018-059/02

Številka: 018-59/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo nadzora nad izgradnjo II. faze Centralne čistilne naprave â?? ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 26.10.2001, sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo nadzora nad izgradnjo II. faze Centralne čistilne naprave â??. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. R010/2001-UP220-11/2001, z dne 31.01.2002, je razvidno, da je naročnik prejel 7 pravočasnih ponudbe. Naročnik je vlagatelja z Obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika, z dne 15.02.2002, obvestil, da je izvedbo naročila oddal podjetju â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). K slednjemu je naročnik priložil tabelo iz katere izhajajo podeljene točke po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe.

Vlagatelj je dne 13.03.2002 vložil zahtevek za revizijo, z dne 11.03.2002, v katerem navaja, da razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na merila za izbiro najugodnejšega ponudnika, pri merilu "ponudbena cena" določa, da se ponudba ponudnika, ki cenovno odstopa za več kot 20%, oceni z 0 točkami. Slednje je po mnenju vlagatelja v izrazitem nasprotju s temeljnim načelom javnega naročanja o gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Po mnenju vlagatelja načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev stremi k plačevanju čim manjših sredstev za dosego določenega cilja, seveda ob upoštevanju dejstva, da je izvedba ob takih sredstvih dejansko mogoča. Preverjanju slednjega Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) namenja institut neobičajne nizke cene, ob čemer tudi predpisuje postopek naročnika v takih primerih. Ob upoštevanju navedenega vlagatelj meni, da se naročnik ne more v obliki spornega merila neutemeljeno znebiti zakonske dolžnosti preverjanja neobičajno nizke cene in s tem ravnati neposredno proti duhu in namenu ZJN-1. Zaradi navedenega vlagatelj meni, da je sporno merilo nezakonito, česar edina logična posledica je lahko le neveljavnost tudi celotnega postopka oddaje javnega naročila.
Poleg navedenega vlagatelj ugovarja tudi izračunu naročnika pri ocenjevanju po merilu "kadrovska zasedba ponudnika skupaj s soponudniki", kjer bi moral biti ocenjen s 50 in ne s 30 točkami. Ponudnik je v dokumentaciji namreč navedel 30 inženirjev ustrezne stroke in izobrazbe, kar ob upoštevanju predmetnega merila pomeni 50 točk.
Vlagatelj predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi in se ga glede na to, da je oddal ponudbo z najnižjo ceno izbere za izvajalca razpisanih del.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov predmetne revizije v višini plačane takse in povrnitev 1.000,00 SIT za poštno administrativne stroške.

Naročnik je dne 13.03.2002, s sklepom št. JN 34 nadz/2001, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel z obrazložitvijo, da je le-ta, skladno z 12. členom ZRPJN, vložen prepozno.
Zoper sklep o zavrženju je vlagatelj dne 19.03.2002, vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo, katera je s sklepom št.018-49/02-21-671, z dne 26.03.2002, njegovi pritožbi ugodila. Državna revizijska komisija je s prej navedenim sklepom naročnikov sklep o zavrženju razveljavila in pozvala naročnika, naj o zahtevku za revizijo odloči v skladu s 16. in 17. členom ZRPJN.

Naročnik je dne 27.03.2002, s sklepom št. JN 34 nadz/2001, zavrnil vlagateljev zahtevek kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je naročnik v razpisnih pogojih, skladno z ZJN-1, merilo "ponudbena cena" oblikoval tako, da je (že) z le-tem izključil neobičajno nizke cene. Z izpodbijanim merilom je tako določil, da bo z 0 točkami ocenjen tisti ponudnik, ki bo ponudil ceno, ki bo odstopala navzgor ali navzdol za več kot 20% od povprečno ponujene cene. Naročnik še navaja, da zahtevka za revizijo ni mogoče vložiti glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil, poleg tega pa peti odstavek 12. člena ZRPJN določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je bil znan ali bi mu moral biti znan pred odločitvijo o dodelitvi naročila. Naročnik zavrača tudi drugo navedeno vlagateljevo revizijsko navedbo in navaja, da je po merilu "kadrovska zasedba ponudnika skupaj s soponudniki" vlagatelja ocenil pravilno in mu tako za ponujenih 19 strokovnjakov podelil 30 točk.

Vlagatelj je dne 02.04.2002 naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN, z dopisom z dne 08.04.2002, št. 018-59/02-21-734 od naročnika zahtevala naj ji odstopi še razpisno dokumentacijo, obvestilo vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, potrdilo o (do)plačilu takse ter ponudbi izbranega ponudnika in vlagatelja. Naročnik se je na zahtevo odzval dne 10.04.2002 z vso zahtevano dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

V obravnavanem primeru vlagatelj (najprej) očita naročniku, da je eno izmed meril za izbiro najugodnejše ponudbe, to je merilo "ponudbena cena" oblikoval nezakonito in v nasprotju z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1).
ZRPJN v petem odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, ko se z njo seznani, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša obenem preprečiti tudi morebitne špekulacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel od nje korist.
Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji javnega naročila, je naročnik svojo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika sprejel dne 14.02.2002 in na podlagi le-te dne 15.02.2002 posredoval ponudnikom obvestilo o oddaji naročila. Dne 21.02.2002 je vlagatelj od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, katerega je od naročnika prejel dne 01.03.2002.
Kljub temu, da je bil vlagatelj seznanjen z merili za ocenjevanje ponudb že od dne prejema razpisne dokumentacije (razpisno dokumentacijo je prejel dne 19.12.2001), je svoj zahtevek za revizijo vložil šele dne 13.03. 2002 (dokument z dne 11.03.2002), torej skoraj mesec dni za tem, ko je bila naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila že sprejeta in skoraj tri mesece po prejemu razpisne dokumentacije. Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno potrditi naročniku v tem, da je bil razlog, zaradi katerega je bil vložen zahtevek za revizijo, vlagatelju nedvomno znan že pred odločitvijo o dodelitvi naročila in ga je zato vlagatelj uveljavljal prepozno. Zapisano seveda ne pomeni, da bi Državna revizijska komisija izpodbijano merilo, če bi bile revizijske navedbe v tem smislu pravočasne, označila kot ustrezno.
Ker pa je vlagatelj iz prej navedenega razloga vložil zahtevek šele potem, ko je naročnik že sprejel odločitev o dodelitvi naročila, je potrebno šteti, da je predmetni očitek vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozen in ga posledično po vsebini ni več mogoče obravnavati.

V zvezi z drugo navedeno revizijsko navedbo, ki se nanaša na ocenjevanje po merilu "kadrovska zasedba ponudnika skupaj s soponudniki", je Državna revizijska komisija najprej ugotavljala kaj je naročnik tozadevno zapisal v razpisno dokumentacijo. Naročnik je v točki 7.0 (Merila za izbiro najugodnejšega ponudnik), v podtočki 4, kot eno izmed meril za izbiro najugodnejšega ponudnika (med drugimi) predvidel tudi merilo "kadrovska zasedba ponudnika skupaj s soponudniki", pri katerem je zapisal:

Kadrovska zasedba ponudnika skupaj s soponudniki:

- Če ima nosilec ponudbe s soponudniki manj kot 8 strokovnjakov s VII. ali višjo izobrazbo,
se ponudba izloči.
- 8 do 10 strokovnjakov s VII. ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri - 0 točk
- 11 do 15 strokovnjakov s VII. ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri -20 točk
- 16 do 20 strokovnjakov s VII. ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri -30 točk
- 21 ali več strokovnjakov s VII. ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri -50 točk

Ker je med strankama v tem postopku sporno ocenjevanje po zgoraj navedenem merilu, je Državna revizijska komisija preverila ali je naročnik zgoraj opisano merilo uporabil tako, kot je vnaprej napovedal v razpisni dokumentaciji in ali so rezultati ocenjevanja pravilni.
Kot je razvidno iz razpisne in ponudbene dokumentacije, je naročnika za vrednotenje obravnavanega merila uporabil tabelo 6 (priloga 11 - IX. Ponudba), kamor so morali ponudniki vpisati število kadrov s VII. ali (od le-te) višjo stopnjo strokovne izobrazbe gradbene, strojne in elektrotehnične smeri. Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je le-ta v svojo ponudbo vključil 21 strokovnjakov (torej ne 30, kot trdi vlagatelj in tudi ne 19, kot trdi naročnik) s VII. stopnjo strokovne izobrazbe zahtevanih smeri (14. univerzitetnih diplomiranih inženirjev gradbeništva, 3 univerzitetne diplomirane inženirje strojništva, 2 univerzitetna diplomirana inženirja elektrotehnike, 1 diplomiranega inženirja gradbeništva in 1 diplomiranega inženirja strojništva) in da bi ga moral naročnik po predmetnem merilu oceniti s 50 točkami (in ne le s 30 točkami).
Ker pa za izbiro najugodnejšega ponudnika v obravnavanem primeru ni bilo odločilno ocenjevanje po izpodbijanem merilu (navedeno lahko s preprostim izračunom preveri tudi vlagatelj sam), je Državna revizijska komisija odločila tako kot izhaja iz izreka tega sklepa. Povedano z drugimi besedami - četudi bi vlagatelj po predmetnem merilu (pravilno) prejel vseh 50 točk, še vedno ne bi prehitel izbranega ponudnika v skupnem seštevku točk po vseh merilih za ocenjevanje ponudb. Celo v tem primeru bi izmed vseh ponudnikov (v fazo ocenjevanja je bilo vključenih šest ponudnikov) še vedno ostal na predzadnjem mestu.

Ker se je tekom revizijskega postopka izkazalo, da nepravilno ocenjevanje po merilu "kadrovska zasedba ponudnika skupaj s soponudniki" v ničemer ni vplivalo na naročnikovo izpodbijano odločitev, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1 izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2 izreka tega sklepa.




POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??



â??