018-050/02

Številka: številka:

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za dobavo prehrambenega blaga, pralnih in čistilnih sredstev ter sanitetnega materiala in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 28.3.2002

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za sklop XII - čistilna sredstva za prostore in sklop XIII - čistilna sredstva za posodo, objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške revizijskega postopka v višini 80.000,00 SIT v 15 - ih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10.12.2001 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku za dobavo prehrambenega blaga, pralnih in čistilnih sredstev ter sanitetnega materiala. Javni razpis je bil dne â?? objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, kjer je naročnik zapisal, da bo predmetno javno naročilo razdelil na 14 sklopov: I - sveže sadje in zelenjava; II - zamrznjena zelenjava in sadje; III - meso in mesni izdelki; IV - perutnina; V - ribe; VI - kruh in pekovsko pecivo; VII - testenine; VIII - mleko in mlečni izdelki; IX - splošno prehrambeno blago; X - alkoholne in brezalkoholne pijače; XI - pralna sredstva za pranje perila; XII - čistilna sredstva za prostore; XIII - čistilna sredstva za posodo; XIV - sanitetni material. Ponudniki so lahko predložili ponudbe za posamezne sklope, za skupine sklopov ali za vse sklope skupaj. Po priznanju sposobnosti je naročnik kandidate povabil k predložitvi ponudb. Vlagatelj je dne 06.02.2002 od naročnika zahteval dodatna pojasnila o artiklih iz sklopov XII in XIII, in sicer glede namembnosti posameznih čistil, določenosti artiklov, kot so bili opredeljeni v razpisni dokumentaciji, in upoštevanja delovne koncentracije čistil pri določanju ponudbene cene. Naročnik je z dopisom, z dne 06.02.2002 oz. 07.02.2002, vsem ponudnikom blaga za sklop XII in XIII posredoval dodatna pojasnila, hkrati pa je tudi podaljšal rok za predložitev ponudb za blago iz navedenih sklopov do 20.02.2002.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 15.02.2002, zahteval revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da bi moral naročnik pri merilu "najnižja cena" upoštevati tudi delovno koncentracijo, ne bi pa smel upoštevati cene čistila na enoto mere, saj iz tega ni razvidna cenovno najugodnejša delovna koncentracija, ki se uporablja pri delu. Vlagatelju se zdi pojasnilo naročnika z dne 06.02.2002 oz. 07.02.2002 nejasno, saj je naročnik uporabil izraz "koncentracije čistil so delovne", kar naj bi pomenilo najprej razredčeno čistilo, nato pa istočasno koncentrat. Vlagatelju tako ni jasno, ali se bo pri enem litru čistila upoštevala cena za koncentrat ali za delovno raztopino. Delovne koncentracije imajo namreč zelo velike razpone, saj nekdo, ki ponuja delovno koncentracijo 0,5%, ne more enakovredno nastopati z nekom, ki ponuja delovno koncentracijo 20%. Ti razponi odločilno vplivajo na ceno samega artikla in na končno ceno ponudbe. Tako npr. iz 10 litrov čistila z delovno koncentracijo 0,5% po ceni 5.000,00 SIT dobimo 2000 litrov delovne raztopine, ki zadošča za približno 6000 m2 čiščenja, iz 10 litrov čistila z delovno koncentracijo 1% po ceni 3.800,00 pa dobimo 1000 litrov delovne raztopine, ki zadošča za približno 3000 m2 čiščenja.
Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik v pojasnilih zapisal, naj bodo koncentracije drugih artiklov enake navedenim artiklom iz razpisne dokumentacije. To je po mnenju vlagatelja nemogoče. Vsi proizvajalci se med seboj razlikujejo po doziranju, zato so taki pogoji diskriminatorni. Vlagatelju tudi niso znani tehnični podatki (doziranje) o artiklih, ki jih je navedel naročnik. Vlagatelj tako meni, da merila za izbiro dobavitelja niso dovolj natančno opredeljena, ali pa je naročnik v predračunu izpustil za dobavitelja pomemben podatek o ceni za liter delovne raztopine, ki bi dala jasno sliko o najcenejši ponudbi. Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) govori o pogojih, pod katerimi se ponudnik prijavlja, in so za vse enaki (načelo enakopravnosti). Tudi za čistila obstajajo merila, po katerih je mogoče posamezen artikel ovrednotiti. Vlagatelj trdi, da je koncentracija čistila najpomembnejši podatek pri uporabi in določanju cene čistila.

Naročnik je dne 11.03.2002 sprejel odločbo, s katero je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo. V obrazložitvi odločbe naročnik navaja, da je na tržišču več sredstev za ročno in strojno nego (pomivanje, razmaščevanje, odstranjevanje oblog, loščenje) posode, delovnih površin za pripravo hrane ali čiščenja tal. Koncentracije kemikalij (čistil) v prodajni embalaži se zelo razlikujejo. Nekatera se uporabljajo brez redčenja, druga se redčijo z vodo, navodila za redčenje pa so različna. Izkušnje pri uporabi kažejo, da so nekatera sredstva pri enaki koncentraciji za delo, kot jo priporočajo proizvajalci, za uporabo učinkovitejša od drugih. Komercialna imena sredstev za iste namene so številna; uporabnik mnogih ne pozna, pričakuje pa se, da ponudniki na trgu dobro poznajo blago, ki jim je na trgu konkurenčno. Kadar stroji sami pripravljajo potrebno koncentracijo tekočin za čiščenje, so programirani na vnaprej določeno koncentracijo čistil iz rezervoarja. Pri spremembi koncentracije čistil v rezervoarju bi bilo potrebno stroje reprogramirati, to pa vselej ni mogoče. Pri ročni uporabi potrebne koncentracije kemikalij v tekočini pa naročnik ugotavlja, da je dobro, če koncentracije kemikalij v embalaži dobavitelja niso previsoke. Delavci, kadar dodajajo vodi zelo majhne količine kemikalij, vselej prekoračujejo predpisano koncentracijo in s tem izničujejo prednosti, ki jih teoretično imajo čistila visoke koncentracije. Naročnik je na podlagi teh ugotovitev v dodatnih pojasnilih ponudnikom navedel, kakšno koncentracijo čistila zahteva ("koncentracije drugih artiklov morajo biti enake koncentracijam pod številko 2 artikla Zlatosan dezin" itd.). Iz navedenega sledi, da artikli ponudnikov, ki nimajo z razpisom zahtevane koncentracije, v razpisnem postopku niso ustrezni.
Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 12.03.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu vlagatelj dodatno navaja, da morajo biti navodila za redčenje jasna, saj je potrebno pri označevanju upoštevati določilo 33. člena Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 20/98, 25/98 in 23/99). Na tržišču je veliko proizvajalcev čistilnih sredstev, zato od ponudnikov ni mogoče pričakovati, da bi poznali vsa imena in njihove koncentracije, da bi lahko sestavili ponudbo. Vlagatelj meni, da mora naročnik podati vse podatke, saj lahko ponudniki le tako podajo ponudbo pod enakimi pogoji. Pri izbiri najcenejšega ponudnika je potrebno upoštevati najnižjo ceno delovne koncentracije ponujenega čistila, ki se od ponudnika do ponudnika razlikujejo, zato je potrebno razpisno dokumentacijo prilagoditi tako, da lahko vsi ponudniki nastopajo pod enakimi pogoji. Naročnik pa od ponudnika ne more zahtevati točno določene koncentracije in točno določenega produkta, saj so taka merila diskriminatorna, naročnik pa s tem ščiti točno določenega ponudnika oz. proizvajalca. Vlagatelj ugotavlja, da stroji delujejo preko dozirnih naprav, ki same jemljejo določeno koncentracijo čistila, zato je normalno, da se programirajo in reprogramirajo. Serviser jih ob prvem zagonu programira, nato pa je potrebno občasno nadzirati, če delujejo pravilno. Zato ob zamenjavi čistila naprav za doziranje ni težko reprogramirati, saj le-te niso prilagojene samo enemu tipu čistila oz. enemu proizvajalcu. Vlagatelj še ugotavlja, da ni stvar ponudnikov, če naročnikovi delavci, ki rokujejo s čistili, prekoračujejo dovoljene koncentracije.
Vlagatelj je obvestilu o nadaljevanju postopka priložil tudi potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN v višini 80.000,00 SIT, ki jo priglaša kot strošek revizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je dne 20.03.2002 prejela dokumentacijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila in revizijskega postopka. Naročnik se v priloženem mnenju sklicuje na obrazložitev svoje odločbe z dne 12.03.2002 in dodaja, da je bila napaka v objavi, storjena z navedbo blagovne znamke čistil, odpravljena s pojasnili in spremembo roka za predložitev ponudb v sklopih XII in XIII. V pojasnilu, ki ga je naročnik poslal vsem ponudnikom za čistila iz obeh sklopov, je naveden namen in uporaba vsakega čistila in določba, da je dopuščeno ponuditi za blago, v razpisu označeno z blagovno znamko, ekvivalentne artikle. Naročnik meni, da je zahtevana tehnična specifikacija (koncentracija) čistil - ekvivalentov, za katero je navedeno, da mora biti enaka koncentracijam z blagovnimi znamkami navedenih čistil, ponudnikom razumljiva in zadostna. Naročnik še navaja, da mora pri odločitvi o lastnostih blaga, ki ga kupuje, upoštevati dejstvo, da delovne raztopine pripravljajo pretežno delavci s strokovno izobrazbo 1. in 2. stopnje in ne farmacevti. Določena koncentracija čistila za pripravo delovnih raztopin je zato naročnikova zahteva.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima glede na predloženo dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Ob pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v obrazcu predračuna (OBR-3), ki so ga morali izpolniti ponudniki za sklop XII in XIII, nekatere artikle opredelil opisno (npr. čistilo za steklo, milo toaletno, zloženke papirnate), nekatere artikle pa je opredelil z blagovnimi znamkami (npr. Zlatosan dezin, Zlatosan final, Zlatodiv Citro TPS, Brial top 5l itd.). Nekaterim artiklom, ki jih je opredelil z blagovnimi znamkami, je v oklepaju dodal še opis (npr. abrazivno čistilo, odstranjevalec maščobe, čistilo za tla, tekoče pomivalno sredstvo itd.). Po zahtevanih dodatnih pojasnilih je naročnik izdal dva dokumenta, z dne 06.02.2002 in 07.02.2002, v katerih je po točkah za posamezne artikle iz skupine XII in XIII navedel namen in uporabo čistil (npr. sredstvo za dnevno čiščenje trdih talnih oblog, ki so premazane s samosvetlečimi emulzijami, čistilo za čiščenje zamaščenih keramičnih talnih oblog itd.), poleg tega pa je zapisal, da je razen čistil, ki so imenovana s komercialnimi imeni proizvajalcev, dopuščeno ponuditi ekvivalentne artikle z enakim namenom uporabe. Glede koncentracij čistil je naročnik zapisal, da mora biti koncentracija pri nekaterih artiklih delovna, brez redčenja pred uporabo, pri nekaterih artiklih (navedenih po točkah) pa mora biti koncentracija enaka koncentracijam čistil, ki jih naročnik v posameznih točkah opredeljuje z blagovnimi znamkami. Naročnik je še navedel, da morajo biti koncentracije artiklov, ki so ekvivalent artiklom, navedenim pod točkami 1 do 9, enake koncentracijam artiklov, navedenimi z imeni, artikel pod točko 6 pa mora imeti koncentracijo, ki dopušča neposredno uporabo iz dozirne posode, brez redčenja.


Tehnične specifikacije so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik jih mora navesti v razpisni dokumentaciji, ki se nanaša na vsako posamezno javno naročilo (prvi odstavek 31. člena ZJN-1). Naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe, če bi s takim navajanjem dajal naročnik prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil (prvi odstavek 32. člena ZJN-1). Naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev po prejšnjem odstavku, razen če predmet pogodbe takšnih specifikacij ne opravičuje. Naročnik ne sme navajati posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov ali izdelave (drugi odstavek 32. člena ZJN-1). Samo v primeru, da naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive, lahko pri opisu predmeta uporabi elemente, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, vendar mora tem navedbam obvezno pristaviti dodatek "ali podobno".

Kot izhaja iz zgornjih izvajanj morajo za uporabo elementov za opis predmetnega javnega naročila, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, obstajati z zakonom določeni (utemeljeni) razlogi; ZJN-1 govori o tem, da "naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive". Kot je razvidno iz naročnikove razpisne dokumentacije in dodatnih pojasnil z dne 06.02.2002 oz. 07.02.2002, pa slednji ne le ni izkazal razlogov, ki bi opravičevali uporabo blagovnih znamk namesto opisa predmeta javnega naročila, temveč takih razlogov ni niti zatrjeval. Iz navedenega velja, na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe postopkov pravil Zakona o pravdnem postopku, 7., 212. člen in nasl., Uradni list RS, št. 26/99, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) zaključiti, da je naročnik s tem, ko je v razpisni dokumentaciji opustil opis predmeta javnega naročila, razlogov za dopustitev navedb blagovnih znamk pa ne le ni dokazal, temveč niti ne zatrjeval, kršil 32. člen ZJN-1.

Naročnik mora pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo (prvi odstavek 23. člena ZJN-1). Obvezna vsebina razpisne dokumentacije mora, upoštevaje predmet javnega naročila, med drugim vsebovati tudi vrsto, tehnične značilnosti in kakovost, količino ter opise blaga, gradenj in storitev, čas izvršitve, lokacijo izvršitve oziroma dostave blaga, morebitne dodatne storitve ipd. (7. točka tretjega odstavka 23. člena ZJN-1). Glede na to, da v primeru opustitve opisa predmeta javnega naročila ni mogoče pripraviti pravilne ponudbe, gre skleniti, da je s tem naročnik kršil tudi prvi odstavek 23. člena ZJN-1.

Vlagatelj v svojem zahtevku med drugim navaja, da bi moral naročnik pri merilu "najnižja cena" upoštevati tudi delovno koncentracijo, ne bi pa smel upoštevati cene čistila na enoto mere, saj iz tega ni razvidna cenovno najugodnejša delovna koncentracija, ki se uporablja pri delu. Naročnik je v objavi javnega razpisa (točka 12) in v 9. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe v skladu s tretjim odstavkom 19. člena določil, da bo edino merilo za vrednotenje ponudb najnižja cena. V obrazcu predračuna (OBR-3) za sklop XII in XIII pa je ob posameznih artiklih navedel le mersko enoto (kg, l, kom, zav) in količino. V dodatnih pojasnilih z dne 06.02.2002 oz. 07.02.2002 je naročnik zapisal, da morajo biti koncentracije nekaterih čistil delovne, brez redčenja pred uporabo, koncentracije ostalih artiklov pa morajo biti enake artiklom, ki jih je naročnik opredelil z blagovnimi znamkami. V odločbi o zavrnitvi zahtevka, z dne 11.03.2002, in mnenju, z dne 18.03.2002, naročnik navaja, da zahteva določeno koncentracijo čistil zato, ker delavci, ki pripravljajo delovne raztopine, vedno prekoračujejo predpisano dozo, oz. ker strojev ni mogoče vselej reprogramirati.
V enem od podobnih predhodnih primerov (sklep št. 018-22/02) je Državna revizijska komisija na podlagi pridobljenih strokovnih mnenj ugotovila, da se čistilna sredstva (tudi za široko potrošnjo) prodajajo v obliki koncentratov in jih je za običajno uporabo vedno potrebno ustrezno razredčiti. Izjema so čistilna sredstva, ki se nanašajo neposredno, kot npr. čistila za WC školjke, polirna in abrazivna čistilna sredstva. V primeru, ko gre za koncentrirana čistila, naročnik v samem razpisu med tehničnimi specifikacijami ne more zahtevati točno določene koncentracije, doziranja ali porabe čistilnega sredstva, temveč mora kriterij doziranja oz. koncentracije smiselno upoštevati pri samem izboru najugodnejše ponudbe. Iz tedaj pridobljenega strokovnega mnenja tudi izhaja, da absolutna cena čistila oz. cena na embalažno enoto ni ustrezno merilo za izbor, saj je za izbiro najugodnejšega ponudnika potrebno upoštevati delovne koncentracije. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da je priporočila, ki iz strokovnega mnenja izhajajo, potrebno operacionalizirati skozi načela in druge določbe ZJN-1.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tem, ko je v razpisni dokumentaciji opredelil čistila le z enoto mere, istočasno pa je določil, da lahko ponudniki ponudijo le točno določene blagovne znamke čistil (naročnikovo pojasnilo z dne 7.2.2002) oz. ekvivalente z enako koncentracijo kot navedene blagovne znamke, ni zagotovil enakopravnega nastopanja ponudnikov v predmetnem javnem naročilu. Glede na dejstvo, da se čistila, ki so predmet javnega naročila, na trgu pojavljajo v koncentrirani obliki, ki pa je lahko različna, je ob takšni razpisni dokumentaciji, kot jo je izdelal naročnik, onemogočena primerljivost in objektivno vrednotenje ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti vse potrebne podatke in vključiti dokumente, ki omogočajo ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo. Naročnik postavi vse svoje zahteve v razpisni dokumentaciji, zato mora v njej popolno predstaviti predmet javnega naročila, da je omogočena izdelava pravilne ponudbe ter njihova primerljivost in posledično objektivno vrednotenje ponudb.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji oz. v dodatnih pojasnilih, z dne 06.02.2002 in 07.02.2002, sicer določil, da lahko ponudniki pri nekaterih artiklih ponudijo le točno določene blagovne znamke, pri nekaterih artiklih, kjer je mogoče ponuditi ekvivalente, pa morajo biti koncentracije ponujenih artiklov enake koncentracijam artiklov, navedenih z imeni. Glede tega je potrebno ugotoviti, da;
(1) naročnik (kot že navedeno) ni niti zatrjeval niti izkazal utemeljenih razlogov, ki bi mu pri opisu tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila omogočili navajanje blagovnih znamk, in
(2) da je točno definiranje koncentrata (pa čeprav zgolj z navedbo blagovnih znamk, s katerimi naj bi bili ponudniki na trgu seznanjeni) lahko diskriminatorno, ker omejuje trg brez utemeljenih razlogov oz. ga omejuje zaradi neobjektivnih razlogov na naročnikovi strani. V tem smislu je zato načeloma slediti vlagateljevim navedbam, da "naročnik nikakor ne more zahtevati od ponudnikov točno določene koncentracije in točno določenega produkta, saj so potem merila diskriminatorna in naročnik ščiti točno določenega ponudnika"; pri čemer pa se Državna revizijska komisija do (te) zadnje vlagateljeve trditve o "ščitenju točno določenega ponudnika" ne opredeljuje.

Naročnik je z opisano določitvijo predmeta javnega naročila v razpisni dokumentaciji oz. dodatnih pojasnilih kršil načelo transparentnosti, ki je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri izdelavi razpisne dokumentacije, ki mora biti pripravljena tako, da lahko naročnik na njeni osnovi pričakuje pravilne in primerljive ponudbe za izpolnitev predmeta javnega naročila.

Naročnik je s svojim ravnanjem kršil tudi načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je opredeljeno v 7. členu ZJN-1. V prvem odstavku navedenega člena je določeno: "Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja." Namen navedenega načela je zagotoviti vsem ponudnikom enakopraven položaj pri konkuriranju za pridobitev javnega naročila. Enakopravnost pa ne pomeni, da se želi vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in drugih danosti je dejanski položaj ponudnikov različen. Prednosti, ki jih dajejo te danosti, je dovoljeno upoštevati. V konkretnem primeru pa so postavljeni v slabši (neenakopraven) položaj ponudniki, ki ne ponujajo čistil točno določenih blagovnih znamk oz. ki ponujajo čistila drugačnih koncentracij, čeprav za to ne obstajajo objektivno opravičljivi razlogi.


Državna revizijska komisija se je glede na zgoraj obrazloženo in glede na dejstvo, da je opisane sporne določbe vsebovala tudi razpisna dokumentacija 1. faze omejenega postopka, na podlagi prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila v celoti razveljaviti postopek oddaje predmetnega javnega naročila za sklop XII - čistilna sredstva za prostore in sklop XIII - čistilna sredstva za posodo. Naročnik mora v ponovljenem postopku, skladno z drugim stavkom drugega odstavka 23. člena ZRPJN, pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, na podlagi katere bodo ponudniki lahko pripravili pravilno ponudbo. Naročnik posameznih artiklov ne sme opredeljevati z blagovnimi znamkami, temveč mora navesti namen, za katerega se bo čistilo uporabljalo, ter določne tehnične specifikacije. Prav tako mora naročnik določiti, kako bo pri merilu "najnižja cena" upošteval različne koncentracije ponujenih čistil ali pa določiti drug skupni imenovalec merljivosti, pri tem pa mora zagotoviti, da bodo ponudbe med seboj objektivno primerljive. Glede načina oddaje javnega naročila (vrste postopka) pa Državna revizijska komisija naročnika opozarja na določila prvega odstavka 30. člena ZJN-1.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


Državna revizijska komisija ob odločanju tudi ugotavlja, da je naročnik kljub dejstvu, da vlagateljev zahtevek za revizijo prejel dne 19.02.2002, torej en dan pred (z dodatnimi pojasnili za sklop XII in XII podaljšanim) rokom za odpiranje ponudb, opravil odpiranje ponudb. V razpisni dokumentaciji sicer ni zapisnika o javnem odpiranju ponudb, vendar pa je naročnik v mnenju, z dne 18.03.2002, zapisal, da so "v priloženem gradivu odprte kuverte s ponudbami petih ponudnikov, ki so razen blaga iz skupin XII in XIII ponudili tudi blago drugih skupin razpisa". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s takim ravnanjem kršil 11. člen ZRPJN, ki v prvem odstavku določa: "Vložena zahteva za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila." Vloženi zahtevek za revizijo ima suspenziven učinek. Naročnik po vložitvi zahtevka za revizijo ne sme opravljati tistih ravnanj, ki imajo ali bi lahko imela kakršnekoli učinke ali pravne posledice v postopku oddaje javnega naročila. To so predvsem ravnanja naročnika, ki se kažejo navzven, kar pa nedvomno velja tudi za javno odpiranje ponudb. Glede na to, da oziroma če prispelih ponudb ni bilo mogoče ločiti po sklopih zgolj iz podatkov na ovojnicah ponudb, bi moral naročnik podaljšati rok za oddajo ponudb za vse sklope, skladno z 11. členom ZRPJN pa bi moral nemudoma obvestiti vse ponudnike, ki so oddali ponudbo, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??


â??