da je vlagatelj predložil izjavo sodnika za prekrške Maribor, da ne izdaja potrdil o nekaznovanosti šele v zahtevi za obrazloženo obvestilo, št. 402-26/02-RPP-šM, z dne 01.03.2002. Navedenega obvestila sodnika za prekrške Maribor v skladu z prvim odstavkom 54. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi takšne spremembe ponudbe, ki bi iz neustrezne ponudbe le - to naredile ustrezno, naročnik ni smel in tudi ni upošteval.
Na podlagi navedenega je mogoče ugotoviti, da je naročnik v postopku pregleda vlagateljeve ponudbe pravilno ugotovil, da le-ta ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika in je ravnal pravilno, ko jo je, v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, kot nepravilno zavrnil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeva ponudba ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik eksplicitno zahteval v razpisni dokumentaciji, zato njegove ponudbe ni mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1.
Državna revizijska komisija je proučila tudi navedbo vlagatelja, da je bila njegova ponudba pravilna, kar naj bi po njegovem mnenju izhajalo tudi iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb. Glede vsebine "zapisnika o javnem odpiranju ponudb" je potrebno ugotoviti, da se na javnem odpiranju ponudb, v skladu z določilom 74. člen ZJN-1, določili Navodila o postopku odpiranja ponudb (Ur. list RS št. 86/01) ne ugotavlja pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudb, temveč je temu namenjena faza pregleda in ocenjevanja ponudb.Glede vsebine zapisnika o odpiranju ponudb je potrebno ugotoviti, da le ta ne izkazuje, da je oddana ponudba tudi v resnici pravilna. Na javnem odpiranju ponudb se ugotovijo in v zapisnik o javnem odpiranju ponudb vpišejo, le osnovni podatki, ki jih določa 74. člen ZJN-1, lahko pa tudi drugi, ki so pomembni za medsebojno primerjanje ponudb.
Pri tem pa Državna revizijska komisija še pripominja, da je imel vlagatelj možnost zahtevati od naročnika dodatna pojasnila, v kolikor mu kakšna določba razpisne dokumentacije ni bila jasna ali nedvoumna. Naročnik je namreč tudi v razpisnih pogojih iz navodil ponudnikom v točki 6. Pojasnjevanje razpisne dokumentacije navedel, da sme ponudnik od naročnika zahtevati pojasnilo razpisne dokumentacije in da bo naročnik odgovoril na vsako prošnjo za dodatno pojasnilo, ki bo prispelo v obdobju do 5 dni pred skrajnim datumom za oddajo ponudb. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz spisne dokumentacije predmetnega javnega naročila izhaja, da vlagatelj te možnosti ni izkoristil in ni zahteval nobenih pojasnil v zvezi s spornim vprašanjem.
Državna revizijska komisija na tem mestu vlagatelja v zvezi 44. členom ZJN-1 tudi opozarja, da se predložitev nadomestne izjave v smislu navedenega člena ne veže samo na ponudnike iz tujine, ampak tudi na ponudnike iz Republike Slovenije, saj termin "v državi, kjer ima ponudnik svoj sedež" ni mogoče omejiti zgolj na ponudnike iz tujine. Tako lahko tudi ponudnik, ki ima sedež na območju Republike Slovenije v primeru, če državni organ ne izdaja zahtevanega potrdila v smislu navedenega člena, le tega nadomesti z lastno pisno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo in overjeno pred pristojnim organom države.
Državna revizijska komisija je pri preverjanju utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik ravnal v skladu z določili ZJN-1, ko je ponudbo vlagatelja označil kot nepravilno, zato je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno z 22. členom ZRPJN, zahteval povračilo stroškov nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, se zavrne tudi zahteva za povračilo stroškov.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, ...
...