018-069/02

Številka: 018-69/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za računalniške storitve in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: prvi vlagatelj) ter zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevkoma se ugodi in se razveljavi odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. 462-02/33-02/0810-020, z dne 28.03.2002.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za računalniške storitve. Prvi vlagatelj je naročnika zaprosil za dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 25.03.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil 4 ponudbe. Iz obvestila o oddaji naročila, št. 462-02/33-02/0810-020, z dne 28.03.2002, je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Prvi vlagatelj je dne 04.04.2002 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila, v katerem navaja, da je naročnik napačno razvrstil ponudnike po treh merilih za izbor najugodnejšega ponudnika, in sicer "kadri - izobrazba", "kadri - posebna znanja in izkušnje" in "cena". Prvi vlagatelj nadalje navaja, da merilo "kadri - izobrazba" velja za zaposlene pri ponudniku. V smislu določil Zakona o delovnih razmerjih, se smatra, da je oseba zaposlena, če ima sklenjeno delovno razmerje pri delodajalcu (v tem primeru ponudniku) za nedoločen ali določen čas. Naročnik v zapisniku o odpiranju in v obvestilu o oddaji naročila ni ločeno predstavil števila zaposlenih pri ponudniku ter števila pogodbenih sodelavcev - pravnih in fizičnih oseb. Iz podatkov, zbranih v bonitetnem obrazcu, je razvidno, da izbrani ponudnik nima zaposlenih 5 delavcev, zato vlagatelj meni, da je izbrani ponudnik pri merilih "kadri - izobrazba" in "kadri - posebna znanja/izkušnje", pridobil točke, do katerih v skladu z merili za izbor najugodnejšega ponudnika, ni bil upravičen. Prvi vlagatelj nadalje navaja, da je tudi po merilu "kadri - posebna znanja/izkušnje" lahko ponudnik dobil preveliko število točk pri vrednotenju ponudbe, če je naročnik napačno ocenil vlogo sodelavcev v ponudbi. Prvi vlagatelj meni, da je vrednost ponudbe drugega vlagatelja neobičajno nizka. Ponujena cena drugega vlagatelja ne more pokriti stroškov projekta in zato predstavlja dumping ceno glede na ostale ponudnike. Iz obvestila naročnika o oddaji naročila ni razvidno, da bi naročnik zaznal neobičajno nizko ceno in izvedel postopek, ki je v takšnem primeru predviden v 53. členu Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1).

Naročnik je dne 08.04.2002 prejel zahtevek za revizijo drugega vlagatelja.
1. V zahtevku drugi vlagatelj navaja, da zahtevani dokument "PONUDBA" ni vseboval dveh ključnih podatkov, ki so pomembni za celovitost ponudbe - datuma veljavnosti ponudbe in roka plačila.
1. Naročnik pri odpiranju ni navajal omenjenih ključnih elementov ponudbe, temveč samo enega - ceno. Upravičeno dvomi, da so vsi ponudniki navedli manjkajoče elemente ponudbe. Ponudba brez roka veljavnosti in roka plačila pa je neveljavna.
2. Zahtevana predloga obrazca "PONUDBA" ni vsebovala omenjenih dveh elementov, kar pomeni, da so ponudniki, ki so spremenili predlogo "PONUDBA" glede na kriterije, ki so veljali za oceno izpolnjenih dokumentov "REFERENCE" (nepravilni zaradi oblikovne spremembe, kljub vsebinski ustreznosti), neveljavni.
Nobena od ponudb ni bila neustrezna zaradi navedbe pod b, kar pomeni, da je naročnik upošteval vsebinsko pravilnost in ne oblikovno skladnost s predlaganim. Vlagatelj zahteva, da se enako obravnavajo tudi ostali dokumenti ponudnikov - po vsebinski pravilnosti in ne po oblikovni skladnosti.
2. a) Nadalje drugi vlagatelj navaja, da mu naročnik pri kadrih ni priznal strokovnjaka, ki je diplomiral na Ekonomski fakulteti (univerzitetni študij) -smer organizacija in vodenje, in je pred zaključkom magistrskega študija -Vodenje in upravljanje informacijskih sistemov. Zahteva, da naročnik navede uradni vir informacij oz. kriterija, ki opredeljuje univerzitetno izobrazbo organizacijske, računalniške, naravoslovne in tehnične smeri. Kot je vlagatelju znano, takšna klasifikacija sploh ne obstaja. Uporablja se UNESCO-va klasifikacija International Standard Classification of Education -ISCED (vir MšZš, Sektor za visoko šolstvo, in SURS). Kriterij, ki ga uporablja naročnik, sodi v "ustno izročilo" opredeljevanja izobrazbe in pomeni zgolj okvir možnih kadrov za lažjo orientacijo, ne more pa biti kriterij oz. merilo, ker sploh ne obstaja.
b) Naročnik vlagatelju pri ocenjevanju kandidatov in njihove usposobljenosti ni priznal potrdila o usposabljanju kandidata št. 7 (Sonja Laznik). Potrdilo je po vsebini, obliki, tehnologiji in podpisniku več kot ustrezno, zato zahteva, da mu pri kandidatu št. 7 upošteva vse točke, ki mu pripadajo. Navaja naslednje:
1. Tehnologija: Oracle Designer je eden od uporabljenih orodij za izvedbo naloge (opis, vnos in kreiranje podatkovne baze), je sestavni del Oracle Developer suit, ki ga naročnik zahteva pri referencah.
2. Na potrdilo je podpisan g. Vasja Herbst, takratni in sedanji direktor podjetja Oracle. Kakršen koli dvom o verodostojnosti potrdila je povsem neupravičen.
3. Sonja Laznik je eden od glavnih avtorjev aplikacije IDC-5 Kadrovski viri, ki je v celoti zgrajena z Oracle Designer 2000 brez kakršnega koli ročnega posega v aplikacijo.

c) Drugi vlagatelj nadalje navaja, da želi, da mu naročnik prizna vse potrjene reference, saj nikjer ni izrecno navedeno, da mora biti vsaka referenca navedena na svojem obrazcu. Dejstvo je, da si je polovica ponudnikov zahtevo naročnika razložilo drugače kot naročnik. Vlagatelj je za državno upravo izvedel več kot 50 projektov/pogodb. Če bi želel priložiti vse, bi morali pristojni na MšZš, podpisati 35 referenc pod kazensko in materialno odgovornostjo. Zahteva naročnika je z zornega kota vlagatelja nesmiselna. Predstavnik naročnika je v odgovorih na vprašanja II, odgovor št. 4 potrdil, da se lahko uporabijo računalniški obrazci, da pa je pogoj, da so vsebinsko skladni z zahtevami, kar je pri â"śreferencahâ"ť nesporno. Naročnik je pri obrazcu â"śPONUDBAâ"ť upošteval vsebinske spremembe obrazca, čeprav gre za ključni dokument ponudbe, pri kadrih uporabil uradno neopredeljene in neobstoječe kriterije, pri referencah pa vztraja na svoji interpretaciji nejasne zahteve in opredelitve reference nasploh.
3. Drugi vlagatelj nadalje navaja, da priloženi dokumentaciji sistema kakovosti pomotoma ni priložil potrdila, da je v postopku pridobivanja ISO standarda, je pa to na odpiranju izpostavil, a ga naročnik kjub temu ni pozval, da ponudbo dopolni z ustreznim dokumentom.
4. Drugi vlagatelj glede nenavadno nizke cene njegove ponudbe navaja, da je avtor Strateškega načrta informatizacije CURS in mu je jasno, da je uvajanje sistema TARIC kompleksna naloga. Vzpostavitev sistema TARIC je skicirana v dokumentu (vsebina javnega razpisa, stran 3), ki pa zavaja, ker ni izpolnjenih kar nekaj pogojev za vzpostavitev celotnega sistema:
1. TARIC NACIONALNI ne obstaja (rešen bo v okviru aneksa) in je enak TARIC TAXUD;
2. Vnos informacij v TARIC NACIONALNI ni razpisan (rešen bo v okviru aneksa k bodoči vzdrževalni pogodbi);
3. TARIC NACIONALNI ne obstaja - TARIC SLO je enak TARIC TAXUD po vsebini in strukturi;
4. V TARIC NACIONALNI naj bi bili nacionalni podatki (DDV, trošarine, imena ukrepov, dodatne kode,â??). Zahteva razpisa je, da se pridruževanje nacionalnih podatkov predvidi, kar pa je ob neobstoječi bazi, vsebinski neopredeljenosti podatkov zgolj teoretična zahteva, omejena na postopkovno upoštevanje te faze, saj je njena realizacija nemogoča.
Drugi vlagatelj ugotavlja, da je od razpisanih nalog možno izvesti:
1. Postavitev podatkovne baze SLO-TARIC TAXUD (vzpostavitev, inicielno polnjenje);
2. Dnevni prevzem podatkov in ažuriranje SLO TARIC TAXUD;
3. Ažuriranje (izenačevanje) baze TARIC SLO s podatki SLO TARIC TAXUD;
4. Iskanje določenih podatkov v TARIC SLO;
Veliko težo pri polnjenju in ažuriranju baze TARIC TAXUD naj bi imele logične kontrole. Vlagatelj ugotavlja, da je cca 60% kontrol, ki jih izvede že sam sistem relacijske baze podatkov, 20% je srednjih kontrol, 20% pa je kompleksnejših kontrol. Naročnik tako ni razpisal vzpostavitev sistema TARIC, temveč zelo tehnično nalogo vzpostavitve sistema TARIC TAXUD in njene vsebinske in tehnične kopije TARIC SLO. Iz the razlogov vlagatelj ugotavlja, da je za izvedbo naloge potrebno cca 3 človek/mesece, kar je tudi ponudil.

Naročnik je z odločbo, št. 462-02/33-02/0430-010, z dne 10.04.2002, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi citirane odločbe naročnik navaja, da je ob ponovnem pregledu celotne dokumentacije, ki jo je izbrani ponudnik priložil za vsakega zaposlenega ugotovil, da je revizijski zahtevek v tem delu neutemeljen. Naročnik je res v razpisni dokumentaciji tako v točki, ki se nanaša na pogoje kot v točki glede meril uporabljal izraz zaposleni za predvidene naloge, vendar pa na nobenem mestu v razpisni dokumentaciji ni bilo navedeno, da morajo biti ti zaposleni v rednem delovnem razmerju, saj to tudi ni bilo v naročnikovem interesu. V kolikor bi naročnik zahteval, da so vsi zaposleni, ki jih bodo ponudniki predvideli za izvedbo javnega naročila, v rednem delovnem razmerju pri posameznem ponudniku, bi to zahtevo tudi konkretno navedel v razpisni dokumentaciji, tako kot je npr. natančno opredelil zahtevano dokumentacijo v točki 4.11.2.1. ali v točki 4.8.2.4. Med dokumentacijo, ki jo je zahteval za vsakega zaposlenega, naročnik ni zahteval pogodb o zaposlitvi ali drugih dokazil o sklenjenem delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas, v obrazcu "KADRI" pa je le zahteval, da ponudniki navedejo podlago za zaposlitev za vsakega navedenega delavca. Iz navedenega izhaja, da so navedbe vlagatelja v tem delu neutemeljene. Naročnik je ob ponovnem pregledu dokumentacije ugotovil, da je izbrani ponudnik za predvidene naloge navedel pet delavcev. Za dva od teh delavcev je v obrazcu pri podlagi za zaposlitev navedel Pogodbo o zaposlitvi, za preostale tri delavce pa Pogodbo o sodelovanju, vse omenjene pogodbe pa tudi priložil kljub že omenjenemu dejstvu, da naročnik tega ni zahteval v razpisni dokumentaciji. Ob pregledu priloženih Pogodb o sodelovanju v projektih izbranega ponudnika je naročnik ugotovil, da ti delavci že dalj časa pogodbeno sodelujejo s ponudnikom, pogodbe so sklenjene za nedoločen čas in naročnik nima razloga, da jih ne bi upošteval kot ustrezne. Nadalje naročnik navaja, da prvi odstavek 53. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik, če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Ker je pri pregledu ponudbe drugega vlagatelja naročnik ugotovil, da je le-ta svoji ponudbi priložil "Obrazložitev porabe časa za izvedbo naloge", iz katere so razvidni tudi razlogi za postavljeno ceno, je le to kot takšno tudi upošteval.
Naročnik je z odločbo, št. 462-02/33-02/0430-010, z dne 10.04.2002, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja delno, v točkah 1, 2b in 2c zavrnil kot neutemeljen, v preostalem delu pa zavrgel kot prepozen. V obrazložitvi citirane odločbe naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji med Pogoji za udeležbo (točka 4.11.1) navedel tudi zahtevi, da "Veljavnost ponudbe ponudnika ne sme biti krajša od 60 dni od dneva odpiranja ponudb" in da "Ponujeni plačilni rok mora biti najmanj 30 dni od dneva prejema računa", kot dokazilo za izpolnjevanje omenjenih dveh zahtev pa je v ponudbeni dokumentaciji predvidel podpis obrazca "IZJAVA", v kateri ponudnik jasno s svojim podpisom potrdi, da sprejema vse pogoje, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji. Dejstvo je, da je za preverjanje izpolnjevanja določenih pogojev nujno potrebno zahtevati določena dokazila in to je naročnik tudi storil, nekateri pogoji pa so takšne narave, da dodatnih dokazil oziroma izjav ponudnika naročnik ne potrebuje in zadostuje njegovo strinjanje z vsemi pogoji, ki jih naročnik navede v razpisni dokumentaciji. Vsi ponudniki so podpisali navedeno izjavo brez dodatnih pripomb, ki bi jih sicer lahko podali, in naročnik je le to upošteval tudi glede obeh po mnenju vlagatelja "manjkajočih elementov ponudbe" in zaključil, da vse ponudbe izpolnjujejo omenjena dva pogoja oziroma zahtevi, zato je revizijski zahtevek v tem delu neutemeljen.
Nadalje naročnik navaja, da je kot vir, ki opredeljuje univerzitetno izobrazbo organizacijske, računalniške, naravoslovne in tehnične smeri, upošteval "šifrant poklicne oziroma strokovne izobrazbe Zavoda RS za zaposlovanje" in ne kar ustno izročilo, kot neutemeljeno očita vlagatelj. V omenjenem šifrantu so med izobrazbami organizacijske smeri v skupini št. 71 "Organizatorji in sorodni" navedeni npr.: univ. dipl. organizator, univ. dipl. programerski inženir, univ. dipl. informatik, od diplomantov ekonomske fakultete pa le univ. dipl. ekonomist informacijsko - upravljalske smeri. Vsi ostali diplomanti te fakultete so navedeni med "Ekonomisti". Revizijski zahtevek je glede na navedeno v tem delu neutemeljen in ga je naročnik zato kot takšnega tudi zavrnil.
Naročnik je po preučitvi dela zahtevka, da kriterij, ki ga uporablja naročnik, sodi v "ustno izročilo" opredeljevanja izobrazbe in pomeni zgolj okvir možnih kadrov za lažjo orientacijo, ne more pa biti kriterij oz. merilo, ker sploh ne obstaja, ugotovil, da je glede na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozen. Z navedenim tako postavljenim merilom se je vlagatelj seznanil že v razpisni dokumentaciji in mu je bil torej znan že v fazi priprave ponudbe, zato bi moral, v kolikor je želel uveljavljati ta revizijski razlog, svoj zahtevek v zvezi z njim vložiti takoj, najkasneje pa do izbire najugodnejšega ponudnika. V tej fazi postopka vlagatelj ne more več zatrjevati, da "kriterija o ustrezni smeri sploh ni možno implementirati, saj uradno ne obstaja, neuradno pa je možna kakršnakoli interpretacija" in bi moral kot rečeno vse to uveljavljati že prej ali pa vsaj zahtevati dodatno pojasnilo v skladu s 25. členom ZJN-l, pa tega ni storil. Glede na navedeno je naročnik zahtevek za revizijo v tem delu zavrgel kot prepoznega.
Na vlagateljevo navedbo iz točke 2.b naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji v točki 4.8.2.4/9. glede zahtevanih dokazov o posebnih znanjih zaposlenih na področju zahtevanih razvojnih orodij navedel, kateri certifikati bodo pri tem upoštevani. "Potrdilo", ki ga je vlagatelj priložil pri omenjeni delavki se nanaša na več oseb, nima datuma in tudi po vsebini ter obliki ne ustreza potrdilom, ki jih je Oracle Software d.o.o. izdal v vseh ostalih primerih in so ga za vsakega posameznega delavca priložili ostali ponudniki, nenazadnje pa prav tako za vse ostale delavce tudi vlagatelj. Ob natančni ponovni primerjavi preostalih potrdil s spornim je naročnik ugotovil, da le-to ne po vsebini ne po obliki ni ustrezno, ker vsebinsko in oblikovno bistveno odstopa od ostalih. Glede na navedeno je naročnik to revizijsko zahtevo vlagatelja zavrnil kot neutemeljeno.
Glede vlagateljeve navedbe iz točke 2.c. naročnik pojasnjuje, da je že v poročilu, številka 462-02/33-02/0520-010, z dne 28.03.2002, natančno obrazložil svoje stališče oziroma razloge za svojo odločitev, da je pri dveh ponudnikih štel kot dokazanih le toliko referenc, za kolikor sta ponudnika priložila tudi zahtevanih potrjenih obrazcev, saj je mnenja, da je bila zahteva glede referenc dovolj jasna. V kolikor je bil vlagatelj glede te zahteve v dvomih, bi moral po mnenju naročnika tudi v tem primeru že pred oddajo ponudbe vsaj zaprositi za dodatno pojasnilo. Iz opisanega načina ocenjevanja merila "reference" tudi jasno izhaja, da bo naročnik upošteval pri ocenjevanju le 5 referenc in to ne glede na vrednost posla, iz česar po mnenju naročnika še dodatno izhaja, da mora biti vsaka referenca dokazana s svojim potrjenim obrazcem, pomembno je namreč število referenc in ne njihova vrednost. Vlagatelj pa je en projekt razdelil vrednostno na dva dela, kar naročnik ne more upoštevati kot dve referenci. Poleg tega je tudi iz obrazca "REFERENCE" jasno razvidno, da je na vrhu obrazca prostor za vpis osnovnih podatkov o posamezni, samo eni referenci (št., datum sklenitve, datum končanja, naročnik), takoj zatem pa mu sledi prostor, ki ga izpolni posamezen naročnik, ki to referenco potrjuje. Nenazadnje pa je nerazumljiva trditev vlagatelja, da je za državno upravo izvedel 50 projektov, in da če bi želel priložiti vse, bi morali pristojni na MšZš podpisati 35 referenc, pri tem pa je na drugi strani svoji ponudbi priložil dva(2), s strani naročnikov potrjena in podpisana obrazca, pri čemer je uveljavljal štiri reference, ob vsem tem pa kot rečeno iz razpisne dokumentacije izhaja, da bo naročnik upošteval največ pet(5) referenc. Glede na zgoraj navedeno je naročnik po ponovnem pregledu obeh potrjenih obrazcev za reference ugotovil, da gre v tem primeru dejansko za dve referenci. Zahteva za revizijo je zato iz omenjenega razloga neutemeljena in jo je naročnik kot takšno tudi zavrnil. Na koncu te točke revizijskega zahtevka vlagatelj še izraža željo, da se preverijo pristojnosti naročnika, da zahteva od ponudnika reference, ki so potrjene pod "Kazensko in materialno odgovornostjo". Ne glede na dejstvo, da je tudi ta del zahtevka glede na določbo 12. člena ZRPJN prepozen, je na tem mestu zgolj v pojasnilo vlagatelju dodati, da je to popolnoma običajna praksa v vseh dosedaj izvedenih postopkih javnega naročanja pri naročniku, da nihče od številnih ponudnikov, ki v teh postopkih sodelujejo, še ni imel pomislekov glede omenjene zahteve in da so naročniku znani tudi drugi naročniki, ki imajo popolnoma enako prakso na tem področju. Na vlagateljevo navedbo iz točke 3 naročnik pojasnjuje, da je naloga strokovne komisije v postopku odpiranja ponudb med drugim pregledati, ali ponudbe vsebujejo zahtevane dokumente, nikakor pa ne more strokovna komisija tekom tega postopka ugotavljati ustreznost posameznih priloženih dokumentov. Vlagatelj je ponudbi priložil zelo obsežno dokumentacijo za dokazovanje kakovosti opravljanja razpisanih storitev in vse, kar je bilo v zvezi s tem vlagatelju pojasnjeno med postopkom odpiranja ponudb je bilo to, da bo komisija enakovredno obravnavala enega ali več dokumentov, ki dokazujejo kakovost organizacije poslovanja ponudnika ali dokazilo o tem, da so v postopku pridobivanja ISO 9001 certifikata na področju organizacije poslovanja ponudnika (kar izhaja iz točke 4.11.2.1. razpisne dokumentacije). O ustreznosti dokumentov, ki jih je priložil, pa kot rečeno strokovna komisija v postopku odpiranja ponudb ni mogla odločati, saj je bilo nujno potrebno pred takšno odločitvijo dokumente tudi natančno preučiti. Slednje je strokovna komisija storila v nadaljevanju postopka in ugotovila, da so dokumenti, ki jih je vlagatelj priložil interni dokumenti in niso potrjeni oziroma izdani od pooblaščenih organizacij za presojo kakovosti, zato ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije, kjer je bilo v točki 4.11.2.1. zelo jasno navedeno: "Upoštevajo se zgolj dokumenti, ki se nanašajo na organizacijo poslovanja ponudnika (listine, ki se nanašajo na kakovost poslovanja ponudnika, kot so normativi in drugi dokumenti, izdani od organizacij, ki presojajo kakovost poslovanja).
Naročnik še opozarja na določbo 54. člena ZJN-l, ki obvezuje naročnika, da po roku, določenem za predložitev ponudb ne sme zahtevati ali dovoliti dopolnjevanja ponudb z manjkajočimi dokumenti ali podatki (razen računskih napak), naročnik pa bi s takšnim dejanjem kršil tudi načelo enakopravnosti ponudnikov (7 .člen ZJN-1), saj bi s tem preferiral enega ponudnika nasproti ostalim. Glede na zgoraj navedeno je zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen in ga je naročnik, kot izhaja iz izreka tega sklepa kot takšnega tudi zavrnil.
Glede točke 4 pa je naročnik ugotovil, da je preučil ter upošteval že "Obrazložitev porabe časa za izvedbo naloge", ki jo je vlagatelj priložil k ponudbi in iz katere jasno izhaja tudi obrazložitev njegove ponudbene cene. Glede revizijskega očitka, da je naročnik razpisal storitve, za katere ne more zagotoviti pogojev za izvedbo in zato prenaša glavnino storitev na vzdrževalne pogodbe in anekse in tudi glede ostalih ugotovitev oziroma revizijskih očitkov, ki jih navaja pod točko 4. pa je le ugotoviti, da so že iz nekajkrat omenjenega razloga, ki izhaja iz petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozni in jih je zato naročnik zavrgel. Ti razlogi so mu bili nedvomno znani že v fazi priprave ponudbe in zato bi moral glede na omenjeno določbo ZRPJN takrat temu ustrezno tudi postopati. Vlagateljeva kritika naročnikovega opisa naloge pa je nerazumljiva tudi glede na dejstvo, da je v ponudbi zelo pozitivno ocenil naročnikov opis naloge, ko je v zgoraj omenjeni obrazložitvi za vodenje projekta zaradi, kot je navedel, "izjemne opredeljenosti problema" predvidel le 15 ur.
Prvi vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 15.04.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Drugi vlagatelj pa je to storil z dopisom, z dne 15.04.2002.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 16.04.2002, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil oba zahtevka za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in svojim mnenjem.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-69/02-923, z dne 06.05.2002, obvestila naročnika, oba vlagatelja in Ministrstvo za finance, da na podlagi drugega odstavka 20. člena ZRPJN podaljšuje rok za odločitev.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-69/02-21-1049, z dne 21.05.2002, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN zaprosila drugega vlagatelja, da posreduje dokazilo za go. S. L. v originalu. Državna revizijska komisija je navedeno originalno potrdilo prejela dne 24.05.2002.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb obeh vlagateljev in naročnika ter dodatnih pojasnilih je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali sta zahtevka za revizijo dopustna in ali sta vlagatelja aktivno legitimirana za vložitev zahtevka. Vlagatelja imata kot ponudnika, ki sta oddala ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi jima bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato sta aktivno legitimirana kot stranki v postopku in upravičena do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevkov za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Naročnik je v točki 4.11.2 "Merila za izbiro najugodnejše ponudbe" navedel:
"Merila za izbor najugodnejše ponudbe so:
1. Kakovost opravljanja razpisanih storitev
2. Kadri - izobrazba
3. Kadri - posebna znanja/izkušnje
4. Reference (dela, izvedena v letih 1999, 2000 in 2001 na zahtevanih razvojnih orodjih iz točke 4.11.1.4)
5. Cena

4.11.2.1 Kakovost opravljanja razpisanih storitev

5 točk: eden ali več dokumentov, ki dokazujejo kakovost organizacije poslovanja ponudnika
ali postopek pridobivanja ISO 9001 certifikata na področju organizacije poslovanja
ponudnika,

10 točk: pridobljen ISO 9001 certifikat na področju organizacije poslovanja ponudnika.

Upoštevajo se zgolj dokumenti, ki se nanašajo na organizacijo poslovanja ponudnika (listine, ki se nanašajo na kakovost poslovanja ponudnika, kot so normativi in drugi dokumenti, izdani od organizacij, ki presojajo kakovost poslovanja, lahko pa tudi recenzija ali primerjave s področja poslovanja, objavljene v ustreznih publikacijah), ne pa dokazi o kakovosti podatkov, dokazi o usposobljenosti kadrov na tehničnem področju, dokazi o kakovosti poslovanja principala, prodajne reference principala in ponudnika ipd.

4.11.2.2 Kadri - izobrazba

5 točk: za vsakega nadaljnjega zaposlenega za predvidene naloge nad pogojem (najmanj 2
zaposlena), ki ima izkazano univerzitetno izobrazbo organizacijske, računalniške,
naravoslovne ali tehnične smeri.

Skupno število točk ne more preseči 15 točk.

4.11.2.3 Kadri - posebna znanja/izkušnje

4 točke: za vsakega zaposlenega za predvidene naloge, ki ima izkazana posebna
znanja/izkušnje s področja razvoja in vzdrževanja programske opreme v
Intranet/Internet okolju in relacijskih baz podatkov z zahtevanimi razvojnimi
Orodji iz točke 4.11.1.4.

Skupno število točk ne more preseči 20 točk.

4.11.2.4 Reference

3 točke: za vsako izvedeno delo na zahtevanih razvojnih orodjih iz točke 4.11.1.4 v letih
1999, 2000 in 2001. Naročnik bo upošteval samo tiste reference, za katere bo
ponudnik priložil izpolnjen in potrjen obrazec ("Prijava", točka 3).

Skupno število točk ne more preseči 15 točk.

4.11.2.5 Cena

Cena se bo preračunala v točke po naslednji formuli:

Cena v točkah = minimalna cena x 40
ponujena cena

Najnižja cena dobi največje število točk - 40 točk.




4.11.2.6 Najugodnejša ponudba

Posamezna ponudba lahko pridobi največ 100 točk. Točke se seštejejo in ponudba z najvišjim številom točk je najbolj ugodna. Če se za dve ponudbi ugotovi enako število točk, je ugodnejša tista ponudba, ki ima nižjo ceno, če je enaka tudi cena, se upošteva merilo št. 3, nadalje merilo št. 2, potem merilo št. 1 in nazadnje merilo št. 4."

Glede navedbe prvega vlagatelja, da merili "kadri-izobrazba" in "kadri - posebna znanja/ izkušnje" veljata za zaposlene pri ponudniku in ne za sodelavce in da je izbrani ponudnik pri merilih "kadri - izobrazba" in "kadri - posebna znanja/izkušnje", pridobil točke, do katerih v skladu z merili za izbor najugodnejšega ponudnika, ni bil upravičen, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je utemeljena. Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je v obrazcu "KADRI" navedel 5 oseb, od tega sta 2 osebi zaposleni pri izbranem ponudniku na podlagi pogodbe o zaposlitvi, 3 osebe pa imajo z izbranim ponudnikom sklenjeno pogodbo o sodelovanju. Iz poročila o oddaji javnega naročila, št. 462-02/33-02/0520-010, z dne 28.03.2002, izhaja, da je naročnik izbranemu ponudniku pri merilu "kadri-izobrazba" dodelil 15 točk, ker je izbrani ponudnik predložil dokazila za 5 zaposlenih, ki imajo zahtevano univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri in da je naročnik izbranemu ponudniku pri merilu "kadri - posebna znanja/izkušnje" dodelil 20 točk, ker je izbrani ponudnik predložil dokazila za 5 zaposlenih, ki imajo zahtevana posebna znanja in izkušnje. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v citiranih merilih uporabil izraz zaposleni. Termin "zaposlitev" v delovnopravni zakonodaji pomeni delo na podlagi delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi) in ne na podlagi pogodbe o sodelovanju. Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in spremembe) v drugem odstavku 1. člena določa: "Z delovnim razmerjem je po tem zakonu mišljeno prostovoljno razmerje med delavcem in organizacijo oziroma delodajalcem zaradi opravljanja določenih del ter ekonomsko smotrne in odgovorne uporabe sredstev ter uresničevanja pravic in obveznosti, ki se pridobijo pri delu in iz dela." Na podlagi tega je potrebno ugotoviti, da bo moral naročnik ponovno ugotoviti, koliko delavcev ima izbrani ponudnik dejansko zaposlenih in glede na to, ponudbo oceniti v skladu z merili iz razpisne dokumentacije.

Očitek vlagatelja, da naročnik ni izvedel postopka, ki je predviden v 53. členu ZJN-1, ker od drugega vlagatelja ni zahteval obrazložitve ponudbene cene, je neutemeljen. Prvi odstavek 53. člena ZJN-1 določa: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti". Naročnik torej ni avtomatično obvezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (neobičajno) nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to izpolnjena dva pogoja: ponudbena cena mora biti neobičajno nizka in naročnik mora biti odločen zavrniti ponudbo z neobičajno nizko ceno. Iz besedila zakona je razvidno, da se postopek nanaša na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna. (O tem, katere cene je potrebno šteti za "neobičajno nizke" in pod kakšnimi pogoji, zakon molči, zato je mogoče skleniti, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec prepustil poslovni oceni naročnika). Postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen je torej namenjen varstvu ponudnika (in ne naročnika!) v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". Zaradi tega dejstva Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti navedbi prvega vlagatelja, da je šlo pri predmetni zadevi za kršitev prvega odstavka 53. člena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je navedba drugega vlagatelja, da zahtevani dokument "PONUDBA" ni vseboval dveh ključnih podatkov, ki so pomembni za celovitost ponudbe, in sicer datuma veljavnosti ponudbe in roka plačila, v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, prepozna. Peti odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila." Citirana določba od vlagatelja zahteva posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika. Hkrati takšna določba zavezuje ponudnika (in druge osebe), da pozorno spremlja morebitne kršitve naročnika in jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo s tem v veliki meri omejuje.

Glede navedbe drugega vlagatelja, da mu naročnik pri kadrih ni priznal strokovnjaka, ki je diplomiral na Ekonomski fakulteti - smer organizacija in vodenje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugi vlagatelj za enega zaposlenega kot potrdilo o izobrazbi priložil kopijo diplome Univerze v Ljubljani, Ekonomske fakultete, z dne 18.05.1999, iz katere izhaja, da je zaposleni diplomiral na študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe Poslovni oddelek - smer za organizacijo in vodenje. Naročnik je v točki 4.11.2.2 "kadri - izobrazba" navedel, da bo ponudnik prejel 5 točk za vsakega nadaljnjega zaposlenega za predvidene naloge nad pogojem (najmanj 2 zaposlena), ki ima izkazano univerzitetno izobrazbo organizacijske, računalniške, naravoslovne ali tehnične smeri. Iz šifranta poklicne oziroma strokovne izobrazbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, december 1999, izhaja, da je v skupini 71 "organizatorji in sorodni" med diplomanti Ekonomske fakultete naveden le univerzitetni diplomirani ekonomist informacijsko - upravljalske smeri, ni pa zaslediti univerzitetnega diplomiranega ekonomista - smer za organizacijo in vodenje. Glede na navedeno je ugotoviti, da je naročnik ravnal skladno z merilom "kadri - izobrazba", zato je vlagateljev zahtevek v tem delu neutemeljen.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je navedba drugega vlagatelja, da kriterij, ki ga uporablja naročnik, sodi v "ustno izročilo" opredeljevanja izobrazbe in pomeni zgolj okvir možnih kadrov za lažjo orientacijo, ne more pa biti merilo, v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN prepozna, zato se do nje ni opredeljevala.

Glede navedbe drugega vlagatelja, da mu naročnik pri ocenjevanju kandidatov in njihove usposobljenosti ni priznal potrdila o usposabljanju S. L., čeprav je potrdilo po vsebini, obliki, tehnologiji in podpisniku več kot ustrezno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je utemeljena. Potrdilo, ki ga je drugi vlagatelj na zahtevo Državne revizijske komisije, z dne 21.05.2001 posredoval v originalu, in ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 24.05.2002, je namreč opremljeno z žigom â??o., Ljubljana, ter s podpisom direktorja in vodje izobraževanja. Državna revizijska komisija nima razlogov, da bi dvomila v verodostojnost potrdila, zato ne more pritrditi naročniku in je zahtevek drugega vlagatelja v tem delu utemeljen.

Glede navedbe drugega vlagatelja, da ni nikjer izrecno navedeno, da mora biti vsaka referenca navedena na svojem obrazcu, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je neutemeljena. Na obrazcu "Reference", ki je priloga razpisni dokumentaciji, je naročnik navedel sledeče: "Ponudnik mora vsako navedeno referenco dokazati na spodnjem obrazcu, ki ga izpolni in potrdi za ponudnika njegova pogodbena stranka/naročnik, za katerega je ponudnik opravljal dela." Iz ponudbe drugega vlagatelja je razvidno, da je navedel 4 reference, ponudbi pa priložil le dva v skladu z razpisno dokumentacijo zahtevana izpolnjena obrazca. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ima ponudnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 pravico od naročnika zahtevati v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo. Obvestilo ali pojasnilo mora zahtevati v pisni obliki najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb. Tudi naročnikovo pojasnilo mora biti dano v pisni obliki. Zahtevano pojasnilo posreduje naročnik vsem tistim, ki so prejeli razpisno dokumentacijo in ne samo tistemu, ki je pojasnilo zahteval. Tako se tudi zagotavlja načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na to možnost opozoril ponudnike v točki 4.3.1 razpisne dokumentacije, ko je določil: "Ponudniki smejo pisno zahtevati pojasnila k razpisni dokumentaciji najkasneje pet dni pred rokom za predložitev ponudbe, to je do 20.03.2002. Odgovori na vprašanja posameznega ponudnika bodo v najkrajšem času pisno posredovani vsem ponudnikom."

Glede navedbe, da je zahteva naročnika, da mora biti vsaka referenca navedena na svojem obrazcu, nesmiselna, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tudi ta navedba v skladu z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozna.

Drugi vlagatelj nadalje navaja, da priloženi dokumentaciji sistema kakovosti pomotoma ni priložil potrdila, da je v postopku pridobivanja ISO standarda, je pa to na odpiranju izpostavil, a ga naročnik kljub temu ni pozval, da ponudbo dopolni z ustreznim dokumentom. Prvi odstavek 54. člena ZJN-1 določa: "Naročnik sme zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredile ustrezno." Osnovno pravilo v postopku oddaje javnega naročila je, da po poteku roka za predložitev ponudb le-teh ni dovoljeno spreminjati, dopolnjevati, iz nepravilne ponudbe narediti pravilno, ali iz manj ugodne ponudbe narediti ugodnejšo. Pojasnitev ponudbe je potrebna takrat, ko se pri naročniku pojavijo dvomi o pomenu in vsebini posameznih elementov ponudbe. Po javnem odpiranju ponudb, med postopkom pregleda in ocenjevanja ponudb, lahko naročnik zahteva le pojasnila od ponudnikov. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik s tem, ko ni pozval drugega vlagatelja, da svojo ponudbo dopolni z ISO 9001 certifikatom, ravnal v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1.

Glede navedbe drugega vlagatelja, da vzpostavitev sistema TARIC, kot je skicirana v dokumentu, zavaja, ker ni izpolnjenih kar nekaj pogojev za vzpostavitev celotnega sistema, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prepozna v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN.

Glede na zgoraj navedeno je Državna revizijska komisija odločila, da v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN delno razveljavlja postopek oddaje javnega naročila in sicer ocenjevanje ponudb in izbiro najugodnejšega ponudnika. Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN napotuje naročnika k ponovnemu ocenjevanju ponudb v skladu z merili iz razpisne dokumentacije in sicer na način, kot so bila le-ta opisana in ovrednotena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, â??



â??.