018-064/02

Številka: 018-64/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99; v nadaljevanju ZRPJN) po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo gradbenega materiala in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

ODLOČILA

Sklep naročnika, št. TS-32/02-MS, z dne 04.04.2002, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, se razveljavi.

Obrazložitev

Naročnik je dne 31.01,2002 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila za nabavo gradbenega materiala. Dne â?? je v Uradnem listu RS, št. â??, objavil javni razpisi za oddajo predmetnega javnega naročila in pod številko objave Ob-â??. V objavi javnega razpisa je naročnik v 3(b). točki predvidel oddajo javnega naročila po sklopih:
1. pesek in beton,
2. ostali gradbeni material.
Javno odpiranje ponudb je bilo dne 25.03 .2002, iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb pa je razvidno, da je naročnik prejel 6 pravočasnih ponudb. Dne 29.03.2002 je naročnik izdal poročilo o oddaji javnega naročila, št. TS-32/02.
Dne 03 .04.2002 je naročnik prejel zahtevo za revizijo (pravilno: zahtevek za revizijo), ki jo je vlagatelj vložil v zvezi z oddajo "sklopa 1- pesek in beton" predmetnega javnega naročila. Vlagatelj navaja, da pri sestavi razpisne dokumentacije za oddajo tega javnega naročila niso bili upoštevani veljavni tehnični normativi, standardi in drugi tehnični predpisi. Tehnične specifiacije materialov naj tako ne bi bile podane skladno z Zakonom o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 1 02/00; v nadaljevanju: ZJN-l ), saj za večino materialov ni mogoče nedvoumno določiti kakovost in uporabo, ki v veliki meri vplivata na ponudbeno ceno. Vlagatelj navaja kršitve neupoštevanja ustreznih tehničnih specifikacij za vse materiale v
"sklopu 1 - pesek in beton", razen za blago pod zaporedno št. 5 (pesek za pleskanje okrogli S 170, zrno 0,35-0,71 ) v 7 .poglavju razpisne dokumentacije in sicer:
I. PESKI -gradbeni material pod zaporedno št. od 1. do 4.
Razpisna dokumentacija naj ne bi podajala ustreznih tehničnih specifikacij za dobavo preskov. Za posamezno vrsto uporabe peskov je namreč s predpisi in standardi točno predpisana kvaliteta. Brez ustreznih tehničnih specifikacij ni mogoče indetificirati ustrezno kvaliteto ter način dokazovanja kakovosti, prav tako pa ni mogoče postaviti ponudbene cene.
a. zaporedna. št.l : pesek direktni
ni navedena ustrezna tehnična specifikacija, ki bi določala kakovost materiala, niti ni podano maksimalno zrno, kar je takih primerih nujno in običajno, saj vpliva na oblikovanje ponudbene cene tudi do 50%;
b. zaporedna št. 2: pesek sejan 0-4
ni navedena ustrezna tehnična specifikacija, ki bi nedvomno določala kakovost materiala (npr. prisotnost eventuelnih primesi, slabih zrn, gline inkoličine ostalih sestavin, ki so lahko škodljive za fizikalno mehanske lastnosti) za predvideno uporabo, zato ni mogoča natančna določitev ponudbene cene;
c. zaporedna št. 3 : pesek sejan 0-30
pripomba kot pri blagu pod zaporedno št. 2. Vlagatelj na tem mestu še navaja, da granulacija ni kompatibilna z osnovnimi nazivnimi frakcijami po veljavnih predpisih, vsekakor pa je s peskom št. 30 podana izjemna velikost odprtost sita, ni pa podana granulometrijska sestava (v %) za posamezne frakcije od 0-30;
d. zaporedna št. 4: pesek sejan 4-16
pripomba kot pri blagu pod zaporedno št. 2. Vlagatelj na tem mestu še navaja, da iz navedene tehnične specifikacije ni razvidna granulometrijska sestava posameznih frakcij v skupni sestavi v sejanem pesku.
II. BETONI -gradbeni material pod zaporedno št. od 6. do 12.
a. zaporedna št. 6: beton torket 1
tehnična specifikacija ni skladna z veljavnimi predpisi in standardi. Kvaliteta torket betonov se predpisuje z zahtevano marko betona (MB) in predvideno granulacijo uporabljenega agregata. Glede na predvideno uporabo pa lahko tudi z zahtevami po začetnih trdnostih npr. po enem, treh ali sedmih dneh. Potrebna količina cementa torket betona od nižjih do najvišjih mark lahko niha za več kot 200 kg/m3 betona ( cca 45% celotne količine cementa) pri čemer na porabo cementa v torket betonu (pa tudi na ponudbeno ceno) dodatno vpliva tudi maksimalno zrno agregata za beton. Uporabljena tehnična specifikacija "torket 1" ne pove nič o kvaliteti, zato ni mogoče postaviti realne ponudbene cene. To ne velja za tiste ponudnike, ki so naročniku že dobavljali torket beton po "interni" tehnični specifikaciji;
b. zaporedne št. od 7. do 12.:
beton MB 100, MB 250, MB 250 (0-16), MB 300 (0-4), MB 300 (0-16), MB 400 (0-16).
Tehnična specifikacija ni skladna z veljavnimi predpisi in standardi. Navedene tehnične specifikacije lahko predstavljajo past za eventuelno "neželjenega" najugodnejšega ponudnika. Kakovost betona je v osnovi določena z marko betona (MB) in odvisna od pogojev agresivnosti okolja z eno ali več posebnimi lastnostmi kot so: nepropustnost za vodo, odpornost proti obrabi, odpornost proti zmrzovanju in solem. Z marko betona je poimenovana največja možna tlačna napetost betona v trenutku porušitve (betonske kocke z robom 20 cm po 28 dneh staranja), ki se meri z megapaskali (Mpa). V skladu z veljavnimi predpisi je za nearmirani beton dovoljena najnižja MB 10, za armirani beton pa so predvidene marke MB 15, 20, 2.5, 30, 35, 40, 45, 50, 55 in 60. Vlagatelj meni, da je naročnik z opustitvijo navedb ustreznih tehničnih specifikacij neupravičeno dal prednost tistim ponudnikom, ki so njegovi sedanji dobavitelji gradbenih materialov. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo tudi navedel, da ni prejel obvestila naročnika o oddaji naročila.

Zahtevku za revizijo (z dne 02.04.2002), ki ga je naročnik prejel dne 03.04.2002, je bila priložena tudi fotokopija potrdila o plačilu takse v znesku 80.000,00 SIT, ki jo je na ustrezen račun Ministrstva za finance vplačal vlagatelj. Le-ta je v zahtevku za revizijo navedel, da od naročnika zahteva povračilo stroškov in sicer za plačilo takse, za sestavo zahtevka za revizijo, za dvig razpisne dokumentacije, prav tako pa od naročnika zahteva povračilo stroškov za potrdila in poštnino, vse v skupni vrednosti 135.000,00 SIT.
Naročnik je dne 04.04.2002, izdal sklep, št.: TS-32/02-MS, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel (v nadaljevanju: sklep naročnika, z dne 04.04.2002). Naročnik navaja, da je vlagatelj razpisno dokumentacijo dvignil dne 06.03.2002 in bi se od tega dne dalje lahko seznanil z vsemi pogoji za oddajo predmetnega javnega naročila, kar pomeni, da bi se lahko seznanil tudi s tehničnimi specifikacijami predmeta javnega naročila. Če vlagatelj meni, da razpisna dokumentacija ne ustreza predpisanim tehničnim normativom, standardom in drugim tehničnim predpisom, bi moral zahtevek za revizijo vložiti že prej, saj bi moral upoštevati določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN. Naročnik navaja, daje vlagatelj ravnal v nasprotju S tem zakonskim določilom, prav tako pa je oddal ponudbo, kateri je priložil podpisano izjavo, da se strinja s pogoji predmetnega javnega razpisa. Naročnik navaja, daje bil postopek javnega odpiranja ponudb izveden dne 25.03.2002 (prisoten je bil tudi predstavnik vlagatelja), postopek izbire najugodnejšega ponudnika pa dne 28.03.2002. Naročnik naj bi zahtevek za revizijo prejel dne 03.04.2002, to je potem, ko je postopek oddaje predmetnega javnega naročila že prešel v fazo izbire najugodnejšega ponudnika. Iz tega razloga je naročnik
navedbe v zahtevku za revizijo ocenil kot prepozne in s sklepom zavrgel zahtevek za revizijo. Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN je naročnik pozval vlagatelja, da mu v roku 3 dni od prejema tega sklepa pisno sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.
Dne 04.04.2002 je naročnik izdal obvestilo, št. TS-32/02-MS, ki ga je naslovil na vlagatelja in v katerem je navedel, da je skladno z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN vlagatelj dolžan obvestiti Ministrstvo za finance o vloženem zahtevku za revizijo.
Vlagatelj je v skladu s prvim odstavkom 17 .člena ZRPJN naročnika dne 09.04.2002 pisno obvestil (obvestilo, z dne 06.04.2002), da vztraja pri nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in tudi navedel, daje o vloženem zahtevku za revizijo obvestil Ministrstvo za finance.
Naročnik je dne 09.04.2002 izdal dokument, št. TS-32/02-MS, "mnenje o revizijskem postopku oddaje javnega naročila za dobavo gradbenega materiala sklop1 peski in betoni" (v nadaljevanju: mnenje naročnika), v katerem je naročnik ponovil svoje navedbe iz sklepa, z dne 04.04.2002 in še navedel, da vlagateljeva ponudbena dokumentacija ne izpolnjuje pogoja iz 9. podtočke 11. točke 2. poglavja razpisne dokumentacije, ki zahteva, da je potrebno v obrazcu "seznam" navesti tri najvažnejša opravljena dela v letu 2000 in 2001. Vlagatelj je za posamezno delo navedelle eno opravljeno delo, zato je naročnik njegovo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik meni, da je vestno upošteval določila ZJN-l in da je storil vse, da bi izbral najugodnejšega ponudnika.
Naročnik je dne 11.04.2002 skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, št. KOM.II-32/02, z dne 10.04.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek

za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila skupaj z dokumentacijo in mnenjem.

Po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija razveljavila sklep, št. TS-32/02-MS, z dne 04.04.2002, s katerim je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi. ".
Državna revizijska komisija ne more pritrditi naročniku, ki se v sklepu, z dne 04.04.2002, sklicuje na peti odstavek 12. člena ZRPJN, v katerem je določeno: "Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo še pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila.". Iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila sicer izhaja, da je naročnik. skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-l izdal poročilo o oddaji predmetnega javnega naročila, ni pa iz te dokumentacije razvidno, da bi naročnik skladno z drugim odstavkom 78. člena ZJN-l izdal tudi obvestilo o oddaji naročila. ZJN-l v drugem odstavku 78. člena določa: "Na podlagi poročila iz prvega odstavka tega člena mora naročnik nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila.".
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da ni mogoče šteti, da je naročnik skladno z drugim odstavkom 78. člena ZJN-l že izdal obvestilo o oddaji naročila, ker le-to ni bilo priloženo v odstopljeni dokumentaciji za predmetno javno naročilo, prav tako pa naročnik ni izkazal, da je bilo to obvestilo o oddaji naročila (če je bilo sploh že izdano) vlagatelju vročeno še preden je naročnik prejel njegov zahtevek za revizijo dne 03.04.2002. Naročnik bi namreč lahko pri presoji vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo določilo zgoraj citiranega petega odstavka 12. člena ZRPJN uporabil, če bi vlagatelj zahtevek za revizijo naročniku vročil šele potem, ko bi že prejel njegovo obvestilo o oddaji naročila. Določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN pa bi naročnik lahko tudi v tem primeru uporabile, če bi dokazal, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja domnevne kršitve naročnika, katere bi lahko uveljavljal že pred njegovo odločitvijo o dodelitvi naročila.
Glede na to, da iz dokumentacije o postopku oddaje predmetnega javnega naročila izhaja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo prejel še preden je bilo vlagatelju vročeno njegovo obvestilo o oddaji naročila, bi naročnik ravnal pravilno, če bi vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo štel kot pravočasne in bi skladno s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN odločil o utemeljenosti teh navedb ter o tem izdal tudi ustrezen sklep.
V zvezi s petim odstavkom 12. člena ZRPJN Državna revizijska komisija pripominja, da za uporabo citiranega določila petega odstavka 12. člena ZRPJN ni odločilen čas sprejetja oziroma izdaje obvestila o oddaji naročila s strani naročnika, temveč je pomemben čas, ko je vlagatelju obvestilo o oddaji naročila vročeno. Zahtevek za revizijo pa se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače (prvi odstavek 12. člena ZRPJN).
Državna revizijska komisija pripominja, da je ratio obvestila o oddaji naročila ravno v tem, da naročnik s tem dokumentom obvesti vse ponudnike, ki so oddali svoje ponudbe v postopku oddaje javnega naročila, kdo izmed teh ponudnikov (ki je oddal pravilno ponudbo) je bil izbran kot najugodnejši ponudnik oziroma kateremu izmed sodelujočih ponudnikov je bilo skladno s citiranim določilom drugega odstavka 78. člena ZJN-l javno naročilo oddano.
Iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila izhaja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil, še preden mu je bilo vročeno naročnikovo obvestilo o oddaji naročila, zato Državna revizijska komisija pripominja, da bo naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, v tistem delu, na katerega se nanaša zahtevek za revizijo (sklop 1 pesek in beton), moral upoštevati določilo 11. člena ZRPJN, ki v prvem odstavku določa: "Vložena zahteva za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila." .
Glede na zgoraj navedene ugotovitve je Državna revizijska komisija razveljavila sklep naročnika, z dne 04.04.2002, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo. Naročnik bo moral skladno s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN meritorno odločiti o vlagateljevih navedbah v zahtevku za revizijo, saj je bil le-ta vložen preden je vlagatelj prejel naročnikovo obvestilo o oddaji naročila. Prav tako bo naročnik moral odločiti tudi o utemeljenosti vlagateljeve zahteve za povračilo stroškov, ki so mu nastali s tem revizijskim postopkom. Glede na zgoraj citirano določilo prvega odstavka 11. člena ZRPJN, bo naročnik skladno z določilom drugega odstavka 78. člena ZJN-l ponudnikom, ki so oddali ponudbe, obvestilo o oddaji naročila (če ga bo le-ta sprejel ob upoštevanju vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo ) glede "sklopa 1 pesek in beton", lahko vročil šele potem, ko bo postopek revizije v zvezi s vlagateljevim zahtevkom za revizijo pravnomočno zaključen.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.
POUK O PRA VNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. ZRPJN).
V Ljubljani, dne â??
â??.