018-062/02

Številka: 018-62/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN), po â??v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca za celostni video nadzor â?? in vloženega zahtevka za revizijo podjetja â??. (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, ki je navedena v obvestilu o izboru ponudnika, št. JNMV-0005/2002-NAR, z dne 21.02.2002.

Obrazložitev

S povabilom k oddaji ponudbe, z dne 21.01.2002, je naročnik povabil dva ponudnika k oddaji ponudbe, z rokom za oddajo ponudb 28.01.2002. Ker je naročnik prejel vlagateljevo ponudbo prepozno (dne 30.01.2002), se je odločil, da ponovno povabi oba ponudnika k oddaji ponudb.

Dne 30.01.2002 je naročnik sprejel "zahtevek za izvedbo javnega naročila male vrednosti", št. JNMV-0005/2002-NAR in ponovno začel postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za celostni video nadzor â??. S povabilom k oddaji ponudbe, št. JNMV-0005/2002-POG, z dne 30.01.2002, je oba ponudnika ponovno pozval k oddaji ponudb, z novim rokom za oddajo ponudb 04.02.2002. Z obvestilom o izboru ponudnika, št. JNMV-0005/2002-NAR, z dne 21.02.2002, je naročnik obvestil oba ponudnika, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik) za vrednost â??. Za vlagateljevo ponudbo je naročnik navedel, da je pravočasna, nepravilna, neprimerna in nesprejemljiva.

Vlagatelj je dne 27.02.2002 v skladu z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila. Naročnik je z dopisom, št. ZDOP273D-MR, z dne 06.03.2002, vlagatelju pojasnil, da je predmetni postopek izvedel v skladu z notranjim predpisom naročnika, ki ga opredeljujeta 124. in 125. člen ZJN-1.

Vlagatelj je pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 12.03.2002, v katerem navaja, da se ne strinja s postopkom izbire ponudnika in poslanim obrazloženim obvestilom o oddaji javnega naročila. Naročnik je v obvestilu o izboru ponudnika, št. JNMV-0005/2002-NAR, z dne 21.02.2002, navedel, da je vlagateljeva ponudbena cena 957.00,00 SIT, ponudbena cena izbranega ponudnika pa 1.329.600,00 SIT ter da je bil izbrani ponudnik izbran po merilih in pogojih iz razpisne dokumentacije javnega naročila male vrednosti. Ker vlagatelju ni bilo jasno, zakaj je njegova ponudba nepravilna, neprimerna in nesprejemljiva in zakaj je naročnik izbral ponudnika, ki je ponudil 40% višjo ceno in zakaj se naročnik sklicuje na ponudbo z dne 30.01.2002, pri tem pa očitno misli na ponudbo z dne 21.01.2002, je v skladu z 79. členom ZJN-1 zahteval, da mu naročnik pošlje obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Ta mu je sicer v roku odgovoril, vendar je na kratko zgolj pojasnil, da je postopek javnega naročila izvedel v skladu z notranjim predpisom naročnika, ki ga opredeljujeta 124. in 125 člen ZJN-1. Takšno obvestilo naročnika je po vlagateljevem mnenju nesprejemljivo in nerazumljivo.
Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik v postopku zagrešil vrsto kršitev in nedoslednosti sicer glede datumov raznih dokumentov, spremenil je specifikacijo predmetnega naročila ipd. Vlagatelj ne ve, kaj je naročnik dejansko upošteval pri izbiri, ko je vlagateljevo ponudbo označil kot nepravilno, neprimerno in nesprejemljivo, saj to ni razvidno ne iz obvestila, še manj pa iz obrazloženega obvestila. Takšna nepreglednost po mnenju vlagatelja pomeni kršitev načela transparentnosti v smislu drugega odstavka 6. člena ZJN-1. Vlagatelj meni, da je naročnik očitno povabil vlagatelja k oddaji ponudbe le zato, da je pridobil še eno ponudbo, ob sicer že v naprej izbranem ponudniku. S tem pa je ne samo, da je naročnik kršil temeljna načela ZJN-1, kot je načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo enakopravnosti ponudnikov, temveč je s tem storil še dodatne kršitve.
Izhajajoč iz dejstva, da je javno naročilo male vrednosti še vedno javno naročilo in se morajo pravila ZJN-1, ki se navezujejo na javno objavo oziroma javni razpis, smiselno uporabljati tudi za javna naročila male vrednosti, je naročnik kršil prvi in drugi odstavek 76. člena. Vlagatelju zahtevka sicer ni znano, koliko ponudnikov je naročnik povabil k sodelovanju, toda iz njegovega obvestila je razvidno, da je prejel le dve ponudbi. Pri tem med drugim sam trdi, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, kar pomeni, če bi bilo to res, je s tem nastala pravna situacija, ko naročnik ni pridobil dveh pravilnih in samostojnih ponudb in s tem niso izpolnjeni pogoji 76. člena ZJN-1 za izbor najugodnejšega ponudnika. Naročnik tako ne bi smel postopek izbire končati z izbiro pravilne ponudbe. Vlagatelj meni, da je najugodnejši ponudnik in mu ni jasno, zakaj je naročnik njegovo ponudbo označil kot nepravilno, neprimerno in nesprejemljivo.
Vlagatelj zahtevka meni, da je najugodnejši ponudnik in je naročnik očitno kršil tretji in četrti odstavek 50. člena ZJN-1. V obeh povabilih k oddaji ponudbe je naročnik namreč navedel enaka merila za izbiro najugodnejšega ponudnika in sicer: datum dobave oziroma zaključka del in najnižja cena. Vlagatelj je kot datum dobave navedel: takoj, na zalogi, za izvedbo pa 15 dni. Ponudil je skupno ceno v višini 975.000,00 SIT brez DDV, skupaj z DDV pa 1.148.400,00 SIT. Naročnik je v obvestilu o izboru ponudnika navedel kot edino merilo najnižjo ceno. Drugo merilo, to je datum dobave ali zaključka del, pa je preprosto spregledal. Ker je vlagatelj ugodnejši ponudnik tudi glede cene, kar je razvidno že iz naročnikovega obvestila o izboru ponudnika, ni jasno, zakaj je njegova ponudba nepravilna, neprimerna in nesprejemljiva, če pa je dosledno sledil naročnikovim zahtevkom iz razpisne dokumentacije, ponudba izbranega ponudnika pa pravilna, primerna in sprejemljiva, pa čeprav gre za ponudnika, ki nima ustrezne licence za izvajanje tehničnega varovanja in je navedel še 40% višjo ceno. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik pri izbiri najugodnejšega ponudnika upošteval druga merila, ki jih ni navedel v razpisni dokumentaciji.
Vlagatelj navaja, da sumi, da naročnik verjetno nima sprejetega svojega notranjega predpisa, kot to določa 125. člen ZJN-1, s katerim bi natančneje določil način oddaje naročila male vrednosti ter način dokazovanja izpolnjenih minimalnih pogojev za ponudnike. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik v takem primeru skladno z drugim odstavkom 134. člena ZJN-1 tudi naročilo male vrednosti oddati po splošnih pravilih ZJN-1.
Vlagatelj zahtevka še navaja, da je namen postopka oddaje javnega naročila, da se med več ponudniki in njihovimi ponudbami izbere tista ponudba, ki je najugodnejša. Eno izmed temeljnih načel javnega naročanja je načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. To velja tudi za javna naročila male vrednosti. S takim ravnanjem pa je naročnik vlagatelja obravnaval diskriminatorno.
Glede na zgoraj navedeno vlagatelj zahteva, da naročnik upošteva navedbe v tem zahtevku in postopek oddaje naročila male vrednosti razveljavi in izvede postopek v skladu z določili ZJN-1.
Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN, v višini 40.000,00 SIT.

Vlagatelj je 11.04.2002 obvestil Državno revizijsko komisijo, da je pri naročniku vložil zahtevek za revizijo in da naročnik v 20-dnevnem roku za odločitev o zahtevku za revizijo (16. člen ZRPJN) o njem ni odločil (zavrgel ali zavrnil in o tem izdal sklep). Hkrati je vlagatelj sporočil, da vztraja pri vloženem zahtevku in da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-62/02-21-743, z dne 11.04.2002, pozvala naročnika, da skladu z določili ZRPJN odloči o vloženem zahtevku za revizijo in odstopi dokumentacijo, vključno z notranjim predpisom naročnika, sprejetega na podlagi 125. člena ZJN-1.

Naročnik je 03.05.2002 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevano dokumentacijo, vključno s sklepom, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo. Iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da je naročnik povabil vlagatelja in izbranega ponudnika s povabilom, z dne 21.01.2002, k oddaji ponudb za javno naročilo po naslednji specifikaciji:
(1) delo- 20 ur,
(2) kabel - 300 m,
(3) dodatna programska oprema za pregledovanje in snemanje - 1 kos,
(4) nadzorna digitalna kamera Axis 2120 - 1 kos in
(5) nadzorna digitalna kamera Axis 2100 - 4 kosi,
z rokom za oddajo ponudb 28.01.2002. Naročnik je pridobil dve ponudbi, s tem da je bila ponudba vlagatelja nepravočasna. Zato se je naročnik odločil in ponovno povabil oba ponudnika s povabilom k oddaji ponudb, z dne 30.01.2002, k oddaji ponudb, z rokom za oddajo ponudb dne 04.02.2002, po specifikaciji pri kateri je bilo pomotoma navedeno pri vseh postavkah količina 1. Naročnik je tokrat pridobil dve pravočasni ponudbi. Naročnik je ponudbene vrednosti preračunal na količine iz povabila k oddaji ponudb, z dne 21.01.2002. V ponudbi vlagatelja ni bila specificirana cena pod postavko (3), zato ga je naročnik telefonsko pozval k dopolnitvi ponudbe. Naročnik je oba ponudnika telefonsko pozval, da obrazložita svoje ponudbe. Ker vlagatelj svoje ponudbe ni obrazložil in ker ni vsebovala vseh postavk (vgraditve dodatne opreme za pregledovanje in snemanje), se je naročnik odločil, da vlagateljeva ponudba ni kompletna in jo je kot tako zavrnil in izbral ponudbo izbranega ponudnika, saj je bila njegova ponudba kompletna in v skladu s specifikacijo naročila.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Naročnik je obravnavano javno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 124. člena ZJN-1), od katere dalje je potreben javni razpis. Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri naročilih male vrednosti zato zakon odstopa od splošnih načel - predvsem javnosti in s tem povezanega zagotavljanja konkurence med ponudniki. Odstopanje je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, saj bi pri nakupih blaga, storitev in gradenj manjše vrednosti stroški izvedbe postopka oddaje javnega naročila lahko dosegli ali celo presegli vrednost samega nakupa. Po drugi strani je pri zakonskem urejanju javnih naročil male vrednosti upoštevana tudi narava tovrstnih naročil, ki so praviloma takšna, da zahtevajo hitro ukrepanje (tekoče oziroma sprotne nabave, nadomestni nakupi, manjša vzdrževalna dela ipd.). Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zato zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti določa le, da mora naročnik sprejeti notranji predpis o oddaji tovrstnih naročil (125. člen) in mu nalaga dolžnost, da vodi evidence o sklenjenih pogodbah (126. člen). Če naročniku notranjega predpisa nima, mora tudi naročila malih vrednosti oddajati po splošnih pravilih zakona.

Ker so v zakonu za oddajo javnih naročil male vrednosti predvidene posebne določbe, ki za tovrstna naročila iz razlogov ekonomičnosti ne zahteva posebnih formalnosti, Državna revizijska komisija v postopku revizije oddaje naročil male vrednosti ugotavlja samo, ali okoliščine konkretnega primera opravičujejo oddajo javnega naročila po postopku za oddajo naročila male vrednosti (poglavje 3.5 ZJN-1), ali je naročnik uredil oddajo javnih naročil male vrednosti z notranjim predpisom (124. člena ZJN-1) ter če je naročnik ravnal v tem postopku v skladu z določili tega notranjega predpisa. V obravnavanem primeru gre za postopek oddaje javnega naročila z ocenjeno vrednostjo, ki ne presega z zakonom določenega vrednostnega praga 8.000.000,00 SIT za storitve, od katerega dalje je potrebno izvesti javni razpis, zato je treba ugotoviti, da je oddaja obravnavanega javnega naročila po postopku za oddajo naročil male vrednosti zakonita. Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval tudi Navodila za oddajo javnih naročil male vrednosti, št. ZDOP-ZJN/01-RM, ki jih je sprejel dne 18.01.2002, in s katerimi je uredil oddajo javnih naročil male vrednosti, kot mu to nalaga 124. člen ZJN-1. Za javna naročila z vrednostjo nad 300.000,00 SIT do 1.500.000,00 SIT je v 8. členu določil, da se blago in storitve do tega zneska naroča z naročilnico, ki se izda na podlagi obrazca "Zahtevek za izdajo naročilnice". V 9. členu teh navodil pa je določil: "Potrebno je zbrati najmanj dve ponudbi, zbiranje ponudb lahko poteka po telefonu, faksu, z dopisi ali elektronsko. Cena in usposobljenost ponudnika se preverita na primeren način, ki ustreza naravi predmeta naročila, višini zneska ter dejstvu ali gre za takojšnjo ali odloženo dobavo."

Iz posredovane dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti pripravil razpisno dokumentacijo, ki je vsebovala povabilo k oddaji ponudb (OBR-B), obrazec ponudbe (OBR-C) in izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1 (OBR-E) in jo posredoval obema ponudnikoma. V drugem povabilu k oddaji ponudbe, št. JNMV-0005/2002-POG, z dne 30.01.2002, je naročnik določil, da bo sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo ponudil najnižjo ceno po predračunu, ob izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1. Poleg tega je kot merili za izbiro določil:
1. datum dobave ali zaključka del in
2. najnižjo ceno.
Iz predložene ponudbe vlagatelja je razvidno, da je ponudil izvedbo predmetnega javnega naročila (po zahtevani specifikaciji za 1 kos/1m/1uro) v skupni vrednosti 596.574,00 SIT (vključen DDV), pri postavki (3) dodatna programska oprema za pregledovanje in snemanje pa je v oklepaju navedel, da je le-ta vključena v ceno. Za predviden čas trajanja pogodbe je navedel, da je datum dobave takoj, na zalogi, z rokom izvedbe 15 dni.
Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi ponudil ponudbeni ceni za dve varianti in sicer za A) 1.595.520,00 SIT (vključen DDV) in za B) 1.372.680,00 SIT (vključen DDV). Za predvideni čas trajanja pogodbe je navedel 60 dni.
Iz naročnikovega obvestila o izboru ponudnika, št. JNMV-0005/2002-NAR, z dne 21.02.2002, pa je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil kot pravočasno, nepravilno, neprimerno in nesprejemljivo, da pa je upošteval kot ponudbeno vrednost vlagatelja 957.000,00 SIT in izbranega ponudnika 1.329.600,00 SIT in da je bil na podlagi navedb v ponudbeni dokumentaciji in po merilih in pogojih iz razpisne dokumentacije javnega naročila male vrednosti izbrani ponudnik izbran kot najugodnejši ponudnik za navedeno naročilo.
Naročnik je v sklepu, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, kot razlog za nepravilnost vlagateljeve ponudbe navedel, da vlagatelj ni specificiral ponudbene vrednosti pod postavko (3). Iz originalne ponudbe vlagatelja, z dne 30.01.2002, pa je razvidno, da je vlagatelj pri postavki (3) dodatna programska oprema za pregledovanje in snemanje v oklepaju navedel, da je le-ta vključena v ceno. Državna revizijska komisija meni, da je vlagatelj s tem jasno navedel, da skupna ponudbena vrednost vsebuje vse postavke, tudi (3) dodatna programska oprema za pregledovanje in snemanje in da je naročnik ravnal nepravilno, ko je štel vlagateljevo ponudbo za pravočasno, nepravilno, neprimerno in nesprejemljivo.

Državna revizijska komisija zaključuje, da naročila malih vrednosti, ob upoštevanju določil ZJN-1 (124. in 125. člen), v celoti avtonomno uredi naročnik v internem predpisu. V primeru, ko naročnik preseže svoje zahteve iz internega predpisa in pripravi razpisno dokumentacijo, čeprav ga k temu ne zavezuje interni predpis (kot jo je v predmetnem postopku pripravil naročnik), pa je dolžan izvesti postopek in upoštevati vsa določila iz razpisne dokumentacije. Naročnik v predmetnem postopku torej ni bil dolžan voditi postopka na tak način, kot ga je, lahko bi npr. po telefonu zbral dve ponudbi, naredil uradne zaznamke in oddal javno naročilo ugodnejšemu ponudniku, pa bi s tem zadostil svojemu internemu predpisu. V kolikor pa je pripravil razpisno dokumentacijo, določil merila za izbor, pa je naročnik dolžan to upoštevati in izbrati najugodnejšega ponudnika in sicer po merilih, kot jih je predvidel. Državna revizijska komisija meni, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti niso bile izpolnjene predpostavke za izbor izbranega ponudnika kot najugodnejšega ponudnika, saj iz spisne dokumentacije izhaja, da po nobenem od dveh meril izbrani ponudnik ni bil za naročnika ugodnejši od vlagatelja.

Glede vlagateljeve navedbe, da mu naročnik ni posredoval obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila v skladu z 79. členom ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je naročnik sicer odzval njegovi zahtevi in mu posredoval obrazloženo obvestilo, ki pa ni vsebovalo vseh obveznih sestavin, ki so določene v drugem odstavku 79. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija je preverila tudi navedbo vlagatelja, da je naročnik oddal predmetno javno naročilo ponudniku, ki nima ustrezne licence za izvajanje tehničnega varovanja in pri tem ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji predvidel izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1 (OBR-E), ki jo je moral vsak ponudnik izpolniti, podpisati in žigosati. Pod 1. točko je moral vsak ponudnik potrditi, da ima dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega naročila (kar sta oba ponudnik tudi storila). Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da naročnik ni določil, da bi moral ponudnik predložiti še kakšna druga dodatna dokazila, sploh pa ni zahteval predložitve licence za izvajanje tehničnega varovanja. Na podlagi tega je potrebno ugotoviti, da licenca za izvajanje tehničnega varovanja v razpisni dokumentaciji ni bila zahtevana.

Glede vlagateljeve navedbe, da sumi, da obstaja med naročnikom in izbranim ponudnikom neformalni sporazum v smislu 3. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, je potrebno ugotoviti, da zanjo vlagatelj ni predložil nobenih dejstev ali dokazov, zato je potrebno to navedbo vlagatelja kot neutemeljeno zavrniti.

Glede na zgoraj navedeno je Državna revizijska komisija odločila, da v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN delno razveljavlja postopek oddaje javnega naročila in sicer ocenjevanje ponudb in izbiro najugodnejšega ponudnika. Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN napotuje naročnika k ponovni presoji ponudb, kar pomeni, da mora ponudbi oceniti v skladu z merili iz razpisne dokumentacije.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??


â??