018-052/02

Številka: 018-52/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu Državna revizijska komisija), je na podlagi 18. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.78/99, 90/99; v nadaljevanju ZRPJN) v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila "za izbiro izvajalca brez omejitev: AC â??, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10.11.2000 je v Uradnem listu RS, št. â??, objavil javni razpis za izbiro: "izbiro izvajalca brez omejitev za: AC â?? Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb za oddajo del, z dne 04.09.2001, št. 402-26/01-RPP-šM, je razvidno, da je prispelo 10 ponudb. Dne 29.01.2002 je naročnik sprejel sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katerim je bilo naročilo dodeljeno za I.sklop â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Dne 13.02.2002 je naročnik vlagatelju v skladu z 42. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/97; v nadaljevanju: ZJN) poslal sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, v katerem je navedel, da ponudba vlagatelja ni bila izbrana, ker cenovno ni bila najbolj ugodna.

Vlagatelj je dne 20.02.2002 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. 402-26/02-RPP/šM, z dne 13.02.2002, v delu, ki se nanaša na sklop 1 - â?? in postopek oddaje javnega naročila za izbiro najugodnejšega ponudnika za gradnjo sklopa 1 v celoti razveljavi ter javni razpis za ta sklop ponovi. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik določil, da morajo ponudniki predložiti svojo ponudbo najkasneje do 10.01.2001 do 9. ure in da mora imeti bančna garancija za resnost ponudbe veljavnost 121 dni od datuma odpiranja ponudb. V podčlenu 16.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) je naročnik navedel, da ponudbe ostanejo v veljavi 91 dni po datumu odpiranja ponudb. Vlagatelj navaja, da je naročnik sprejel sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika šele 13.02.2002, torej po 399 dneh, računano od datuma odpiranja ponudb, vlagatelj pa je sklep prejel 14.02.2002. Vlagatelj dalje navaja, da je iz zapisnika o odpiranju ponudb razvidno, da je naročnik prejel 8 ponudb za sklop 1 - izgradnja štiripasovne avtoceste ter da je v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb naročnik ugotovil, da je 6 ponudb nepopolnih, o čemer je naročnik obvestil ponudnike, in sicer hkrati z vročitvijo sklepa naročnika o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku. Vlagatelj zaključuje, da bi iz navedenega, po pregledu in ocenjevanju ponudb, naročnik mogel ugotoviti, da za sklop 1 razpolaga s popolnimi ponudbami dveh ponudnikov, in sicer s ponudbo izbranega ponudnika ter ponudbo vlagatelja, v kolikor ne bi upošteval roka veljavnosti ponudb.
Vlagatelj opozarja, da je ponudba pravno določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki ima svojo časovno veljavnost. Po preteku roka, do katerega mora biti ponudba sprejeta, ponudbe ni več (37. člen Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 29-462/1978, s spremembami, v nadaljevanju: ZOR). ZJN v 42. členu določa, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, pri čemer mu morata ostati v smislu določila 41. člena ZJN popolni ponudbi vsaj dveh ponudnikov. Vlagatelj je prepričan, da ga je naročnik ravno zato z dopisom, št. 402-26/01-RPP/529/2000, z dne 03.12.2001, zaprosil za ponovno podaljšanje veljavnosti njegove ponudbe za dva meseca, sklicujoč se pri tem na določilo podčlena 16.2. Navodil ponudnikom, ki določa, da ponudnik takšno zahtevo lahko odkloni, ne da bi bila ogrožena njegova garancija za resnost ponudbe. Vlagatelj navaja, da se z zaprošenim podaljšanjem svoje ponudbe ni strinjal, saj niti ponudbe, niti bančne garancije za resnost ponudbe ni več podaljšal. Vlagatelj trdi, da je imela njegova ponudba rok veljavnosti 31.12.2001 ter da po 01.01.2002 torej naročnik ni več razpolagal z njegovo ponudbo in jo zato tudi z dopisom, z dne 13.02.2002, ne bi mogel izbrati. Vlagatelj zaključuje, da je naročnik v trenutku, ko je končal s fazo pregleda in ocenjevanja ponudb in nato v skladu z 42. členom ZJN sprejel sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, razpolagal samo z eno popolno ponudbo in to s ponudbo izbranega ponudnika. Ker torej naročniku nista ostali dve popolni ponudbi, naročnik po vlagateljevem mnenju ni mogel sprejeti sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika (saj mu je ostala samo ena popolna in veljavna ponudba, ki je bila prav tako najugodnejša kot hkrati tudi najmanj ugodna), marveč bi moral sprejeti sklep o ponovnem javnem razpisu.

Naročnik je na podlagi ugotovitev strokovne komisije za oddajo javnega naročila, dne 07.03.2002 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je zahtevek vlagatelja najprej presojal ob upoštevanju načela pravnega interesa v povezavi z aktivno legitimacijo vlagatelja v postopku revizije. Po določilu 9. člena ZRPJN zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Naročnik navaja, da je vlagatelj dvignil razpisno dokumentacijo in oddal ponudbo, torej je izkazal interes za dodelitev naročila. Nesporno pa vlagatelj po naročnikovem mnenju ni izkazal interesa za dodelitev naročila ob pozivu naročnika glede podaljšanja veljavnosti ponudbe. Naročnik meni, da je vlagatelj z vloženim zahtevkom za revizijo nesporno izkazal celo namen, da želi svojo sicer popolno ponudbo prikazati kot nepopolno - interes za dodelitev naročila pa s tem ni izkazan. Po naročnikovem mnenju je namen vlagatelja lahko le zavlačevanje postopka in s tem povzročitev škode naročniku.
Naročnik dalje navaja, da je kljub spornemu izkazovanju aktivne legitimacije vlagatelja vendarle nadaljeval z meritornim odločanjem o vlagateljevem zahtevku za revizijo. S tem v zvezi naročnik opozarja, da je v objavi razpisa v Uradnem listu kot rok za predložitev ponudb določil datum 19.1.2001 (in ne 10.1.2001, kot navaja vlagatelj), vendar je bilo potrebno rok oddaje in odpiranja ponudb večkrat ustrezno podaljšati, ker je bilo k razpisni dokumentaciji zaradi raznih vprašanj ponudnikov izdanih sedem dodatkov. Javno odpiranje ponudb je potekalo dne 4.9.2001. Postopek oddaje javnega naročila se je izvedel po ZJN, ker je bil javni razpis objavljen pred uveljavitvijo Zakona o javnih naročilih (Ur. l. RS, št. 39/00 in 102/00). Naročnik opozarja, da se podčlen 16.1 Navodil ne glasi, kot ga je navedel vlagatelj v svojem zahtevku, temveč je besedilo naslednje: "Ponudbe, brez kakršnihkoli popravkov ponudbenih cen, ostanejo v veljavi 91 dni po datumu odpiranja ponudb, ki je določen v 25. členu teh Navodil ponudnikom." Veljavnost ponudbe je torej vezana zlasti na določila v zvezi s spremembo ponudbene cene. Podčlen 16.2 pa se glasi: "V izrednih okoliščinah lahko naročnik pred iztekom predvidenega roka za veljavnost ponudbe zahteva od ponudnikov podaljšanje roka veljavnosti ponudbe za dodaten čas. Zahteva oziroma odgovori nanjo morajo potekati v pisni obliki ali prek telegrama (telefaxa). Ponudnik lahko odkloni tako zahtevo, ne da bi bila ogrožena njegova garancija za resnost ponudbe. Ponudnik, ki soglaša s podaljšanjem roka, ne more zaradi tega spreminjati cene oz. vrednosti ponudbe. Ponudnik v takem slučaju podaljša veljavnost garancije za resnost ponudbe za čas podaljšanja, vse v skladu s členom 17. teh Navodil ponudnikom. V tem primeru, ko je veljavnost ponudbe podaljšana po 91. dnevu oddaje ponudbe, je ponudnik oz. izvajalec upravičen od tega dne uveljavljati spremembo cen po 70.1 členu Posebnih pogojev pogodbe." Naročnik opozarja, da ZJN vsebuje v 4. in 5. točki prvega odstavka 2. člena razlago pojmov veljavne in popolne ponudbe. Veljavna je ponudba, ki jo ponudnik v skladu z navodili naročnika pravilno opremljeno in pravočasno predloži naročniku, popolna pa je ponudba, ki vsebuje ponudbeno dokumentacijo, ki jo naročnik zahteva v javnem razpisu, v razpisni dokumentaciji in v navodilih ponudniku. Naročnik v nadaljevanju navaja, da ZOR, ki je veljal do 31.12.2001, določa, da je ponudba določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila. Ponudnika veže ponudba, razen če je izključil svojo obveznost, da ostane pri ponudbi ali če ta izključitev izhaja iz okoliščin posla. Ponudba, v kateri je določen rok, do katerega mora biti sprejeta, veže ponudnika do izteka tega roka. Ponudba je sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo. Tudi Obligacijski zakonik (Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83-4287/2001, v nadaljevanju: OZ), ki je začel veljati 1.1.2002, vsebuje enaka določila. Drugi odstavek 61. člena ZJN določa, kdaj se šteje, da je ponudnik odstopil od ponudbe. ZJN v 61. členu sicer določa, da mora naročnik hkrati s poslanim sklepom o izbiri najugodnejšega ponudnika pozvati izbranega ponudnika k podpisu pogodbe. Če se ponudnik v roku 8 dni ne odzove na poziv, se šteje, da je odstopil od ponudbe. Naročnik mora v tem primeru unovčiti dokument za finančno zavarovanje resnosti ponudbe ne glede na razloge za odstop od ponudbe. Glede na navedeno naročnik ugotavlja, da je bila ponudba vlagatelja tako v fazi ocenjevanja ponudb kakor tudi v fazi sprejemanja sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika popolna, saj je vsebovala vso ponudbeno dokumentacijo, ki jo je naročnik zahteval v javnem razpisu, v razpisni dokumentaciji in v navodilih ponudniku. Določila razpisne dokumentacije v zvezi z veljavnostjo ponudbe se namreč nanašajo zlasti na možnost ponudnika v zvezi z uveljavljanjem spremembe ponudbene cene. Ponudbe brez kakršnihkoli sprememb ponudbenih cen ostanejo v veljavi 91 dni po datumu odpiranja ponudb. Po preteku tega roka pa je naročnik prepustil prosti presoji ponudnikov, ali so pripravljeni podaljšati opcijo ponudbe ali ne. V kolikor ponudnik soglaša s podaljšanjem roka veljavnosti ponudbe, ne more pri podaljšanju opcije ponudbe spremeniti ponudbene cene. Ponudnik pa tako zahtevo lahko v skladu z razpisnimi pogoji tudi odkloni, ne da bi bila ogrožena njegova garancija za resnost ponudbe. Ponudnik pa ima pravico uveljavljati realizacijo določil podčlena 70.1, 70.2, 70.3 in 70.4 Posebnih pogojev glede spremembe ponudbene cene od preteka 91. dneva po oddaji ponudbe. Naročnik pojasnjuje, da so navedena določila vnesena v razpisne pogoje zlasti zaradi rizika naročnika v povezavi z izbranim ponudnikom za primer, ko se izbrani ponudnik ne bi odzval na poziv naročnika k podpisu pogodbe. Niti navedeni razpisni pogoji niti določila ZOR pa po naročnikovem mnenju nikakor ne morejo vplivati na popolnost ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, ker ni bil cenovno najugodnejši. Naročnik dalje navaja, da v kolikor bi bil vlagatelj cenovno najugodnejši ponudnik, bi ga naročnik kljub pretečenemu roku za veljavnost ponudbe pozval k sklenitvi pogodbe pod pogoji ponudbe, ki je še vedno popolna, vendar pa za ponudnika ni več zavezujoča ter da se takšen položaj ureja s soglasjem volj v skladu z določili OZ, naročnik pa mora sprejeti riziko, ali je ponudnik še voljan skleniti pogodbo pod pogoji ponudbe in za to nima na razpolago nikakršnih sankcij, ki mu jih sicer v primeru veljavne bančne garancije za resnost ponudbe daje določilo drugega odstavka 61. člena ZJN. Ponudba je torej še vedno popolna, vendar za ponudnika ni več zavezujoča, kar pa po naročnikovem mnenju ni razlog, da bi bila s tem kršena določila ZJN, ki jih vlagatelj navaja v svojem zahtevku. Prvi odstavek 41. člena ZJN namreč določa, da naročnik ne sprejme sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, če naročniku po pregledu in ocenjevanju ne ostaneta popolni ponudbi vsaj dveh ponudnikov, navedena situacija pa ob sprejemanju sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika ni bila podana, saj je naročnik razpolagal z dvema popolnima ponudbama in je zato lahko sprejel sklep o izbiri. Ker pa vlagatelj ni bil najugodnejši ponudnik, vprašanja v zvezi z riziki naročnika glede sklenitve pogodbe tudi niso bila relevantna. Prvi odstavek 36. člena ZOR oziroma 25. člena OZ določa, da ponudnika veže ponudba, razen če je izključil svojo obveznost, da ostane pri ponudbi ali če ta izključitev izhaja iz okoliščin posla. Drugi odstavek 36. člena ZOR določa, da ponudbo lahko ponudnik prekliče samo, če je naslovnik prejel preklic, preden je prejel ponudbo ali sočasno z njo. Drugi odstavek 25. člena OZ pa določa, da ponudbo lahko ponudnik prekliče samo, če je naslovnik prejel umik, preden je prejel ponudbo ali sočasno z njo. Vlagatelj svoje ponudbe niti ni umaknil, niti ni nastopila situacija po 61. členu ZJN glede odstopa od ponudbe. Tudi 28. člen ZJN določa, da sme ponudnik umakniti ponudbo, jo dopolniti ali zamenjati do poteka roka za oddajo ponudb, ne da bi imel naročnik pravico unovčiti garancijo za resnost ponudbe, razen če v razpisni dokumentaciji naročnik ne določi drugače. Opcija ponudbe vlagatelja je bila v času ocenjevanja ponudb veljavna, v času sprejemanja sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika pa je bila sicer res že pretečena, kar pa ne pomeni, da bi bilo ponudbo vlagatelja zato potrebno izločiti kot nepopolno, temveč bi to pomenilo za naročnika v primeru, da bi bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik nemožnost vnovčenja garancije za resnost ponudbe za primer, če vlagatelj ne bi bil pripravljen skleniti pogodbe. Posledica pretečenega roka veljavnosti ponudbe zato ni nepopolnost, temveč le prenehanje obveznosti ponudnika skleniti pogodbo, prenehanje njegove obligacije in potreba po konsenzu med naročnikom in izbranim ponudnikom v smislu svobodnega urejanja obligacijskih razmerij. 37. člen ZOR in 26. člen OZ z naslovom â"śDo kdaj veže ponudbaâ"ť, določa, da ponudba, v kateri je določen rok, do katerega mora biti sprejeta, veže ponudnika do izteka tega roka. Ponudba po izteku tega roka za ponudnika torej ni več zavezujoča, je pa še vedno popolna v smislu določil ZJN, zato ugotovitev vlagatelja, da po preteku roka, do katerega mora biti ponudba sprejeta, ponudbe ni več, kar določa ZOR v 37. členu, ni utemeljena. Tudi ugotovitev vlagatelja, po kateri naročnik po 01.01.2002 ni več razpolagal s ponudbo vlagatelja in je zato tudi z dopisom, z dne 13.2.2002, ni mogel izbrati, je po mnenju naročnika neutemeljena. Naročnik meni, da je razpolagal s še vedno popolno ponudbo vlagatelja in da bi jo lahko tudi izbral, v kolikor bi bila najugodnejša, vendar pa vlagatelj v takem primeru ne bi bil več zavezan skleniti pogodbe. Sklenitev pogodbe bi bila v tem primeru odvisna od volje vlagatelja, naročnik pa ne bi imel več na razpolago ustreznih sankcij, če ponudnik ne bi bil voljan skleniti pogodbe pod pogoji ponudbe. Vendar navedena situacija po naročnikovem mnenju ni bila podana, ker je bila ponudba izbranega ponudnika tako popolna kakor tudi veljavna. Po določilu podčlena 16.2. Navodil ponudnikom lahko ponudnik odkloni zahtevo naročnika po podaljšanju roka veljavnosti ponudbe, ne da bi bila ogrožena njegova garancija za resnost ponudbe. Ponudnikovi prosti presoji je torej prepuščeno, ali bo rok veljavnosti ponudbe podaljšal ali ne. V primeru, ko ponudnik soglaša s podaljšanjem opcije ponudbe, podaljša tudi veljavnost garancije za resnost ponudbe za čas podaljšanja v skladu s členom 17. Navodil ponudnikom. Navedena določila razpisnih pogojev po naročnikovem mnenju ni mogoče tolmačiti ne v škodo naročnika in ne ponudnika, saj navedeni razpisni pogoji ne predvidevajo za primer nepodaljšanja opcije ponudbe ocenitev ponudbe kot nepopolne. Prosta presoja ponudnika, ali bo podaljšal rok veljavnosti ponudbe ali ne, kot je predvidena z navedenimi določili razpisnih pogojev, torej ne vpliva na popolnost ponudbe, saj bi sicer naročnik navedeno situacijo tudi predvidel v razpisnih pogojih. Naročnik v razpisnih pogojih tudi ni zapisal, da bo vnovčil garancijo za resnost ponudbe, če ponudnik roka veljavnosti ponudbe ne bo podaljšal. V kolikor pa se ponudnik odloči in podaljša rok veljavnosti ponudbe, pa podaljša tudi veljavnost garancije za resnost ponudbe v skladu z zahtevami iz člena 17. Navodil ponudnikom. Iz navedenih razlogov naročnik ugotavlja, da zahtevek vlagatelja po razveljavitvi sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika za sklop 1 in postopka oddaje javnega naročila za sklop 1 nima pravne podlage, saj ne drži vlagateljeva trditev, da naročnik v času sprejema sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika ni razpolagal z dvema popolnima ponudbama. Glede na vse navedeno je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.

Vlagatelj je dne 15.03.2002 zahteval nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik utemeljil svoj sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo na osnovi pravno napačne ocene dejanskega stanja in da zato izpodbija vse pravne zaključke naročnika v izpodbijanem sklepu. Vlagatelj navaja, da je o naravi ponudbe nesmiselno navajati 36. člen ZOR, saj je imela v danem primeru ponudba vlagatelja rok veljavnosti in v smislu določila 37. člena ZOR ponudba, v kateri je določen rok, do katerega mora biti sprejeta, veže ponudnika do izteka tega roka. Vlagatelj opozarja, da je ponudba v smislu 32. člena ZOR predlog, in sicer v danem primeru predlog vlagatelja naročniku za sklenitev pogodbe ter da to ni obratno, kot po vlagateljevem mnenju zavajajoče navaja naročnik. Vlagatelj meni, da je s tem, ko svoje ponudbe ni podaljšal, svoj predlog za sklenitev pogodbe umaknil. Vlagatelj tudi navaja, da naročnik nepotrebno povezuje garancijo za resnost ponudbe in podaljšanje ponudbe. Vlagatelj citira navedbe naročnika, in sicer: "... kar pa ne pomeni, da bi bilo ponudbo vlagatelja za to potrebno izločiti kot nepopolno, temveč bi to pomenilo za naročnika v primeru, da bi bil vlagatelj izbran (") kot najugodnejši ponudnik, nemožnost vnovčenja garancije za resnost ponudbe za primer, če vlagatelj ne bi bil pripravljen sprejeti ponudbe (")." Vlagatelj opozarja, da je naročnik zahteval: 1.) podaljšanje veljavnosti ponudbe in 2.) ustrezno podaljšanje veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe. Vlagatelj veljavnosti ponudbe ni podaljšal in zatorej ni podaljšal tudi svojega predloga za sklenitev pogodbe ter je zaradi tega bančna garancija kot zavarovanje resnosti ponudbe odpadla in zato je takšna obrazložitev naročnika po vlagateljevem mnenju zgolj pravna telovadba. Vlagatelj dalje navaja, da je nesmiselna trditev, da ponudba sicer ni bila podaljšana, da pa to dejstvo ne vpliva na popolnost ponudbe. Vlagatelj namreč trdi, da je bila ponudba časovno omejena in je rok njene veljavnosti potekel, po preteku roka zaradi tega ponudbe ni bilo več. Ponudba, ki je ni več, seveda ne more biti popolna. Ker v konkretnem primeru ni bilo podanih dveh ponudb, se zato po mnenju vlagatelja niti ne preverja več ali sta ponudbi popolni. Poleg tega pa naročnik, ker mu nista ostali dve popolni ponudbi, tudi ne bi smel sprejeti sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj oporeka tudi ugotovitvi naročnika, da vlagatelj ni izkazal interesa za dodelitev naročila. Vlagatelj je namreč ta interes izkazal tako s predložitvijo ponudbe kot tudi s podaljšanjem veljavnosti ponudbe in podaljšanjem veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe do 31.12.2001. Vlagatelj tudi navaja, da je dne 19.12.2001 prejel zahtevek za podaljšanje veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe, da pa je prišlo zaradi človeškega faktorja na strani vlagatelja do napake in zaradi te napake ni podaljšal veljavnost garancije za resnost ponudbe. Ker vlagatelj zaradi spleta okoliščin ni bil ustrezno obveščen, ponudbe ni podaljšal, naročnik pa tudi ni ponovno urgiral, kar bi po mnenju vlagatelja moral storiti v skladu s 41. členom ZJN. Ne glede na vse zapisano, pa vlagatelj opozarja, da določba 41. člena ZJN zavezuje naročnika, da jo spoštuje po uradni dolžnosti. Zaradi vsega navedenega vlagatelj vztraja pri svojem revizijskem zahtevku.

Naročnik je dne 19.3.2002 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je skladno z določilom drugega odstavka 20. člena ZRPJN dne 4.4.2002 izdala sklep, štev. 018-52/02-21-704, s katerim je podaljšala rok za odločitev o zahtevku za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu z določili 18. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija se je pri odločanju o predmetni zadevi najprej osredotočila na vprašanje, ali je vlagatelj zahtevka za revizijo aktivno legitimiran ali ne. Aktivno legitimacijo v postopku revizije opredeljuje 9. člen ZRPJN, ki določa: â"śZahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.â"ť Glede na citirano zakonsko določbo je potrebno ugotoviti, da ima upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo ali aktivno legitimacijo le oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki ji je bila ali bi ji lahko bila s kršitvijo naročnika povzročena škoda. To torej pomeni, da morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja.

Glede na dejstvo, da je vlagatelj zahtevka za revizijo v predmetnem postopku, v skladu z določili razpisne dokumentacije, predložil popolno ponudbo, je mogoče ugotoviti, da je sicer imel interes za dodelitev naročila. Ne glede na to, pa njegovo kasnejše ravnanje kaže drugače. Iz zahtevka za revizijo izhaja, da ni sporno, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni sledil naročnikovemu pozivu v dopisu št. 402-26/01-RPP/529/2000, z dne 03.12.2001, v katerem ga je le-ta v skladu z določilom točke 16.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zaprosil za podaljšanje opcije njegove ponudbe za dva meseca. V tej točki je namreč določeno da: "V izrednih okoliščinah lahko naročnik pred iztekom predvidenega roka za veljavnost ponudbe zahteva od ponudnikov podaljšanje roka veljavnosti ponudbe za dodaten čas. Zahteva oziroma odgovori nanjo, morajo potekati v pisni obliki ali preko telegrama (telefaxa). Ponudnik lahko odkloni tako zahtevo, ne da bi bila ogrožena njegova garancija za resnost ponudbe. Ponudnik, ki soglaša s podaljšanjem roka, ne more zaradi tega spreminjati cene oziroma vrednosti ponudbe. Ponudnik v takem slučaju podaljša veljavnost garancije za resnost ponudbe za čas podaljšanja, vse v skladu s členom 17 teh Navodil. V tem primeru, ko je veljavnost ponudbe podaljšana po 91. dnevu oddaje ponudbe, je ponudnik oziroma izvajalec upravičen od tega dne uveljavljati spremembo cen po 70.1 členu Posebnih pogojev pogodbe."

V konkretnem primeru je sam vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel: â"śda se vlagatelj z zaprošenim odnosno z zahtevanim podaljšanjem svoje ponudbe ni strinjal in ponudbe niti bančne garancije za resnost ponudbe ni več podaljšal.â"ť Prav tako je vlagatelj v nadaljevanju zahtevka navedel: â"śda vlagatelj veljavnosti ponudbe ni podaljšal, s tem tudi ni podaljšal svojega predloga za sklenitev pogodbe in je zaradi tega bančna garancija kot zavarovanje resnosti ponudbe odpadla.â"ť Po mnenju Državne revizijske komisije takšno ravnanje vlagatelja zahtevka za revizijo očitno kaže na to, da je, kot je bilo že navedeno, vlagatelj sicer s predložitvijo ponudbe izkazal interes za dodelitev javnega naročila, da pa se je s kasnejšim ravnanjem takšnemu interesu odpovedal. Če bi vlagatelj želel svoj interes vzdrževati, bi to lahko dosegel s podaljšanjem ponudbe, ki zanj tudi ob morebitnem podaljšanju bančne garancije pomeni sorazmerno majhno breme. šele takšno ravnanje bi mu na drugi strani omogočilo uveljavljati pravna sredstva. Pravica do pravnega varstva namreč ne pomeni, da bi morala država poskrbeti, da sodišča ali drugi organi odločijo o vsakem zahtevku, s katerim se zatrjuje določena kršitev. Pravno varstvo je zagotovljeno le, kadar je delovanje sodnih oziroma državnih organov nujno za varstvo pravic.

Zaradi ravnanja naročnika pa vlagatelju tudi ni mogla biti povzročena škoda, saj ni podaljšal ponudbe in s tem tudi ne svojega predloga za sklenitev pogodbe. škoda bi mu lahko nastala, če bi želel skleniti pogodbo, sicer pa ne moremo zaključiti, da bi vlagatelju lahko nastala pravno relevantna škoda, kot jo priznava ZRPJN. Svojo pripravljenost skleniti pogodbo bi namreč moral vlagatelj izkazati na način, kot je bil predviden v konkretnem postopku. Poleg tega pa vlagatelju nikakor ne more nastati škoda zaradi ravnanja naročnika, saj je bil vlagatelj tisti, ki se ni odzval na naročnikovo zahtevo po podaljšanju ponudbene opcije in gre torej možnost eventualnega nastanka škode kvečjemu pripisati ravnanju vlagatelja.

Državna revizijska komisija opozarja še na dejstvo ď"˛Quisque potest renuntiare iuri suoď"˛ - ď"˛Vsakdo se lahko odpove svoji pravici.ď"˛ V konkretnem primeru se je torej vlagatelj odpovedal svoji pravici še naprej sodelovati v postopku oddaje javnega naročila, saj trdi, da njegova ponudba ni bila podaljšana in tudi ne predlog za sklenitev pogodbe. Pravica vlagatelja je bila torej sklenitev pogodbe v postopku oddaje javnega naročila, pod pogojem, da bi bil spoznan za najugodnejšega ponudnika, čemur pa se je vlagatelj s svojim dejanjem odpovedal.

V vsakem postopku (pravdnem, nepravdnem, kazenskem, upravnem) in tudi v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila je treba ločiti vprašanje dopustnosti postopka od vprašanja utemeljenosti uveljavljene zahteve. Dopustnost postopka se presoja po procesnem, utemeljenost pa po materialnem pravu. Okoliščine in lastnosti, ob katerih je dopusten postopek, to je zahtevek za revizijo, obravnava in meritoren sklep, pomenijo procesne predpostavke za meritorno odločanje. Če procesne predpostavke niso izpolnjene, Državna revizijska komisija (sodišče) ne more odločati (soditi). Državna revizijska komisija (sodišče) mora procesne predpostavke predhodno ugotoviti, ker so predpostavke za odločanje o zahtevku za revizijo, in so nenazadnje odrejene v javnem interesu.

Pri tem pa Državna revizijska komisija še opozraja, da je naročnik že v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, ugotovil, da je v predmetni zadevi sporna aktivna legitimacija vlagatelja pa kljub temu ni odločil na podlagi 2. odstavka 13. člena ZRPJN, ki določa: â"śČe je zahtevek za revizijo prepozen ali ga je vložila oseba, ki ne more izkazati interesa, se zahtevek za revizijo zavrže in se o tem obvesti vlagatelja zahtevka za revizijo, Državno revizijsko komisijo ter ministrstvo, pristojno za finance.â"ť

Ker torej niso podane procesne predpostavke za meritorno obravnavanje zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??







â??