018-067/02

Številka: 018-67/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur. list RS, št. 78/99 in 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članov â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup 29-ih avtobusov, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika javno podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za nakup 29-ih avtobusov, ki je bil dne objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod št. objave Ob-â??

Obrazložitev

Naročnik je dne 15.06.2001 sprejel sklep, št. 1152, o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup avtobusov za mestni in primestni promet. Istega dne je naročnik izdal odločbo, št. 1151, o imenovanju strokovne komisije, v Uradnem listu RS, št. â??, pa je dne â??, pod št. objave Ob-â?? objavil javni razpis za nakup 29 avtobusov, in sicer:
- 13 zgibnih nizkopodnih avtobusov za mestni potniški promet,
- 6 enojnih nizkopodnih avtobusov za mestni potniški promet,
- 10 enojnih standardnih avtobusov za primestni potniški promet.

Vlagatelj je kot ponudnik prevzel razpisno dokumentacijo in dne 02.04.2002 (pred rokom, določenim za oddajo ponudb) vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, št. 02 -MG-PG/135-101, ki ga je naročnik prejel 03.04.2002, v katerem vlagatelj predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi in v celoti spremeni merila in uporabo tehničnih specifikacij tako, kot predlaga vlagatelj.
V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da del razpisne dokumentacije nasprotuje določilom 5., 32. in 50. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1).
I. Merila:
Vlagatelj predlaga črtanje meril "skladnost in mobilnost" in "izpolnjevanje pogodbenih obveznosti iz prejšnjih pogodb", ki sta navedeni v 3. in 8. točki podpoglavja "vrednotenje posameznega merila"v razpisni dokumentaciji.
1. Glede merila "skladnost" vlagatelj meni, da je izrazito diskriminatorno in da nasprotuje 5. in 50. členu ZJN-1. Predmet tega javnega naročila so avtobusi z motorji Euro 111, s sodobnim evropskim vozniškim prostorom in novo generacijo avtomatskih menjalnikov. Takih tipov vozil do sedaj naročnik nima v svojem voznem parku, zato sama znamka vozila ne vpliva na skladnost, mobilnost, stroške vzdrževanja, zagotavljanje rezervnih delov, itd..
2. Glede merila "izpolnjevanje pogodbenih obveznosti iz prejšnjih pogodb" vlagatelj meni, da je ponudnik, ki do sedaj z naročnikom v zadnjih petih letih ni imel sklenjene nobene pogodbe, v neenakopravnem položaju z drugimi ponudniki (5. in 50. člen ZJN-1). Za izpolnjevanje prihodnjih pogodbenih obveznosti so predvidene bančne garancije in drugi pravni elementi za zagotavljanje ekonomske varnosti naročnika.
3. Vlagatelj tudi predlaga, da naj se kot merilo upošteva tudi vrednotenje boljših in naprednejših tehničnih rešitev. Glede na obstoječa določila razpisne dokumentacije bi ponudnik, ki bi ponudil boljšo, toda drugačno rešitev, kot jo je predvidel naročnik, prejel manj točk.

II. Vlagatelj predlaga črtanje določenih blagovnih znamk ter vrednotenje takšnih rešitev, ki, upoštevajoč 32. člen ZJN-1, pomenijo neenakopraven položaj ponudnikov. Nekatere blagovne znamke se lahko vgradijo z manjšimi prilagoditvami npr. (elektronske napisne table, avtomatski menjalnik pri mestnih avtobusih, druge blagovne znamke pa dajejo občutno prednost določenemu ponudniku, saj je vgradnja druge blagovne znamke povezana z novimi konstrukcijskimi rešitvami, certificiranjem in homologiranjem ter logistiko nabave, kar vse vpliva na ceno ponudbe in rok dobave.
Vlagatelj je navedel, da določene predpisane konstrukcijske rešitve oziroma varianta rešitve ne glede na dejansko kvaliteto izvedbe rešitve prinašajo več točk:
1. namestitev razdelilne plošče (primestni avtobus),
2. strešne lopute,
3. preprečevanje zapiranja vrat (kontaktna blazina, Fotocelica MB),
4. kolesni pokrovi iz umetne mase, rolo zavesaâ?? .
Pri tehničnih specifikacijah vozila vlagatelj predlaga sledeče spremembe (poglavje "opis zahtev, standardov in normativov" v razpisni dokumentaciji):
1) Avtobus mestni zgibni
-točka 3.3.1. črtanje omejitve količine goriva, ki se nadomesti z "zadostna količina goriva za nekaj dnevno delovanje";
-točka 4.1.1. črtanje tipa menjalnika ZFPH 502 C, ki se nadomesti z "ZFPH 592, 5-stopenjski" (razpisani tip menjalnika ne ustreza zahtevani moči motorja);
-točka 6.1.6.3. "Varovalke-samodejne na glavnih vodih" niso definirani glavni vodi, naj se nadomesti z "samodejne varovalke kompletno ali običajne";
-točka 10.3. doda se tretja različica, "priznan proizvajalec klima naprave s podobnimi zmogljivostmi";
-točka 11.2.2.1. pod II. se doda originalen izdelek Webasto ali podobno;
-točka 11.2.2.2. poleg tipa in proizvajalca gum se navede ali podobno, ali pa se črta tip gume;
-točka 13.1.1.5. "ostale": zamenja se "A" elektronsko, "B" ročno ali se črta pozicija "ostale" lopute;
-točka 13.2.1. različica "A" in "B" se nadomesti s števili I. ali II. Dva komada rolo zavese se nadomesti z "zasenčenjem celotnega vetrobranskega stekla";
-točka 13.2.2. logično naj se spremeni prva in druga alinea, npr. levo pri vozniku z možnostjo odpiranja, ...;
-točka 13.2.4. različica "A" in "B" se nadomesti s števili I. ali II.;
-točka 14.1.4. ni definirana znamka ali tip radijske zveze;
-točka 14.1.6. ni definirano število ni velikost pik ter število in položaj napisne table;
-točka 14.3.1. črta se proizvajalec Kiel ali pa se doda "dodatno je lahko ponujen drug izdelek) ali sedež podobnih lastnosti";
-točka 15.1.3. črta se oznaka Tahografa 1324;
-točka 15.2.8. črta se omenjena vrstica, ker vozilo nima sklopke;
-točka 15.3.3. črta se steklo prvih vrat;


2) Avtobus mestni enojni
-točka 3.3.1. črtanje omejitve količine goriva, ki se nadomesti z "zadostna količina goriva za nekaj dnevno delovanje";
-točka 6.1.6.3. niso definirani glavni vodi; "varovalke -samodejne na glavnih vodih" se nadomestijo z "samodejne varovalke kompletno ali talilne";
-točka 10.3. doda se tretja različica "priznan proizvajalec klima naprave s podobnimi zmogljivostmi";
-točka 11.2.2.1. pod II. se doda "originalen izdelek Webasto ali podobno";
-točka 11.2.2.2. poleg tipa in proizvajalca gum se navede "podobno" ali pa se črta tip gume;
-točka 13.1.1.5. pri poziciji "ostale" se zamenja "A" elektronsko, "B" ročno ali se črta pozicija "ostale";
-točka 13.2.1. različici "A" in "B" se nadomesti s števili I. ali II. , 2 kom rolo zavese se nadomesti z: "zasenčenje celotnega vetrobranskega stekla";
-točka 13.2.2. logično naj se spremeni prva in druga alinea, npr. levo pri vozniku z možnostjo odpiranja, ...;
-točka 13.2.4. različici "A" in "B" se zamenjata s števili I. in II.;
-točka 14.1.4. ni definirana znamka ali tip radijske zveze;
-točka 14.1.6. ni definirano število;
-točka 14. 3. 1. črta se proizvajalec Kiel ali pa se doda namesto "dodatno je lahko ponujen drug izdelek" ali "sedež podobnih lastnosti";
-točka 15.1.3. črta se oznaka Tahografa 1324;
-točka 15.2.8. črta se omenjena vrstica, ker vozilo nima sklopke;
-točka 15.3.3. črta se steklo prvih vrat;
3) Avtobus primestni enojni
-točka 4.1.1. črta se znamka in tip menjalnika, oziroma se doda: "ali menjalnik podobnih karakteristik";
-točka 6.1.1. črta se "nameščena na zunanji steni ob vozniku", nadomesti se z: "na varnem mestu zaščitena pred vlago";
-točka 6.1.6.3. niso definirani glavni vodi, nadomesti se z: "kompletno samodejno ali talilne";
-točka 10.3. črta se proizvajalec Webasto, nadomesti se z: "originalni izdelek priznanega proizvajalca". Črta se (možnost naknadne vgradnje klima naprave v Sloveniji) -naknadna vgradnja pri ocenjevanju da dodatne točke več kot original;
-točka 11.1.3. črta se beseda elektronska;
-točka 11.2.2.1. črta se proizvajalca in tip gume ali pa se doda pnevmatika podobnih karakteristik;
-točka 11.2.2.2. črta se proizvajalca in tip gume ali pa se doda pnevmatika podobnih karakteristik;
-točka 11.2.2.3. črta se proizvajalca in tip gume ali pa se doda pnevmatika podobnih karakteristik;
-točka 11.3. črta se iz plastične mase v osnovni barvi vozila;
-točka 13.1.1.3. črta se gumaste obrobe na kolotekih barvno usklajene;
-točka 13.1.1.5. črta se vse krmiljene elektronsko;
-točka 13.1.2.1. doda se oziroma primerne obloge;
-točka 13.1.2.4. doda se oziroma primerne obloge;
-točka 13.2.1. črta se en komad rolo zavese po celotni širini, nadomesti se z "zagotoviti senčenje po celotni širini vetrobranskega stekla";
-točka 14.1.2. črta se tip vozniškega sedeža, predpiše se lastnosti;
-točka 14.1.3. črta se evropsko oblikovana omarica komplet (potrebna je le za elektroniko napisnih tabel, ki niso zahtevane);
-točka 14.1.5. (avto radio) črta se v omarici nad voznikom, (ojačevalec) črta se vgrajen v omarici;
-točka 14.3.1. številčenje sedežev, črta se na bočnih stenah;
-točka 14.4.1. rezerva goriva pritrjene posode-definirati ali črtati (zakonska omejitev glede na količine);
-točka 15.1.3. črta se tip tahografa, predpiše se lastnosti;
-točka 15.2.12. črta se lopute na strehi;
-točka 15.3.7.črta se strešna loputa 1 in strešna loputa 2.
Nenazadnje pa je vlagatelj naročniku tudi predlagal, naj ponudnikom omogoči predstavitev in prikaz vozil, saj si lahko naročnik le v tem primeru pridobi predstavo o lastnostih, karakteristikah in drugih lastnostih vozila, ki sicer niso zajete v priloženi tehnični specifikaciji.

Dne 03.04.2002 je naročnik na vlagatelja naslovil dopis, št. /587, v katerem ga poziva naj zahtevek za revizijo, skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN, dopolni s potrdilom o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

Istega dne je naročnik izdal dopis, št. /588, v katerem vse prejemnike razpisne dokumentacije za oddajo predmetnega javnega naročila obvešča, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, zato naročnik, upoštevaje določilo 11. člena ZRPJN, postopka javnega odpiranja ponudb dne 11.04.2002 ne bo izvedel.

Vlagatelj je dne 04.04.2002, z dopisom, št. 02-MG-PG/135-112, naročniku poslal fotokopijo potrdila o vplačilu takse v višini 150.000,00 SIT.

Naročnik je dne 09.04.2002 sprejel sklep, št. /618, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa je naročnik navedel, da je v razpisni dokumentaciji za vrednotenje ponudb določil devet meril, ki jih je še enkrat naštel in navedel, koliko točk lahko posamezna ponudba prejme na podlagi določenega merila. Način uporabe meril je v razpisni dokumentaciji podrobno opisan, večina navedenih meril pa je bila že uporabljena pri vrednotenju ponudb v postopkih oddaje javnih naročil v preteklih letih (v teh postopkih je sodeloval tudi vlagatelj). Domnevno sporni merili "skladnost" in "izpolnjevanje pogodbenih obveznosti iz prejšnjih pogodb", ki sta navedeni v točki 3. in 8. podpoglavja "vrednotenje posameznega merila" v razpisni dokumentaciji nista diskriminatorni, pač pa v določeni meri omejevalni, kar je s stališča naročnika razumljivo. Naročnik je namreč družba, ki opravlja dejavnost gospodarske javne službe in sicer predvsem prevoz potnikov v mestnem in primestnem potniškem prometu na področju Mestne občine Ljubljana in bližnje okolice. Opravljanje dejavnosti prevoza potnikov ureja vrsta zakonov, ki postavljajo strogo določene in sankcionirane zahteve v zvezi z vzdrževanjem vozil in zagotavljanjem varnosti v cestnem prometu. Opravljanje dejavnosti mora biti namreč redno, točno, s tehnično brezhibnimi vozili in ekonomsko racionalno.
1. Merilo "skladnost" predstavlja največ 7% vseh možnih točk in se nanaša na obstoječo strukturo voznega parka, to merilo pa je pomembno predvsem z vidika vzdrževanja vozil, saj mora naročnik ugotavljati optimalno sposobnost vozil zaradi nemotenega opravljanja dejavnosti.
Zaradi zahtev Zakona o varnosti cestnega prometa in iz njega izhajajočih pravilnikov (predvsem Pravilnika o oznakah in opremi vozil, s katerimi se opravljajo prevozi v cestnem prometu, Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se vozijo skupine otrok, Pravilnika o skupnem trajanju vožnje, počitkih voznikov ..., itd.), Zakona o prevozih v cestnem prometu, Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu, Pravilnika o pogojih za pridobitev licenc za prevoze v cestnem prometu, Pravilnika o tehničnih pregledih vozil in v povezavi z velikostjo voznega parka (265 avtobusov) ima naročnik organizirano lastno vzdrževanje vozil in je kadrovsko, tehnično in materialno usposobljen za vzdrževanje določenih znamk vozil. Bistveni razlogi, ki merilo "skladnost" utemeljujejo, so naslednji:
- naročnik je pooblaščeni serviser za obstoječe znamke vozil,
- vzdrževalci so strokovno usposobljeni za določeno znamko vozil in obvladajo njihov koncept, ki se tudi z novo generacijo vozil ne spreminja, ampak nadgrajuje,
- cene rezervnih delov so ob večjih količinah (čeprav raznovrstnega blaga oziroma materiala) ugodnejše,
- odzivnost in prilagodljivost dobavitelja do velikega kupca je boljša,
- zagotavljanje rezervnih delov za večje število vozil pri enem dobavitelju je lažje, poti naročanja so enostavnejše,
- hitrejše in enostavnejše reševanje reklamacij.
Naročnik nadalje navaja, da je njegova strateška usmeritev dolgoročno v voznem parku obdržati le dve znamki vozil in poenoteno, standardizirano in tipizirano opremo (npr .: enaki sedeži, menjalniki, gume, tahografi, itd. pri različnih znamkah vozil) ter s tem optimizirati stroške vzdrževanja. Trenutno je v voznem parku več znamk in največ problemov se pojavlja z vzdrževanjem manjšega števila vozil. Pred leti je kot najugodnejšega izbral dobavitelja vozil znamke Volvo, za katere je potrebno posebno usposabljanje, oprema ter drugačni in težje dobavljivi rezervni deli. Kljub temu, da dobavitelji vozil zagotavljajo dobavo rezervnih delov, izkušnje kažejo, da mora imeti podjetje določeno zalogo rezervnih delov, kajti le tako lahko zagotavlja tehnično brezhibnost vozil in nemoten prevoz (vrednost zalog je povprečno 65 mio SIT za 265 vozil).
2. Merilo "izpolnjevanje pogodbenih obveznosti iz prejšnjih pogodb" predstavlja največ 2% vseh točk, ki jih dobi ponudnik, ki je v prejšnjih pogodbah izpolnil vse svoje obveznosti in izgubi ponudnik, ki je s kršenjem pogodbe povzročil škodo naročniku. To merilo smiselno povzema določbo sedmega odstavka 40. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 24/97; v nadaljevanju: ZJN).
Naročnik se sklicuje na 32. člen ZJN-1 in poudarja, da navajanje tehničnih specifikacij za posamezne dele vozila ponudnike postavlja v povsem enak položaj, saj jih v vozila lahko pod enakimi pogoji vgradijo vsi ponudniki in za vse vgradnja predstavlja ustrezne standardne konstrukcijske rešitve, homologacijo in nabavo ustreznih delov.
Nadalje je naročnik izpostavil, da v razpisni dokumentaciji v drugi točki navaja: "Predmet javnega naročila je 29 avtobusov za javni mestni in primestni potniški promet. Tehnične specifikacije so po posameznih vrstah avtobusov podane v poglavju 3 - Opis zahtev, standardov in normativov za avtobuse LPP in temeljijo na Zakonu o standardizaciji (UL RS, št. 59/99), Zakonu o akreditaciji (UL RS, št. 59/99), Zakonu o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanju skladnosti (UL RS, št. 59/99 in 31/00) in na izvedenih predpisih. Pri nekaterih sklopih avtobusa so navedene blagovne znamke, vendar to ne daje prednosti določenim ponudnikom, saj jih lahko uporabijo (vgradijo) vsi ponudniki. Za naročnika pa navajanje določene opreme na posameznih področjih pomeni združljivost z obstoječo opremo, kar pomeni nižje stroške in manjše tehnične težave.".
Naročnik je tisti, ki določa tehnične pogoje, standarde in normative in naroča opremo, ki mu ustreza v vseh elementih uporabnosti. Če bi naročnik sprejel predloge za tehnične rešitve enega izmed ponudnikov, bi s tem postavil v neenakopraven položaj druge ponudnike, ki bi predložili svoje ponudbe.
Glede revizijskih navedb v zvezi s tehničnimi specifikacijami naročnik ugotavlja, da bi se lahko ta vprašanja rešila že z dodatnimi pojasnili, ki jih pa vlagatelj ni zahteval.
Naročnik je v obrazložitvi sklepa, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, tudi zapisal: "Odgovori na konkretne pripombe: določene predpisane konstrukcijske rešitve oziroma varianta rešitve ne glede na dejansko kvaliteto izvedbe rešitve prinašajo več točk:
1. namestitev razdelilne plošče (primestni avtobus),
2. strešne lopute,
3. preprečevanje zapiranja vrat (kontaktna blazina, fotocelica MB),
4. kolesni pokrovi iz umetne mase, rolo zavesaâ??, ogledala pri primestnem".
V zvezi s tem je naročnik odgovoril, da bi lahko različno vrednotil posamezne konkretne izvedbe, predvsem kadar nove rešitve in zanesljivosti nove izvedbe še ne bi poznal, vendar pa je bil namen naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila zahtevati eno od znanih rešitev izvedbe varovanja, pomotoma pa sta, za naročnika enakovredni rešitvi, označeni z različico "A" in "B". Na takšno zahtevo naročnika bi lahko ponudniki odgovorili z odgovorom "DA" ali "NE", odvisno od tega ali imajo takšno zavarovanje, morebitni odgovori "A" ali "B" pa bi bili vrednoteni enako kot odgovor "DA".
V nadaljevanju sledijo odgovori naročnika na revizijske navedbe glede naslednjih točk v poglavju "opis zahtev, standardov in normativov" v razpisni dokumentaciji:

1) Avtobus mestni zgibni
-točka 3.3.1.: "Predlagana formulacija je še manj sprejemljiva, saj bi zadostna količina goriva za daljše obratovanje, ob upoštevanju razporeditve vozila vsaj dvakrat na celodnevno obratovanje (2 x cca 400 km) in ob upoštevanju poprečne porabe goriva, zahtevala rezervoar s kapaciteto za več kot 400 litrov goriva. Ob tem tudi ni jasno, kakšno porabo predvideva vlagatelj, če govori o nekaj dnevnem obratovanju vozila z manjšo količino goriva;
-točka 4.1.1.: "Strinjamo se s pripombo, verjetno je ustrezen predlagani, ne pa zahtevani menjalnik, čeprav ga je pred časom kot edino ustreznega opredelil prav predstavnik vlagatelja.";
-točka 6.1.6.3. : "Mišljeno je kot minimum, zaželjene pa so samodejne varovalke na vseh vodih, kot pojasnilo pa bo to posredovano tudi drugim ponudnikom.";
-točka 10.3: "Kupec oziroma naročnik ima pravico določiti, kakšno in katero opremo želi, s tem pa ni nobeden od dobaviteljev v prednosti. Pri izbiri je dajanje prednosti domačemu proizvajalcu način vzpodbujanja razvoja domačega gospodarstva, omejevanje na dve znamki pa izhaja iz dosedanjega stanja, ki ga želimo ohraniti. Težnja, da se omejimo pri večini opreme na eno ali dve znamki, temelji na dejstvu, da imamo sami vzdrževalce, ki poznajo in obvladajo te produkte. Omejitev ne daje nikakršne prednosti nobenemu dobavitelju vozil, sposobnost vgradnje zahtevanih produktov pa je stvar proizvajalca vozil, ne pa kupca.";
-točka 11.2.2.1. V zvezi s to točko je naročnik navedel, da se ne nanaša na Webasto, pač pa na avtoplašče. Izbira avtoplaščev temelji na nasvetih zastopnikov firme Michelin in na naročnikovih dosedanjih izkušnjah. Te kažejo, da so zahtevani avtoplašči najprimernejši, saj naročnik s temi avtoplašči prevozi bistveno več kilometrov, kot z drugimi, prav tako pa naročnik uporablja le karkase avtoplaščev Michelin kot osnovo za obnovljene avtoplašče;
-točka 11.2.2.2. V zvezi s to točko je naročnik prav tako navedel, da izbira avtoplaščev temelji na nasvetih zastopnikov firme Michelin in na naročnikovih dosedanjih izkušnjah. Naročnik je glede tega zapisal enaka razloga, kot v odgovoru na točko 11.2.2.1..
-točka 13.1.1.5. : "Pod različico "A" je mišljeno enako, elektronsko krmiljenje, kot za 1. in 2. loputo, pod različico "B" pa so mišljene enostavne mehanske lopute, ki jih lahko odpirajo potniki sami. Predlog je v tem delu, kot zahteva za pojasnilo, sprejemljiv, pozicije "ostale" pa se ne črta.";
-točka 13.2.1. : "Predlagana zamenjava različic "A" in "B" s številom I. in II. ni razumljiva. Zaželjeno je električno ogrevano steklo, saj je to po dosedanjih izkušnjah primernejše, ker omogoča enostavno odstranjevanje ledu z zunanje površine stekla. Vozila namreč niso garažirana v pokritih prostorih in so izpostavljena vremenskim in temperaturnim spremembam. Zasenčenje celotnega vetrobranskega stekla po izkušnjah voznikov v MPP ni primerna, polovične rolo zavese omogočajo boljše nastavitve zasenčenja.";
-točka 13.2.2. : "Mogoče vrstni red alinei ni najboljši, vendar to ne vpliva na oceno. Ni pa vseeno, kakšen bo način odpiranja stekla pri vozniku, saj ne sme biti npr. na preklop, zato je zahtevano drsno, lahko pa tudi pomično (levo-desno ali gor-dol) steklo, predlog pa je sprejemljiv kot zahteva za pojasnilo.";
-točka 13.2.4.: "Predlagana zamenjava različic "A" in "B" s številom I. in II. ni razumljiva. Zaželjeno je električno ogrevano steklo, saj je to po dosedanjih izkušnjah primernejše, ker omogoča enostavno odstranjevanje ledu z zunanje površine stekla. Vozila namreč niso garažirana v pokritih prostorih in so izpostavljena vremenskim in temperaturnim spremembam.";
-točka 14.1.4.: "Znamka in tip bosta pravočasno definirana, natančni podatki pa so že sedaj na razpolago pri dobavitelju MIBO Komunikacije. Predlog je sprejemljiv kot zahteva za pojasnilo, drugače pa bi bil v nasprotju z osnovno zahtevo predlagatelja, da se črtajo določene blagovne znamke.";
-točka 14.1.6. : "Podatki o matričnih smernih tablah bodo kot pojasnilo posredovani vsem ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo.";
-točka 14.3.1. : "Določitev sedežev ne daje prednosti nobenemu dobavitelju, saj niso proizvod katerega od proizvajalcev vozil. Izbira teh sedežev je pogojena z dejstvom, da so dosedanji dobavitelji to zahtevo vedno upoštevali (tudi vlagatelj) in je zato v vozilih instalirana velika količina teh sedežev, vsak drugačen proizvod pa bi pomenil dodatne potrebne zaloge rezervnih delov";
-točka 15.1.3. :"Zahtevano napravo so svetovali naši strokovnjaki s tega področja, ki so tudi usposobljeni za vzdrževanje te opreme, zato ne bomo spreminjali izbora.";
-točka 15.2.8. :"Pripomba je utemeljena, ta točka je dejansko vstavljena po pomoti in se ne bo točkovala, kar bo kot pojasnilo posredovano tudi drugim ponudnikom.";
-točka 15.3.3. : "Pripomba je utemeljena, spregledano je dejstvo, da je možna tudi dvojna zasteklitev, zato se odgovor ne bo točkoval, je pa zaželjen";
2) Avtobus mestni enojni
-točka 3.3.1. : "Predlagana formulacija je še manj sprejemljiva, saj bi zadostna količina goriva za daljše obratovanje, ob upoštevanju razporeditve vozila vsaj dvakrat na celodnevno obratovanje (2 x cca 400 km) in ob upoštevanju poprečne porabe goriva, zahtevala rezervoar z večjo kapaciteto kot je zahtevana. Ob tem tudi ni jasno, kakšno porabo predvideva vlagatelj, če govori o nekaj dnevnem obratovanju vozila z manjšo količino goriva.";
-točka 6.1.6.3. : "Mišljeno je kot minimum, zaželjene pa so samodejne varovalke na vseh vodih, kot pojasnilo pa bo to posredovano tudi drugim ponudnikom.";
-točka 10.3. : "Kupec oz. naročnik ima pravico določiti, kakšno in katero opremo želi, s tem pa ni noben dobavitelj v prednosti. Pri izbiri je dajanje prednosti domačemu proizvajalcu način vzpodbujanja razvoja domačega gospodarstva, omejevanje na dve znamki pa izhaja iz dosedanjega stanja, ki ga želimo ohraniti. Težnja, da se omejimo pri večini opreme na eno ali dve znamki, temelji na dejstvu, da imamo sami vzdrževalce, ki poznajo in obvladujejo te produkte. Omejitev ne daje nikakršne prednosti nobenemu dobavitelju vozil, sposobnost vgradnje zahtevanih produktov pa je stvar proizvajalca vozil, ne pa kupca.";
-točka 11.2.2.1. : "se ne nanaša na Webasto, pač pa na avtoplašče. Izbira avtoplaščev temelji na nasvetih zastopnikov firme Michelin in na naših dosedanjih izkušnjah. Te kažejo, da so zahtevani avtoplašči najprimernejši, saj s temi avtoplašči prevozimo bistveno več kilometrov , kot z drugimi, prav tako pa uporabljamo le karkase avtoplaščev Michelin kot osnovo za obnovljene avtoplašče";
-točka 11.2.2.2. : "Izbira avtoplaščev temelji na nasvetih zastopnikov firme Michelin in na naših dosedanjih izkušnjah. Te kažejo, da so zahtevani avtoplašči najprimernejši, saj s temi avtoplašči prevozimo bistveno več kilometrov, kot z drugimi, prav tako pa uporabljamo le karkase avtoplaščev Michelin kot osnovo za obnovljene avtoplašče";
-točka 13.1.1.5. : "Pod različico "A" je mišljeno enako, elektronsko krmiljenje, kot za 1. in 2. loputo, pod različico "B" pa so mišljene enostavne mehanske lopute, ki jih lahko odpirajo potniki sami. Predlog je v tem delu, kot pojasnilo, sprejemljiv, pozicije "ostale" pa se ne črta.";
-točka 13.2.1. : "Predlagana zamenjava različic "A" in "B" s številom I. in II. ni razumljiva. Zaželjeno je električno ogrevano steklo, saj je to po dosedanjih izkušnjah primernejše, ker omogoča enostavno odstranjevanje ledu z zunanje površine stekla. Vozila namreč niso garažirana v pokritih prostorih in so izpostavljena vremenskim in temperaturnim spremembam. Zasenčenje celotnega vetrobranskega stekla po izkušnjah voznikov v MPP ni primerna, polovične rolo zavese omogočajo boljše nastavitve zasenčenja.";
-točka 13.2.2. : "Mogoče vrstni red alinei ni najboljši, vendar to ne vpliva na oceno. Ni pa vseeno, kakšen bo način odpiranja stekla pri vozniku, saj ne sme biti npr. na preklop, zato je zahtevano drsno, lahko pa tudi pomično (levo-desno ali gor-dol) steklo, predlog pa je sprejemljiv kot zahteva za pojasnilo";
-točka 13.2.4. : "Predlagana zamenjava različic "A" in "B" s številom I. in II. ni razumljiva. Zaželjeno je električno ogrevano steklo, saj je to po dosedanjih izkušnjah primernejše, ker omogoča enostavno odstranjevanje ledu z zunanje površine stekla. Vozila namreč niso garažirana v pokritih prostorih in so izpostavljena vremenskim in temperaturnim spremembam.";
-točka 14.1.4. : "Znamka in tip bosta pravočasno definirana, natančni podatki pa so že sedaj na razpolago pri dobavitelju MlBO Komunikacije. Predlog je sprejemljiv kot zahteva za pojasnilo, drugače pa bi bil v nasprotju z osnovno zahtevo predlagatelja, da se črtajo določene blagovne znamke.";
-točka 14.1.6. : "Podatki o matričnih smernih tablah bodo kot pojasnilo posredovani vsem ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo.";
-točka 14.3.1. : "Določitev sedežev ne daje prednosti nobenemu dobavitelju, saj niso proizvod katerega od proizvajalcev vozil. Izbira teh sedežev je pogojena z dejstvom, da so dosedanji dobavitelji to zahtevo vedno upoštevali (tudi vlagatelj) in je zato v vozilih instalirana velika količina teh sedežev, vsak drugačen proizvod pa bi pomenil dodatne potrebne zaloge rezervnih delov.";
-točka 15.1.3. : "Zahtevano napravo so svetovali naši strokovnjaki s tega področja, ki so tudi usposobljeni za vzdrževanje te opreme, zato ne bomo spreminjali izbora.";
-točka 15.2.8. : "Pripomba je utemeljena, ta točka je dejansko vstavljena po pomoti in se ne bo točkovala, kar bo kot pojasnilo posredovano tudi drugim ponudnikom.";
-točka 15.3.3. : "Pripomba je utemeljena, spregledano je dejstvo, da je možna tudi dvojna zasteklitev, zato se odgovor ne bo točkoval, je pa zaželjen";
3) Avtobus primestni enojni
-točka 4.1.1. : "Izbor menjalnika ne daje prednosti nobenemu ponudniku, izbran pa je zaradi dosedanjih dobrih izkušenj pri uporabi in vzdrževanju. Glede na to, da mora biti menjalnik usklajen z močjo motorja, navorom in drugimi karakteristikami motorja, bo ustrezen menjalnik znamke ZF, podobnih karakteristik, obravnavan enakovredno, o čemer bodo obveščeni tudi drugi ponudniki, zato je predlog delno utemeljen";
-točka 6.1.6.1. (napačno 6.1.1., ki se nanaša na akumulatorje) : "Predlog je delno utemeljen, o čemer bodo obveščeni tudi drugi ponudniki. Točka (Razdelilna plošča) "nameščena na zunanji steni ob vozniku" ostane in se dopolni še z "ali na drugem, lahko dostopnem in poškodbam manj izpostavljenem mestu". Ostali deli te točke ostanejo nespremenjeni.";
-točka 6.1.6.3. : "Mišljeno je kot minimum, zaželjene pa so samodejne varovalke na vseh vodih, kot pojasnilo pa bo to posredovano tudi drugim ponudnikom.";
-točka 10.3. : "Kupec ima pravico izbirati, kakšno in katero opremo želi. Pri izbiri dajemo prednost produktu, ki smo ga na tovrstna vozila vgrajevali že doslej in ga dobro poznamo in obvladujemo, omejevanje na dve znamki pa izhaja iz dosedanjega stanja, ki ga želimo ohraniti. Težnja, da se omejimo pri večini opreme na eno ali dve znamki, temelji na dejstvu, da imamo sami vzdrževalce, ki poznajo te produkte. Omejitev ne daje nikakršne prednosti nobenemu dobavitelju vozil, sposobnost vgradnje zahtevanih produktov pa je stvar proizvajalca vozil, ne pa kupca. Utemeljena je le pripomba, da naknadna vgradnja daje več točk, kot originalna, ki pa se rešuje s pojasnilom, da se alinea, ki govori o možnosti naknadne vgradnje klimatske naprave v Sloveniji, nanaša na II. različico - izdelek firme Prebil in se obravnava skupaj, kot eno vprašanje. Zaradi napake sta ti dve alinei ločeni, morala bi biti samo ena, zato se v polje za odgovore pri II. različici vnesejo znaki "XXXXXXXXX", z "DA" ali "NE" pa se na to vprašanje odgovarja pri alinei "- možnosti naknadne vgradnje... ..". Če sta možni obe rešitvi, se lahko odgovori na obe različici pozitivno, v tem primeru pa je treba naročnika obvestiti o vplivu različic na ceno vozila v "Pojasnilih" na koncu opisov. O tem bodo obveščeni tudi drugi ponudniki.";
-točka 11.1.3.: "Poudarek je na nastavitvi nivoja, zato odgovor "DA" ali "NE" pomeni, da je vozilo opremljeno s tem sistemom ali pa ne";
-točke 11.2.2.1., 11.2.2.2. in 11.2.2.3.: "Izbira avtoplaščev temelji na nasvetih zastopnikov firme Michelin in na naših dosedanjih izkušnjah. Te kažejo, da so zahtevani avtoplašči najprimernejši, saj s temi avtoplašči prevozimo bistveno več kilometrov, kot z drugimi, prav tako pa uporabljamo le karkase avtoplaščev Michelin kot osnovo za obnovljene avtoplašče.";
-točka 11.3. : "Predlog ni utemeljen, če pa ima ponudnik poleg te tudi drugačno rešitev, jo lahko dodatno ponudi in utemelji.";
-točka 13.1.1.3. : "Predlog ni utemeljen, mogoče je potrebno le pojasnilo, da je treba paziti, da barva obrob ne bo v neskladju z osnovno barvo (če je ta bela, so lahko obrobe tudi črne, ne pa npr. vijoličaste)";
-točka 13.1.1.5. : "Predlog ni utemeljen, proizvajalci vozil imajo uveljavljene rešitve in ni jasno, zakaj tej zahtevi ponudnik ne bi ugodil, ponuja pa jo pri vozilih mestne izvedbe.";
-točka 13.1.2.1. : "Predlog ni utemeljen, če ponudnik ne more zagotoviti takih oblog, naj to tudi pove, obenem pa naj pojasni, kaj pomenijo zanj "primerne obloge".";
-točka 13.1.2.4. : "Predlog ni utemeljen, če ponudnik ne more zagotoviti takih oblog, naj to tudi pove, obenem pa naj pojasni, kaj pomenijo zanj "primerne obloge".";
-točka 13.2.1. : "Predlog ni utemeljen, ponudnik se mora prilagoditi naročniku, rolo zavesa po celotni širini vetrobranskega stekla pri tovrstnih vozilih pa se je izkazala kot najprimernejša.";
-točka 14.1.2. : "Predlog ni utemeljen, naročniku tak sedež ustreza, saj so vzdrževalci te opreme primemo usposobljeni, vozniki pa imajo s tovrstnimi sedeži najboljše izkušnje.";
-točki 14.1.3. in 14.1.5. : "Odgovora na obe vprašanji sta povezana. V to omarico, ki ni potrebna le za vgradnjo elektronike napisnih tabel, jo bo pa naročnik verjetno kmalu uporabil tudi v ta namen, pač pa jo tudi za vgradnjo avto radia in dela MTCO naročnik potrebuje in zato tudi zahteva. Tahograf, ki ga zahtevamo, ponudnik pa mu nasprotuje, je izdelan iz dveh delov: iz instrumenta s prikazom hitrosti in zapisovalca. Instrument se vgradi na armaturno ploščo, zapisovalec pa lahko tudi v omarico. Ta omarica bo tako popolnoma izkoriščena za svoj osnovni namen, zato predlog ni utemeljen.";
-točka 14.3.1. : "Predlog ni utemeljen. Tudi, če je številčenje predvideno drugače, naročnik želi številčenje na steni iz praktičnih razlogov (lahko tudi ob morebitnem drugačnem številčenju).";
-točka 14.4.1. : "Potrebno je le pojasniti, da naj ponudnik spoštuje zakonske omejitve.";
-točka 15.1.3. : "Zahtevano napravo so svetovali naši strokovnjaki s tega področja, ki so tudi usposobljeni za vzdrževanje te opreme, zato ne bomo spreminjali izbora.";
-točki 15.2.12. in 15.3.7.: "Predlog ni utemeljen (glej odgovor 13.1.1.5.), proizvajalci vozil imajo uveljavljene rešitve in ni jasno, zakaj tej zahtevi ponudnik ne bi ugodil, ponuja pa jo pri vozilih mestne izvedbe.".
Naročnik je vlagatelja pozval, naj mu v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči ali bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ali pa zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, št. 618, z dne 11.04.2002, na podlagi določila 17. člena ZRPJN, obvestil naročnika, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom (z dne 11.04.2002), št. /670, dne 16.04.2002 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom. Naročnik je skladno z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji predlagal, da sprejme sklep, da vložen zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V poslovnem načrtu za leto 2002 je naročnik predvidel zamenjavo vozil konec leta, kar bo mogoče le v primeru, če se postopek čimprej zaključi, saj običajno avtobusov ni mogoče dobaviti prej kot v roku 6 mesecev. Na dobavo je vezan načrt vzdrževanja vozil, zato zaradi kasnejših dobav ne bi smeli izločiti starih vozil in bi jih morali dodatno usposobiti za promet, ali pa v primeru izločitve za vsakodnevni izvoz ne bi mogli zagotoviti zadostnega števila vozil. K zamenjavi vozil naročnika "sili" tudi Pravilnik o pogojih za prevoze otrok, ki zahteva, da je starost avtobusov nižja od 12 let (vsi avtobusi, ki so predvideni za izločitev so starejši od 12 let.

Državna revizijska komisija je dne 24.04.2002 od naročnika prejela dopis št. 02-MG-PG/135-123, katerega je dne 19.04.2002 naročniku posredoval vlagatelj. V tem dopisu vlagatelj predlaga naročniku, da bi se sestala in razčistila nejasnosti v zvezi s tehničnimi specifikacijami, saj je vlagatelj mnenja, da bi lahko pri večini točk glede tega, tako za naročnika, kot tudi za vlagatelja, našli sprejemljivo rešitev.

Državna revizijska komisija je skladno z določilom drugega odstavka 20.člena ZRPJN dne 30.04.2002 izdala sklep št. 018-67/02-805, s katerim je podaljšala rok za odločitev o zahtevku za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN, sprejela odločitev, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov navedenih v nadaljevanju te obrazložitve.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel, da predlaga črtanje merila za vrednotenje ponudb iz 3. točke v podpoglavju "način uporabe posameznega merila", poglavje "navodila za izdelavo ponudbe" (v nadaljevanju: navodila), v razpisni dokumentaciji, saj naj bi bilo to merilo izrazito diskriminatorno. Naročnik naj bi zahteval avtobuse z motorji Euro III, sodobnim evropskim vozniškim prostorom in novo generacijo avtomatskih menjalnikov. Takih vozil pa naj naročnik še ne bi imel v svojem voznem parku, zato sama znamka vozila ne more vplivati na skladnost, mobilnost, stroške vzdrževanja ali zagotavljanje rezervnih delov, itd..

Državna revizijska komisija je najprej ugotovila, da naročnik pri določitvi meril v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji ni upošteval določila prvega odstavka 50. člena ZJN-1, ki določa: "Naročnik mora objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa za oddajo naročila in v razpisni dokumentaciji.". V objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS, je naročnik v 15. točki določil devet meril, med temi tudi merilo "skladnost in mobilnost voznega parka", v razpisni dokumentaciji v navodilih, podpoglavje "vrednotenje posameznega merila" je to merilo določil kot: "skladnost", v naslednjem podpoglavju "način uporabe posameznega merila" v 3. točki pa kot: "skladnost in mobilnost". V nadaljevanju obrazložitve tega sklepa Državne revizijske komisije se bo v izogib nejasnosti za to merilo uporabljal izraz "skladnost in mobilnost voznega parka".

V navodilih v razpisni dokumentaciji je naročnik v podpoglavju "vrednotenje posameznega merila" določil, da lahko ponudba na podlagi merila "skladnost in mobilnost voznega parka" od skupno 1000 prejme največ 70 točk. V naslednjem podpoglavju "način uporabe posameznega merila" pa je naročnik v 3. točki določil način ocenjevanja ponudb na podlagi tega merila in sicer, da ponudnik, ki ponuja vozila znamke, ki so že v obstoječi strukturi voznega parka (kar vpliva na stroške vzdrževanja, zagotavljanje rezervnih delov, itd.) prejme sledeče število točk:
- nad 50% v strukturi 70 točk
- od 20-50% v strukturi 35 točk
- od 1-20% v strukturi 15 točk
- vozila ni 0 točk.

Naročnik je v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen, navedel, da merilo "skladnost in mobilnost voznega parka" ni diskriminatorno, pač pa omejevalno. Dejavnost opravljanja prevoza potnikov ureja vrsto zakonov, ki postavljajo strogo določene in sankcionirane zahteve v zvezi z vzdrževanjem vozil in zagotavljanjem varnosti v cestnem prometu. Opravljanje te dejavnosti mora biti redno, točno, s tehnično brezhibnimi vozili in ekonomsko racionalno. Merilo "skladnost in mobilnost voznega parka" predstavlja največ 7% vseh možnih točk in se nanaša na obstoječo strukturo voznega parka. To merilo je pomembno zlasti zaradi vzdrževanja voznega parka, saj mora naročnik zagotavljati optimalno sposobnost vozil zaradi nemotenega opravljanja dejavnosti. Zaradi zahtev zakonskih in podzakonskih aktov v povezavi z velikostjo voznega parka, ima naročnik organizirano lastno vzdrževanje vozil in je kadrovsko, tehnično in materialno usposobljen za vzdrževanje določenih znamk vozil. Naročnik je naštel tudi bistvene razloge, ki po njegovem mnenju utemeljujejo upoštevanje tega merila in sicer:
- naročnik naj bi bil pooblaščeni serviser za obstoječe znamke vozil,
- vzdrževalci naj bi bili strokovno usposobljeni za določeno znamko vozil in obvladajo njihov koncept, ki se z novo generacijo vozil ne spreminja, ampak nadgrajuje,
- cene rezervnih delov so ob večjih količinah ugodnejše,
- odzivnost in prilagodljivost dobavitelja do velikega kupca je boljša,
- zagotavljanje rezervnih delov za večje število vozil pri enem dobavitelju je lažje, poti naročanja pa so enostavnejše,
- reševanje reklamacij je enostavnejše in hitrejše.
Strateška usmeritev naročnika je v voznem parku dolgoročno obdržati le dve znamki vozil in poenoteno, standardizirano, tipizirano opremo. S tem bi naročnik optimiziral stroške vzdrževanja. Trenutno je v naročnikovem voznem parku več znamk in največ problemov ima naročnik z vzdrževanjem manjšega števila vozil. Naročnik je v tem sklepu tudi navedel, da je pred leti kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Volvo, za vzdrževanje teh vozil pa je potrebno posebno usposabljanje, opremo in rezervne dele pa je težje dobaviti. Kljub temu, da ponudniki kot dobavitelji vozil zagotavljajo dobavo rezervnih delov, izkušnje kažejo, da mora imeti tudi naročnik zalogo rezervnih delov, saj je le-tako mogoče zagotoviti tehnično brezhibnost vozil in nemoten prevoz.

Državna revizijska komisija glede revizijskih navedb v zvezi z merilom "skladnost in mobilnost voznega parka" pritrjuje vlagatelju in ugotavlja, da so na podlagi citiranega merila ponudniki postavljeni v neenakopraven položaj. Naročnikove zahteve v razpisni dokumentaciji nasprotujejo njegovim navedbam v obrazložitvi sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen. Naročnik je v navodilih v razpisni dokumentaciji, podpoglavje "ponudnik mora izpolnjevati naslednje obvezne pogoje" v 7. točki zapisal, da mora ponudnik zagotoviti servisiranje vozil in rezervne dele v času življenjske dobe vozila v skladu s pogodbo, v 8. točki pa je določil, da mora ponudnik zagotoviti tudi usposabljanje vzdrževalcev pred dobavo vozil. V kupoprodajni pogodbi, ki je del razpisne dokumentacije, pa je naročnik v poglavju "servis, rezervni deli " v prvem odstavku 19. člena določil: "Servis vozil v garancijski dobi zagotavlja prodajalec, oziroma njegov pooblaščeni serviser", v 20. členu te pogodbe pa je določeno: "Prodajalec se zavezuje, da bo dobavil servisno potrebne originalne rezervne dele najkasneje v 10 delovnih dneh od pisnega naročila. Prodajalec se zavezuje, da bo kupca oskrboval z rezervnimi deli in opremo še 10 let po prevzemu avtobusov.". Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil tudi vzorec dokumenta "izjava o zagotavljanju servisa in rezervnih delov" (priloga B /11), s katerim ponudnik izjavi, da bo za dobavljena vozila zagotovil servis v lastnih ali pooblaščenih delavnicah (ki so strokovno, tehnično in kadrovsko usposobljene) najmanj za obdobje 10 let oziroma v času življenjske dobe vozila. Del razpisne dokumentacije je tudi vzorec dokumenta "izjava o usposabljanju vzdrževalcev" (priloga B/12), s katerim ponudnik izjavi, da bo zagotovil usposabljanje vzdrževalcev, ki bodo vzdrževali dobavljena vozila v delavnicah naročnika, v obsegu, ki bo dogovorjen s pogodbo. Usposabljanje bo izvedeno pred dobavo vozil. Ponudnik bo vzdrževalcem priskrbeli tudi potrebna navodila.". Oba vzorca navedenih dokumentov je ponudnik dolžan podpisati, opremiti s svojim žigom in datumom podpisa ter priložiti k svoji ponudbi. Nasprotno pa naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen, zatrjuje, da je naročnik pooblaščen serviser za obstoječe znamke vozil in da so njegovi vzdrževalci strokovno usposobljeni za določeno znamko vozil ter da ima naročnik namen optimizirati stroške vzdrževanja s tem, da bi obdržal le dve znamki vozil in tipizirano opremo. Iz zgoraj citiranih vzorcev dokumentov "izjava o zagotavljanju servisa in rezervnih delov" in "izjava o usposabljanju vzdrževalcev" namreč izhaja, da bi bil izbrani ponudnik tisti, ki bi moral zagotoviti rezervne dele in servis za avtobuse, ki bi jih na podlagi postopka oddaje predmetnega javnega naročila dobavil naročniku, prav tako pa bi moral zagotoviti usposabljanje vzdrževalcev za vzdrževanje dobavljenih avtobusov, zato je v tem delu zahtevek za revizijo utemeljen.

Državna revizijska komisija prav tako ne more pritrditi naročniku, ki navaja, da želi stroške vzdrževanja optimizirati na tak način, da bi obdržal v svojem voznem parku le vozila dveh blagovnih znamk in tipizirano opremo. Najugodnejši ponudnik bi v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije moral zagotoviti servis in vzdrževanje teh avtobusov ter rezervne dele zanje, ne glede na to, katero blagovno znamko vozil bi naročniku ponudil najugodnejši ponudnik. Upoštevajoč gospodarski, zlasti pa tehnični razvoj na področju proizvodnje vozil različnih blagovnih znamk, ni mogoče z gotovostjo zatrditi, ali se bo v časovno določenem razdobju posamezna blagovna znamka sploh obdržala na trgu ali ne, še z manj verjetnosti pa je mogoče napovedati kontinuiteto v tehnični kvaliteti in napredku posamezne blagovne znamke v primerjavi z drugimi blagovnimi znamkami, ki v istem časovnem terminu konkurirajo na trgu. Naročnik je pri določitvi tehničnih specifikacij dolžan upoštevati določilo 32. člena ZJN-1, ki določa: "Naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe, če bi s takim navajanjem dajal naročnik prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neopravičeno izločil.
Naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev po prejšnjem odstavku, razen, če predmet pogodb takšnih specifikacij ne opravičuje. Naročnik ne sme navajati posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov ali izdelave.
Če naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive, mora navedbam elementov, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, obvezno dodati navedbo "ali podobno".". Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dokumentacije o postopku oddaje predmetnega javnega naročila ne izhaja, da bi predmet javnega naročila opravičeval navajanje takšnih tehničnih specifikacij, zato je potrebno zaključiti, da je merilo "skladnost in mobilnost voznega parka" diskriminatorno. Na podlagi tega merila bi namreč ponudniki, ki bi ponudili vozila blagovne znamke, ki je že prisotna v voznem parku naročnika, prejeli več točk, kot ponudniki, ki bi ponudili vozila blagovne znamke, ki še ni prisotna v naročnikovem voznem parku, ne glede na dejstvo, da bi bila slednja vozila morda celo boljše kakovosti in kljub temu, da bi bil tudi v tem primeru zagotovljen servis, vzdrževanje in rezervni deli za ta vozila s strani ponudnika.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo predlagal, da se pri vrednotenju ponudb na podlagi meril ne uporabi merilo "izpolnjevanje pogodbenih obveznosti iz prejšnjih pogodb", ki je opisano v 8. točki podpoglavja "način uporabe posameznega merila" v navodilih v razpisni dokumentaciji. V tej točki je naročnik zapisal: "Ponudnik, s katerim je bila v zadnjih 5 letih sklenjena kakršnakoli pogodba in je
ponudnik izpolnil vse svoje obveznosti 20 točk
ponudnik kršil pogodbo največ trikrat 0 točk
ponudnik s kršenjem pogodbe povzročil škodo -20 točk."
Vlagatelj je namreč navedel, da v zadnjih 5 letih z naročnikom ni sklenil nobene pogodbe in je zato v neenakopravnem položaju z drugimi ponudniki. Za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti so po mnenju vlagatelja predvidene bančne garancije in drugi pravni elementi za zagotavljanje ekonomske varnosti naročnika. Naročnik je v podpoglavju "vrednotenje posameznega merila" določil, da lahko ponudba na podlagi merila "izpolnjevanje pogodbenih obveznosti iz prejšnjih pogodb" od skupno 1000 prejme največ 20 točk.

Naročnik se v sklepu, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, sklicuje na določilo sedmega odstavka 40. člena ZJN in navaja, da za solidno izpolnjevanje obveznosti predvideva le 2% vseh možnih točk. V zvezi s to naročnikovo navedbo Državna revizijska komisija opozarja, da je ZJN prenehal veljati dne 12. novembra 2000, z uveljavitvijo ZJN - 1 (prvi odstavek 132. člena ZJN-1), zato sklicevanje na 40. člen ZJN za ta revizijski postopek ni relevantno.

Državna revizijska komisija v celoti pritrjuje tej revizijski navedbi in pripominja, da je naročnik to merilo določil diskriminatorno, saj omogoča neenakopravno obravnavanje tistih ponudnikov, s katerimi naročnik nima še nikakršne poslovne (pozitivne ali negativne) izkušnje, v primerjavi s tistimi ponudniki, s katerimi ima naročnik pozitivno ali negativno poslovno izkušnjo. Pri opisu tega merila naročnik namreč sploh ni navedel, kako bo obravnaval ponudbe tistih ponudnikov, s katerimi v zadnjih 5 letih ni sklenil kakršnekoli pogodbe. Državna revizijska komisija je mnenja, da t.i. "negativne reference" niso nujno same po sebi diskriminatorne, vendar mora naročnik natančno določiti v katerih primerih bo te "negativne reference" upošteval, zlasti pa mora opredeliti kaj bo vsebinsko štel kot "negativno referenco" (npr. zamuda rokov, slaba kvaliteta storitev ali blaga, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, vnovčitev garancij za dobro izvedbo posla in za odpravo napak v garancijski dobiâ??) ter določiti način, kako morajo biti le-te izkazane. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik merilo "izpolnjevanje pogodbenih obveznosti iz prejšnjih pogodb" določil tako, da ne omogoča enakopravnega obravnavanja ponudnikov, ki še niso sodelovali z naročnikom, prav tako pa je naročnik "negativne reference" z izrazom "ponudnik s kršenjem pogodbe povzročil škodo" opredelil preveč splošno, kar pomeni, da opis tega merila ni v smiselni povezavi s predmetom tega javnega naročila. Vsled navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni upošteval določila prvega odstavka 5. člena ZJN-1, ki določa: "Naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence.", prav tako pa je naročnik s svojim ravnanjem kršil določilo drugega odstavka 50. člena ZJN-1, ki določa: "Merila po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb.".

Državna revizijska komisija pripominja, da je pri vprašanju ali je posamezno merilo določeno diskriminatorno, brezpredmetna navedba naročnika, da lahko na podlagi merila "skladnost in mobilnost voznega parka" posamezna ponudba prejme največ 7% vseh možnih točk, na podlagi merila "izpolnjevanje pogodbenih obveznosti iz prejšnjih pogodb" pa največ 2%. V skladu z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1 merila ne smejo biti diskriminatorna, morajo pa biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Državna revizijska komisija v zvezi s tem še pripominja, da noben zakonski ali podzakonski akt na področju javnih naročil ne določa morebitne meje, ki bi glede na težo ali vrednost posameznega merila določala (ne)diskriminatornost posameznega merila.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo tudi predlagal: "da se pri merilih doda vrednotenje boljših in naprednejših tehničnih rešitev", vendar glede te revizijske navedbe Državna revizijska komisija pripominja, da je določanje meril, njihov opis, teža in način uporabe, izključno v domeni odločanja naročnika, ki je pri tem avtonomen. Skladno s prvo alineo 10. člena ZRPJN je zahtevek za revizijo glede meril možno vložiti v primeru, če so ta merila v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil. Glede na to določbo je torej naročnik svoboden pri določanju in uporabi meril, kolikor je pri tem njegovo ravnanje skladno s pravili javnega naročanja, sicer pa ima vsak (potencialni) ponudnik zakonsko možnost, da glede tega vloži zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil tudi zaradi tehničnih specifikacij, ki so navedene v razpisni dokumentaciji. Naročnik je v sklepu, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, ugotovil, da so nekatere vlagateljeve navedbe v zvezi s tehničnimi specifikacijami utemeljene, zato Državna revizijska komisija opozarja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je v celoti zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen, četudi iz naročnikove obrazložitve izhaja, da je zahtevek za revizijo delno utemeljen (16. člen ZRPJN). Ker je torej naročnik delno ugodil vlagateljevemu zahtevku za revizijo glede določenih tehničnih specifikacij ter je na osnovi tega vlagatelj dne 17.04.2002 (dopis, št. 02-MG-PG/135-123) predlagal naročniku uskladitev zadevnih odprtih vprašanj, se Državna revizijska komisija do posameznih navedb ni opredeljevala.

Državna revizijska komisija je zaradi utemeljenosti revizijskih navedb glede meril "skladnost in mobilnost voznega parka" in "izpolnjevanje pogodbenih obveznosti iz prejšnjih pogodb" v skladu z 2. alineeo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila postopek za oddajo predmetnega javnega naročila, ni pa presojala utemeljenosti revizijskih navedb v zvezi s tehničnimi specifikacijami. Če bo naročnik postopek za oddajo predmetnega javnega naročila ponovno izvedel, bo moral pri tem razpisno dokumentacijo izdelati tako, da ne bo dopuščala diskriminatornega obravnavanja ponudnikov, temveč bo mogoče celoten postopek oddaje javnega naročila izvesti na nediskriminatoren način, ki bo tudi naknadno objektivno preverljiv.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

Državna revizijska komisija pa ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, ampak je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela ZRPJN, predvsem načelo učinkovitosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila.

V skladu z določilom prvega odstavka 22. člena ZRPJN mora vlagatelj zahtevka za revizijo ob vložitvi zahtevka (potrdilo o plačilu takse je eden od taksativno navedenih elementov vloženega zahtevka za revizijo - tretji odstavek 12. člena ZRPJN) plačati na ustrezen račun pri Ministrstvu za finance takso v višini v višini 1% od vrednosti javnega naročila, od katerega je po zakonu potreben javni razpis. Višina takse ni odvisna od vrednosti konkretnega javnega naročila, temveč od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (Uradni list RS, št. 103/01), ki v prvem odstavku 14. člena določa vrednosti (od katerih dalje je potreben javni razpis), in sicer 8,000.000 tolarjev - za oddajo naročila za blago in storitve in 150,000.000 tolarjev - za gradnje. Iz fotokopije potrdila o vplačilu takse je razvidno, da je vlagatelj nakazal na račun pri Ministrstvu za finance takso v znesku 150.000,00 SIT, čeprav bi bilo potrebno nakazati na ustrezen račun pri Ministrstvu za finance takso v znesku 80.000,00 SIT. Ne glede na to, da vlagatelj ni zahteval povrnitev stroškov, Državna revizijska komisija opozarja vlagatelja, da bo le-ta moral, če bo hotel plačilo preveč plačane takse, nasloviti na Ministrstvo za finance zahtevek za povračilo preveč plačane takse.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??


â??