018-071/02

Številka: 018-71/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za oblikovanje in tiskanje tiskovin za potrebe â??, kar vključuje: grafično oblikovanje in tehnično urejanje, postavitev besedila in računalniški prelom, izdelavo reprofotografij in filmov, tiskanje in odpremo na predložene naslove naročnika ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 18.01.2002 sprejel sklep, št. 403-10/02-01/02, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Z istim sklepom je naročnik imenoval tudi strokovno komisijo. Naročnik je javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??., pod številko objave Ob-â?? in sicer za oblikovanje in tiskanje tiskovin za potrebe â??, kar vključuje: grafično oblikovanje in tehnično urejanje, postavitev besedila in računalniški prelom, izdelavo reprofotografij in filmov, tiskanje in odpremo na predložene naslove naročnika. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 28.02.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil 5 pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 28.02.2002 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 403-10/02-01/02, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je od naročnika z dopisom, z dne 11.03.2002, v skladu z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, v katerem je med drugim zahteval, da mu naročnik obrazloži, ali ima izbrani ponudnik v svoji lasti grafični studio oz. enoto za osvetljevanje filmov oz. osvetljevanje plošč in ali je v skladu z ZJN-1 možno obravnavati dve prispeli ponudbi podjetij, ki sta v isti lasti oz. sta družinsko povezani. Vlagatelj je v zahtevi za obrazloženo obvestilo zatrjeval, da je tehnična opremljenost izbranega ponudnika sporna, saj tiskarski stroji niso v lasti le-tega, temveč v solastništvu s â??Izbrani ponudnik, je še zatrjeval vlagatelj, nima svojih zmogljivosti za izvedbo javnega naročila ter bo del posla opravil s podizvajalcem, za katerega pa le-ta ni predložil ustreznih dokumentov, poleg tega pa je ponudil tudi "neverjetno" nizko ceno. Vlagatelj je v zahtevi za obrazloženo obvestilo naročnika prosil, da mu posreduje izračune oz. vrednotenje ponudb ter da še enkrat pregleda ponudbeno dokumentacijo in mu pošlje obrazložitev glede dokumentacije izbranega ponudnika. V obrazloženem obvestilu o oddaji naročila, z dne 19.03.2002, naročnik navaja, da je prejel štiri pravilne ponudbe (med njimi tudi vlagateljevo), ki jih je vrednotil po merilih, določenih v razpisni dokumentaciji (cena ter kvalitetno in pravočasno opravljene storitve oblikovanja in tiskanja v obdobju od 01.01.2000 do datuma objave javnega razpisa). Izbrani ponudnik je ponudil najugodnejšo ceno in dosegel najvišje število točk pri referencah ter najvišje skupno število točk.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 28.03.2002, zahteval revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnika v zahtevi za obrazloženo obvestilo o oddaji naročila prosil, naj preveri, ali je izbrani ponudnik podjetje, ki ima v svoji lasti grafični studio oz. enoto za osvetljevanje filmov oz. osvetljevanje plošč. Po vlagateljevih podatkih je izbrani ponudnik tiskarna, ki izdelavo filmov oz. osvetljevanje plošč (CTP) naroča pri podjetju â??, oz. podjetju â??., torej pri podizvajalcu. Vlagatelj meni, da mora ponudnik v takem primeru navesti ime podizvajalca in skladno z 42. členom ZJN-1 tudi zagotoviti, da podizvajalci izpolnjujejo pogoje za udeležbo na javnem razpisu. Ker izbrani ponudnik nima svojih zmogljivosti, bo osvetljevanje oz. izdelavo svojih filmov oz. osvetljevanje na plošče za edicije naročnika naročil pri podizvajalcu. Po ZJN-1 (členi 41 do 43) je potrebno za podizvajalca predložiti pogodbo o sodelovanju oz. enako dokumentacijo, kot je potrebna za glavnega izvajalca. Vlagatelj trdi, da izbrani ponudnik tega ni storil.
Vlagatelj tudi meni, da je sporna tehnična opremljenost tiskarne izbranega ponudnika, saj vsi tiskarski stroji, na katerih naj bi se tiskale tiskovine za naročnika, niso v njegovi lasti, temveč v solastništvu s podjetjem â??, (ki je tudi dalo precej višjo ponudbo za tisk edicij naročnika) in podjetjem â??.. Gre za tri tiskarne na isti lokaciji z enakimi lastniki. Tiskarski stroji so knjiženi na vse tri tiskarne in ne le na izbranega ponudnika.
Vlagatelj navaja, da je naročnika v zahtevi za obrazloženo obvestilo prosil tudi za pojasnilo, ali je v skladu z ZJN-1 možno obravnavati dve prispeli ponudbi podjetij, ki sta v isti lasti oz. sta družinsko povezani, ponudbi pa se glede na ceni precej razlikujeta. Prav tako ga je prosil, da preveri "neverjetno" nizko ceno, ki jo je za tisk ponudil izbrani ponudnik. Vlagatelj trdi, da je s podobno ponudbo v prejšnjem (neuspelem) javnem razpisu nastopilo podjetje â??. pa se je izkazalo, da so bile cene nerealne in zavajajoče. Vlagatelj je naročnika v zahtevi za obrazloženo obvestilo tudi prosil, da mu posreduje točkovanje oz. vrednotenje ponudb, tako kot je to storil v primeru prvega (neuspelega) razpisa za oblikovanje in tiskanje publikacij. Prosil ga je tudi, da še enkrat pregleda ponudbeno dokumentacijo in mu pošlje obrazložitev glede dokumentacije izbranega ponudnika ter da preveri tiskarske in grafične zmogljivosti (lastništvo omenjenih strojev oz. osvetljevalne enote za izdelavo filmov oz. CTP) izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da ni zadovoljen z obrazloženim obvestilom o oddaji naročila, z dne 19.03.2002, ker mu naročnik ni odgovoril na nobeno od zastavljenih vprašanj, zato zahteva revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila.
Vlagatelj trdi, da izbrani ponudnik nima svojih tehničnih zmogljivosti za osvetljevanje filmov in bo izdelavo le-teh naročil pri podizvajalcu. 42. člen ZJN-1 določa, da mora naročnik od ponudnika zahtevati pisne dokaze za izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 41. člena ZJN-1. Za dokaze, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi, da dokaže svojo usposobljenost za izvedbo javnega naročila, pa tretji odstavek 42. člena ZJN-1 določa, da mora ponudnik zagotoviti, da izpolnjujejo pogoje za udeležbo iz prejšnjega člena tega zakona tudi njegovi podizvajalci, če jih navaja v ponudbi. Izpolnjevanje pogojev mora biti dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika. Vlagatelj trdi, da izbrani ponudnik tega ni storil.
Vlagatelj na koncu navaja, da naročnik pri pregledu razpisne dokumentacije ni upošteval svojih zahtev v razpisu, da se kot nepravilna izloči vsaka ponudba, ki tega ne vsebuje, in ni spoštoval 42. člena ZJN-1, saj izbrani ponudnik (ker ni predložil dokumentacije za podizvajalca) ni predložil popolne dokumentacije. Vlagatelj predlaga, da naročnik še enkrat pregleda razpisno dokumentacijo in ob upoštevanju revizijskih navedb razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila in izvede nov postopek.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 03.04.2002, pozval, naj plača takso iz 22. člena ZRPJN v višini 80.000,00 SIT. Vlagatelj je takso plačal dne 04.04.2002, potrdilo o plačilu pa je naročniku posredoval z dopisom, z dne 09.04.2002.

Naročnik je dne 08.04.2002 izdal sklep, št. 403-10/02-01/02-O&T 2002, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni navedel, da bo izvršil naročilo s pomočjo podizvajalcev.
Naročnik dalje navaja, da 6. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) določa, da ponudnik k svoji ponudbi predloži vzorce tiskovin, ki so njegovi lastni tiskarski izdelki, in sicer en izvod letnega poročila in dve drugi publikaciji ali tiskovini. Izbrani ponudnik je k svoji ponudbi priložil zahtevane vzorce. V razpisni dokumentaciji oz. v Navodilih ni zahtevano, kakšno tehnično opremo mora imeti ponudnik, da bi izpolnjeval pogoje.
Prvi odstavek 76. člena ZJN-1 določa, da naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, nepovezanih ponudnikov. Naročnik meni, da ZJN-1 s tem določilom ne prepoveduje, da bi osebe, ki so kapitalsko ali upravljalsko povezane, predložile vsaka svojo ponudbo. Pogoj za izbiro je le, da sta od vseh prispelih ponudb vsaj dve samostojni.
53. člen ZJN-1 določa, da mora naročnik, preden zavrne ponudbo s ponujeno neobičajno nizko ceno, pisno zahtevati podrobno obrazložitev, 10. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1 pa določa, da je neobičajno nizka cena tista cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. Naročnik trdi, da ponujena cena izbranega ponudnika v primerjavi z ostalimi ponudniki ne vzbuja dvoma o možnosti izvedbe javnega naročila. Iz razpisne in ponudbene dokumentacije prvega (neuspelega) razpisa in kasnejših ugotovitev ni razvidno, da bi bile cene v ponudbi podjetja â??.. nerealne in zavajajoče.
Naročnik dalje navaja, da drugi odstavek 78. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila. Vsebino obvestila je ZJN-1 določil s tem, da ga je vezal na poročilo o oddaji naročila, ki je določeno v prvem odstavku 78. člena ZJN-1. Naročnik mora sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu. Pisno poročilo mora vsebovati najmanj naslednje podatke: ime in naslov naročnika, predmet in vrednost naročila, imena zavrnjenih ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev, ime uspešnega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe, če je ponudnik navedel, da bo naročilo izvedel s pomočjo podizvajalcev, tudi vsak del izvedbe naročila, ki ga bo izvedel podizvajalec. Kot razlog za izbiro najugodnejšega ponudnika je naročnik navedel, da je izbral tisto ponudbo, ki je po vseh merilih dosegla najvišje število točk, obvestilu pa ni priložil tabele o točkovanju, saj je bila tabela o vrednotenju sestavni del poročila.
ZJN-1 pa v drugem odstavku 79. člena natančneje določa vsebino obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Le-to mora vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe, nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila, prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril ter naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana. Naročnik trdi, da je v obrazloženem obvestilu opisal merila, na podlagi katerih je ocenjeval in obrazložil, da je izbrani ponudnik ponudil najugodnejšo ceno in dosegel največje število točk pri referencah in tako najvišje skupno število točk. Obrazloženo obvestilo, še trdi naročnik, ni namenjeno odgovarjanju na vprašanja neizbranega ponudnika, temveč pojasnjevanju prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril.
Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 15.04.2001, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 17.04.2002 (ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 18.04.2002), skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je skladno z določilom drugega odstavka 20. člena ZRPJN dne 06.05.2002 izdala sklep, št. 018-71/02-932, s katerim je podaljšala rok za odločitev o zahtevku za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.


Glede vlagateljevih navedb, da bo izbrani ponudnik predmetno naročilo izvedel s podizvajalci in da bi moral skladno z 41. do 43. členom ZJN-1 predložiti dokumentacijo tudi za njih, zaradi česar je njegova ponudba nepravilna, je treba uvodoma ugotoviti, da lahko v skladu s pravili obligacijskega prava prevzemnik posla izvedbo le-tega zaupa tudi drugi osebi, razen če iz pogodbe ali narave posla ne izhaja kaj drugega (629. člen Obligacijskega zakonika; Uradni list RS, št. 83/2001). Ne glede na to, ali prevzemnik posla le-tega opravi sam ali pa njegovo izvedbo (delno ali v celoti) zaupa drugi osebi, pa lahko naročnik sankcije za neizpolnitev ali nepravilno izpolnitev pogodbe uveljavlja le proti osebi, s katero je sklenil pogodbo, torej proti prevzemniku posla oz. izbranemu ponudniku. Prav zaradi negotovosti, ki lahko izhaja iz dejstva, da izbrani ponudnik posla ne bo opravil sam, temveč s podizvajalci, ZJN-1 v prvem odstavku 46. člena določa, da lahko naročnik pri ugotavljanju sposobnosti za izvedbo naročila od ponudnikov zahteva, da v ponudbi navedejo, če bodo izvedbo naročila delno ali v celoti zaupali podizvajalcu. V tem primeru mora ponudnik navesti ime podizvajalca in v primeru sklenitve pogodbe je isti podizvajalec tudi imenovan v pogodbi med naročnikom in izvajalcem. Naročnik se torej lahko pred tovrstno negotovostjo oz. tveganjem zavaruje z zahtevo v razpisni dokumentaciji, po kateri mora ponudnik v ponudbi navesti tudi podizvajalce, če bo nastopal z njimi, in za njih predložiti ustrezne dokumente, ki bodo dokazovali izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev oz. morebitnih drugih naročnikovih pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji. Ob pregledu razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik tovrstne zahteve ni postavil, zato ni mogoče slediti vlagateljevim trditvam, da bi morali ponudniki v svojih ponudbah navesti tudi morebitne podizvajalce in za njih priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za udeležbo na predmetnem javnem razpisu in da je posledično ponudba ponudnika, ki tega ne stori, nepravilna.

42. člen ZJN-1, na katerega se sklicuje vlagatelj in ki se nanaša na dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 41. člena ZJN-1, v tretjem odstavku določa: "Ponudnik mora zagotoviti, da izpolnjujejo pogoje za udeležbo iz prejšnjega člena tega zakona tudi njegovi podizvajalci, če jih navaja v ponudbi. Izpolnjevanje pogojev mora biti dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika.". Ponudnik mora torej predložiti ustrezna dokazila za podizvajalce v primeru, če jih navaja v ponudbi. Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je razvidno, da le-ta ni navedel podizvajalcev, s katerimi naj bi domnevno izvedel predmetno javno naročilo, česar naročnik (kot je bilo že ugotovljeno) niti ni zahteval, zato ni mogoče trditi, da je ponudba izbranega ponudnika zaradi neizpolnjevanja pogoja iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-1 nepravilna.


Vlagateljeve trditve o tem, da izbrani ponudnik nima svojih zmogljivosti za osvetljevanje svojih filmov oz. osvetljevanje na plošče za edicije naročnika in da je sporna tehnična opremljenost tiskarne izbranega ponudnika, je treba obravnavati skozi določila razpisne dokumentacije. V drugem odstavku 41. člena ZJN-1 našteva obvezne pogoje za udeležbo, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku, in med drugim v 7. točki kot enega izmed negativnih (izločilnih) pogojev določa, da mora naročnik izločiti ponudbo ponudnika tudi v primeru: "če ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi". Za izločilni pogoj iz 7. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 je mogoče ugotoviti, da ga zakon ne konkretizira oz. ga vsebinsko ne izpolnjuje, zato mora to storiti naročnik v objavi javnega razpisa oziroma v razpisni dokumentaciji. Določitev tehničnih zmogljivosti za izvedbo konkretnega javnega naročila je torej v domeni naročnika.
V 5. točki drugega odstavka 42. člena pa ZJN-1 določa, da mora naročnik od ponudnika za izpolnjevanje pogojev iz 7. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 zahtevati eno ali več dokazil, skladno s predmetom naročila, količino in namenom. V nadaljevanju 5. točke 42. člena zakon nato primeroma našteva, kakšna dokazila lahko naročnik zahteva od ponudnikov, med njimi pa omenja npr. tudi seznam najvažnejših opravljenih dobav, gradenj ali storitev v zadnjih treh letih, z zneski, datumi in seznamom državnih ali zasebnih naročnikov.

Naročnik je kot enega izmed posebnih obveznih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, v 8. točki VII. člena 2. poglavja razpisne dokumentacije (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila)) postavil zahtevo, da mora ponudnik razpolagati z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi, kot dokazila za izpolnjevanje te zahteve pa je določil: "seznam opravljenih storitev tiskanja od 01.01.2000 do datuma objave javnega razpisa, z letnimi pogodbenimi zneski, datumi in nazivi naročnikov (priložen obrazec - priloga 9.4) vključno z dokazili v obliki potrdila za vsak v seznamu naveden posel - pogodbo posebej, izdanih s strani naročnikov, ki potrjujejo ponudnikovo kvalitetno in pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti, vključno z navedbo pogodbenih zneskov in datuma izvedbe". Naročnik torej ni določil, da morajo ponudniki za izpolnjevanje pogoja zadostnih tehničnih zmogljivosti predložiti dokazila o razpolaganju z ustrezno tehnično opremljenostjo ali (izključnem) lastništvu tiskarskih strojev, temveč se je odločil, da bo kot dokaz za izpolnjevanje tehničnih zmogljivosti zahteval strokovna priporočila oz. reference, za katere je v XI. členu Navodil tudi določil, da jih bo v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb ustrezno ovrednotil. Naročnik bi v razpisni dokumentaciji sicer lahko postavil tudi drugačne zahteve po dokazovanju tehnične zmogljivosti za izvedbo predmetnega javnega naročila, vendar pa ni mogoče trditi, da je obstoječa zahteva glede na predmet, količino in namen predmetnega javnega naročila v nasprotju z ZJN-1. Kot je razvidno iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je le-ta v skladu z navodili razpisne dokumentacije v prilogi 9.4 navedel 10 referenc oz. opravljenih storitev oblikovanja in tiskanja, priložil pa je tudi potrdila naročnikov. Na ta način je izpolnil pogoj, ki ga je v 8. točki VII. člena Navodil določil naročnik.

Ob tem velja dodati, da je moral izbrani ponudnik (in tudi vlagatelj) podpisati izjavo, da v celoti sprejema pogoje razpisa, s podpisom te izjave pa med drugim jamči tudi za resničnost oz. verodostojnost podatkov in prilog k ponudbi. Poleg tega bo moral izbrani ponudnik najkasneje v 10 dneh od sklenitve pogodbe kot razvezni pogoj naročniku izročiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5% od vrednosti pogodbe (VIII.b člen Navodil), ki jo bo lahko naročnik (poleg drugih sankcij) uveljavljal v primeru neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo postavil vprašanje, ali je v skladu z ZJN-1 možno obravnavati dve prispeli ponudbi podjetij, ki sta v isti lasti oz. sta družinsko povezani. Ne da bi se spuščala v vprašanje, ali je družbo izbranega ponudnika in družbo enega izmed ponudnikov, ki je sodeloval na predmetnem javnem razpisu, dejansko mogoče obravnavati kot kapitalsko in upravljalsko povezani družbi v smislu določil ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 povezanim družbam ne prepoveduje predložitve samostojnih ponudb. Prvi odstavek 76. člena ZJN-1 namreč določa: "Naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov.". ZJN-1 torej uspeh javnega razpisa veže na pridobitev (najmanj) dveh pravilnih in samostojnih ponudb. Če naročnik ne pridobi vsaj dveh pravilnih in samostojnih ponudb oz. če pridobi dve ali več pravilnih ponudb ponudnikov, ki pa so kapitalsko in upravljalsko tako intenzivno povezani, da ni več mogoče govoriti o njihovi samostojnosti pri sprejemanju poslovnih odločitev, posledično pa ne o samostojnosti njihovih ponudb, postopka oddaje javnega naročila ne more zaključiti z izbiro najugodnejšega ponudnika. Iz citirane določbe 76. člena ZJN-1 pa ne izhaja, da osebe, ki so kapitalsko in upravljalsko povezane, ne bi smele predložiti vsaka svoje ponudbe. Tovrstne prepovedi, ki bi kapitalsko in upravljalsko povezanim družbam posredno ali neposredno onemogočala predložitev samostojnih ponudb, tudi v drugih določbah ZJN-1 ne zasledimo. V obravnavanem postopku je iz obvestila o oddaji naročila, z dne 28.02.2002, razvidno, da je naročnik pridobil pet pravočasnih ponudb, od katerih je za štiri ugotovil, da so pravilne. To pomeni, da ni bil izpolnjen negativni pogoj iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1, saj naročnik ni pridobil zgolj ponudbi dveh kapitalsko in upravljalsko povezanih ponudnikov, temveč tudi druge (pravilne) ponudbe samostojnih ponudnikov, s tem pa je bila zagotovljena dejanska primerljivost med ponudbami. Hkrati to tudi pomeni, da so bili z vidika prvega odstavka 76. člena ZJN-1 izpolnjeni pogoji za izbiro najugodnejšega ponudnika. Kot izhaja iz navedenega bi drugačen položaj nastal le v primeru, ko bi naročniku po postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb kot pravilni ostali le dve (domnevno nesamostojni) ponudbi. Prav na takšno (glede na konkretni primer hipotetično) situacijo se nanaša prvi odstavek 76. člena ZJN-1.


Vlagatelj v svojem zahtevku trdi, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponudil "neverjetno nizko ceno". Po mnenju Državne revizijske komisije je oblikovanje ponudbenih cen stvar poslovne odločitve ponudnikov, ki pri tem upoštevajo poleg fiksnih stroškov tudi pričakovane (utemeljeno) konkurenčne ponudbe ostalih ponudnikov. Ponudniki imajo v tem pogledu vso poslovno svobodo, da z ukrepi notranje organizacije in racionalizacije stroškov poslovanja oblikujejo tržno konkurenčne oz. primerljive cene svojih storitev. Nenazadnje je prav konkurenčnost ponudb ob izpolnjevanju ostalih pogojev za izvedbo javnega naročila temeljni interes naročnika in smisel javnega naročanja. Po konkurenčnem pravu je zniževanje (kakor tudi zviševanje) cen stvar tržne svobode. Ali gre v konkretnem primeru dejansko za neobičajno nizko ceno ali ne, je potrebno presojati ob upoštevanju pravnih okvirov, ki jih določa pravo javnih naročil in pravo konkurence. Zaradi specifične narave javnih naročil določa pravo javnega naročanja določene standarde tudi na konkurenčnem področju. Tako 10. točka prvega odstavka 3. člena in 53. člen ZJN-1 določata pravni standard neobičajno nizke cene, 5. člen ZJN-1 pa ureja načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki.

Prvi odstavek 53. člena ZJN-1 določa: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko da razumen rok, ki ni daljši od 20 dni.".

Naročnik torej ni dolžan od ponudnika, ki ponudi nizko ceno, zahtevati obrazložitve ponudbene cene, ampak morata biti za to izpolnjena dva pogoja: (1) ponudbena cena mora biti neobičajno nizka oz. takšna, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe posla in (2) naročnik mora imeti zaradi tega dvoma namen zavrniti ponudbo z neobičajno nizko ceno. Iz besedila zakona je razvidno, da se postopek nanaša na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna. Tega, katere cene je potrebno šteti za "neobičajno nizke" in pod kakšnimi pogoji, zakon, razen v 10. točki 3. člena ZJN-1 ("neobičajno nizka cena" - cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila), ne določa, zato je mogoče skleniti, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec prepustil (avtonomni) poslovni oceni naročnika. Sam postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen pa je namenjen varstvu ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, in sicer v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko".

Nizka cena torej sama po sebi ni prepovedana. ZJN-1 določa, da mora naročnik v primeru, če oceni, da ponujena cena zbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila oz. o realni oceni vrednosti ponujenih storitev, od ponudnika zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe. Glede na to, da je naročnik izbral napadeno ponudbo, izhaja očitno dejstvo, da cena izbranega ponudnika pri njem ni vzbudila dvoma v smislu citiranih določb ZJN-1.

Ob tem velja dodati, da vlagatelj svojih trditev o nizki ceni izbranega ponudnika ni z ničemer utemeljil in za njih ni ponudil nobenih dokazov, temveč je zgolj pavšalno navedel, da je cena izbranega ponudnika "neverjetno nizka". Navedbe vlagatelja o tem, da je ponudba izbranega ponudnika podobna ponudbi, ki jo je v prvem (neuspelem) razpisu ponudilo podjetje â?? "za katerega cene se je izkazalo, da so bile nerealne in zavajajoče", pa s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila ne morejo imeti relevantne povezave. Gre namreč za trditve, ki bi jih moral vlagatelj v obliki zahtevka za revizijo (če je izpolnjeval pogoje za aktivno legitimacijo iz 9. člena ZRPJN) uveljavljati v takratnem postopku oddaje javnega naročila.


Državna revizijska komisija na koncu še ugotavlja, da ZJN-1 v drugem odstavku 79. člena določa obvezne sestavine obrazloženega obvestila o oddaji naročila: razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki zahteva obrazloženo obvestilo, nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila, prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril ter naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana. Obrazloženo obvestilo je torej namenjeno predvsem pojasnjevanju razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika oz. razlogov za izbiro najugodnejše ponudbe in lahko kot tako le pripomore k odločitvi vlagatelja o tem, ali bo vložil zahtevek za revizijo ali ne. Obrazloženo obvestilo pa ni namenjeno odgovarjanju na ponudnikova vprašanja oz. trditve, ki po sami vsebini sodijo v zahtevek za revizijo. Prav takšna vprašanja in trditve je mogoče zaslediti v vlagateljevi zahtevi za obrazloženo obvestilo, z dne 11.03.2002. Glede na navedeno ni mogoče ugotoviti, da je naročnikovo obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, z dne 19.03.2002, v nasprotju z ZJN-1.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, je skladno s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne â??
â??.