018-047/02

Številka: 018-47/02-24-726

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za prestavitev â?? vodnjaka â?? ter namestitev kopije na Mestnem trgu v Ljubljani, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za prestavitev â?? vodnjaka â?? ter namestitev kopije na â??, objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, pod štev. objave Ob-â??

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za prestavitev â?? vodnjaka â?? ter namestitev kopije na â??. Iz poročila o pregledu in ocenjevanju ponudb, z dne 19.02.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil 3 ponudbe. Iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 153-02/JK, z dne 19.02.2002, pa je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 26.02.2002 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila, v katerem navaja, da je naročnik kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo enakopravnosti ponudnika, kjer zakon prepoveduje tistim, ki so sodelovali pri pripravi razpisne dokumentacije nastopanje na javnem razpisu kot ponudniki. Izbrani ponudnik je sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije, zato bi ga naročnik moral izločiti kot ponudnika. Vlagatelj navaja, da je sestavni del razpisne dokumentacije tudi tehnična dokumentacija PGD, PZI - rekonstrukcija (arhitektura, gradbene konstrukcije), ki jo je pripravljala projektivna organizacija â??. V projektu je tudi poglavje 1.2. Analiza poškodb (kritična mesta demontaže in transporta), kjer so listi od 1 do 25. Na listu 25 je obdelana posoda starega â?? vodnjaka in je naveden tudi tekst: "â??â??â??â??(ostali tekst)â??â??..V kolikor bodo elementi kvalitetni tudi v globini stikov, je možno izvesti tesnjenje s tesnili po predlogu â??." Vlagatelj navaja, da je iz teksta jasno razvidno, da je izbrani ponudnik sodeloval s pripravljalcem dokumentacije, saj je podal predlog tesnjenja pripravljalcu projektne dokumentacije. Ker gre za dokumentacijo, ki se nanaša na obstoječi original â?? vlagatelj meni, da je izbrani ponudnik sodeloval pri projektu s svojimi predlogi in rešitvami po obojestranskem soglasju glavnega pripravljalca dokumentacije in družbe â??.

Naročnik je z dopisom, št. 198-02/JKO, z dne 06.03.2002, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi citiranega sklepa naročnik navaja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo po odločitvi o dodelitvi naročila, to je 26.02.2002, kar je v nasprotju s petim odstavkom 12. člena ZRPJN. Naročnik navaja, da je bilo javno odpiranje ponudb dne 04.02.2002 in da je bil na odpiranju prisoten predstavnik vlagatelja. Vlagatelju je bila razpisna dokumentacija znana in bi moral vložiti zahtevek iz navedenih razlogov še pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 11.03.2002, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je dne 28.02.2002 pri naročniku vložil še en zahtevek za revizijo (oziroma po navedbah vlagatelja: dodatek k zahtevku), v katerem navaja naslednje kršitve:
- Izbrani ponudnik ni registriran in nima z zakonom določenih pogojev za opravljanje gradbenih, obrtniških in instalacijskih dejavnosti. Velik del javnega naročila predstavljajo gradbena in obrtniška dela in izbrani ponudnik nima kapacitet za opravljanje teh del. Iz obvestila o oddaji naročila izhaja, da izbrani ponudnik ni vključil za ta dela v ponudbo podizvajalca oz. ni za podizvajalca v ponudbi predložil vsa potrebna dokazila, ki jih javni razpis zahteva za podizvajalca.
- Po razpisnih pogojih morajo imeti vsi odgovorni vodje del, razen odgovornega vodje restavratorskih del, tudi potrdilo o članstvu v Inženirski zbornici. Ker po vlagateljevih informacijah izbrani ponudnik nima dovolj kadrov, ki so vključeni v Inženirsko zbornico, tudi ni mogel priložiti teh potrdil. To izhaja iz dejstva, da v ponudbi ne nastopa s podizvajalci.
- Naročnik pri ocenjevanju ponudb pri ponudbi vlagatelja ni upošteval pri izkušnjah ponudnika reference in izkušnje podizvajalca, ki jih je vlagatelj navedel v prilogi izkušenj podizvajalca.
- Pri ocenjevanju ponudb po merilu 5 - finančno stanje je naročnik izvedel točkovanje v nasprotju z navedenim merilom v razpisni dokumentaciji. Merilo predvideva ocenjevanje od 0 do 5 točk. Naročnik pa je najneugodnejšemu ponudniku prisodil 0 točk in vlagatelju 1 točko. Vlagatelj meni, da ni bilo pravilno ocenjeno razmerje med njegovim finančnim rezultatom in rezultatom izbranega ponudnika.
- Pri ocenjevanju opreme bi se morala ocenjevati kompletna potrebna oprema za izvedbo naročila (kamnoseška, transportna, gradbena) in izločiti kamnoseška oprema, ki za izvedbo javnega naročila ni potrebna. Vlagatelj meni, da je za izvedbo javnega naročila opredelil kamnoseško opremo, ki je vsaj enaka opremi drugih ponudnikov, transportno opremo, ki je najboljša v Sloveniji in gradbeno opremo, ki je vsaj enaka ostalim ponudnikom. Na podlagi tega vlagatelj meni, da je izbrani ponudnik ocenjen s prevelikim številom točk.
- Glede ocenjevanja ponudb v delu, ki se nanaša na elaborat, vlagatelj meni, da je bil izbrani ponudnik v neenakopravni prednosti, ker je sodeloval pri pripravi strokovnega dela razpisne dokumentacije in je določene informacije o strokovnem delu razpisne dokumentacije imel predhodno. Vlagatelj nadalje navaja, da bi bilo pravilno, da bi ta ponudbeni kriterij ocenjevala posebna strokovna komisija, saj je elaborat najpomembnejši razpisni dokument, ki zagotavlja kvalitetno izvedbo javnega naročila. Le tako bi naročnik zadostil načelu gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Vlagatelj meni, da je podan razlog za izločitev izbranega ponudnika iz javnega razpisa ter da se opravi novo vrednotenje po merilih iz javnega razpisa.
Naročnik je z dopisom, št. 247-02/JKO, z dne 19.03.2002, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen iz razloga, ker gre vlagatelju le za zavlačevanje postopka, saj do sedaj ni zahteval vpogleda v razpisno oz. ponudbeno dokumentacijo, da bi se o svojih navedbah vsaj prepričal.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 22.03.2002, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 15.03.2002 in 25.03.2002, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil oba zahtevka za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in svojim mnenjem.

Z dopisom, št. 018-47/02-24-629, z dne 18.03.2002, je Državna revizijska komisija skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN naročnika pozvala za dodatno dokumentacijo. Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval dopis, z dne 19.03.2002 in 21.03.2002.

Z dopisom, št. 018-47/02-24-644, z dne 19.03.2002, je Državna revizijska komisija skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN vlagatelja pozvala za pojasnila, ki jih je vlagatelj posredoval dne 25.03.2002.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb iz zahtevka za revizijo vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevkih navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Uvodoma se velja opredeliti do naročnikove trditve, da vlagatelj ni zahteval vpogleda v ponudbe ostalih ponudnikov. Državna revizijska komisija se do tega opredeljuje zato, ker je na načelni ravni določeno, da so podatki o ponudnikih iz ponudbene dokumentacije zaupni. To pomeni, da ni dovoljeno njihovo razkrivanje, razen pod pogoji, določenimi v zakonu (Hkrati pa podatki, ki dokazujejo izpolnjevanje omejitev in pogojev za izbiro najugodnejše ponudbe, ter podatki, potrebni za vrednotenje ponudb, ne morejo veljati za zaupne). Poleg tega velja opozoriti tudi na to, da obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila (79. člen Zakona o javnih naročilih; Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000, v nadaljevanju ZJN-1) ni procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo. Zato ponudnik ni obvezan, da bi moral zahtevati obrazloženo obvestilo o oddaji naročila ter šele po prejemu obrazloženega obvestila vložiti zahtevek za revizijo. Zahtevek za revizijo se namreč lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo (da gre za en zahtevek med strankama ni sporno, zato se Državna revizijska komisija do tega ni opredeljevala) upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na zatrjevano sodelovanje izbranega ponudnika pri pripravi razpisne dokumentacije obravnavala meritorno. Že same navedbe naročnika, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo (glede tega) šele po sprejeti odločitvi o dodelitvi naročila, ni mogoče sprejeti, saj naročnik tudi na poziv Državne revizijske komisije, da dostavi dokazila o tem, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo po notifikaciji odločitve o izbiri vlagatelju, le-tega ni storil. Ker je dokazno breme vročitve odločitev o izbiri ponudnika na strani naročnika, neobstoja dokaza o vročitvi ni mogoče interpretirati v škodo vlagatelju.

Državna revizijska komisija pa vlagateljevi navedbi, da je izbrani ponudnik sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije, naročnik pa kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo enakopravnosti ponudnika, ker bi ga moral izločiti kot ponudnika, ni sledila. O tem vprašanju je Državna revizijska komisija tudi pridobila mnenje neodvisnega strokovnjaka - arhitekta. Iz strokovnega mnenja, z dne 29.03.2002, izhaja, da izbrani ponudnik, pri pripravi predmetne razpisne dokumentacije ni sodeloval, saj po mnenju strokovnjaka - arhitekta priprava posameznih izhodišč, neodvisno od postopka javnega naročila, ne predstavlja "pripravljanja razpisne dokumentacije ali njenih delov", torej ne predstavlja razloga za izločitev po drugem odstavku 5. člena ZJN-1. Iz naročnikovega pojasnila udeležbe izbranega ponudnika pri izdelavi PGD dokumentacije za postavitev originala vodnjaka in postavitev kopije, z dne 19.03.2002, izhaja, da je izbrani ponudnik predhodno že izdelal kopijo arhitekturnih elementov vodnjaka in je za montažo le teh povsem umestno, kot takrat največji poznavalec vsakega detajla kopije, podal tudi tehnološki elaborat sestavljanja in hkrati navedel, da je v primeru kvalitetne kamnine na stikih posode (bazena) vodnjaka tudi na originalu možno izvesti dodatno tesnjenje.
Državna revizijska komisija, glede na strokovno mnenje, kateremu sledi in na podlagi izsledkov iz dokumentacije s katero razpolaga, oziroma zatrjevanih dejstev in predloženih ter, skladno z 19. členom ZRPJN, tudi ex offo izvedenih dokazov, zaključuje, da ni mogoče skleniti, da je izbrani ponudnik sodeloval pri izdelavi razpisne dokumentacije ali delov razpisne dokumentacije. V drugem odstavku 5. člena ZJN-1 je določeno: "Pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe". Državna revizijska komisija poudarja, da je smisel in namen pravila o izločitvi oseb, ki so pripravljale razpisno dokumentacijo, iz kroga možnih ponudnikov v tem, da ne bi te osebe prilagajale pogojev in meril za izbiro najugodnejšega ponudnika in ponudbe svojim interesom. Pravilo je preventivno in uveljavlja splošno načelo, ne le s področja javnega naročanja, da se vnaprej izloči tiste osebe, katerih koristi in interesi bi lahko vplivali na njihovo delo. Za izločitev ponudnika torej zadošča dejstvo, da je on ali njegov podizvajalec sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije. Smisel prepovedi nastopanja pripravljalca dokumentacije v vlogi ponudnika in podizvajalca (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) je tudi v konkurenčni prepovedi, ki omogoča pošten postopek, onemogoča pa konkurenčne prednosti določenim subjektom, odliv podatkov, prilagoditev ponudb razpisom, morebitne združitve in nepošteno vrednotenje ponudb. Kot izhaja iz predhodnih ugotovitev, pa ni mogoče skleniti, da je izbrani ponudnik pri izdelavi razpisne dokumentacije ali delov razpisne dokumentacije sodeloval, zato v tem primeru tudi ni razlogov za uporabo določila drugega odstavka 5. člena ZJN-1.

Glede vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ni registriran, je Državna revizijska komisija v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika preverila ali je izbrani ponudnik izpolnil pogoj veljavne registracije za dejavnost, ki je predmet javnega razpisa, iz 4. točke Navodil, pogojev ponudnikom za izdelavo ponudbe, s predložitvijo veljavne registrske listine iz sodnega registra za dejavnost, za katere predmet je razpis in ugotovila, da je izbrani ponudnik kot dokazilo za izpolnjevanje navedenega pogoja k ponudbi predložil redni izpisek iz sodnega registra na dan 14.01.2002. Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-52/01-661, z dne 25.03.2002, zaprosila Statistični urad Republike Slovenije za strokovno mnenje o tem, za katere dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti bi morali biti registrirani ponudniki. Iz mnenja Statističnega urada Republike Slovenije, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 02.04.2002, izhaja, da se dela, navedena v prvi alinei poglavja 1. Predmet javnega razpisa uvrščajo v podrazred 45.250 - Druga gradbena dela, tudi dela specialnih strok (pri tem se prevozi materiala in varovanje objekta štejejo za pomožno dejavnost, ki se je ne obravnava posebej) in da montaža električne napeljave za osvetlitev vodnjaka spada v podrazred 45.340 - Druge inštalacije pri gradnjah. Iz potrdila izbranega ponudnika je razvidno, da ni registriran niti za dejavnost pod šifro 45.250, niti za dejavnost pod šifro 45.340. Iz ponudbe izbranega ponudnika tudi izhaja, da nastopa s podizvajalci, za katere pa med drugim ni predložil rednega izpiska iz sodnega registra. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji posebej ni opredelil pogojev, ki jih morajo izpolnjevati podizvajalci, gre slediti tretjemu odstavku 42. člena ZJN-1, ki določa: "Ponudnik mora zagotoviti, da izpolnjujejo pogoje za udeležbo tudi njegovi podizvajalci, če jih navaja v ponudbi. Izpolnjevanje pogojev mora biti dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika". Naročnik se tudi sicer na predmetni člen sklicuje v točki 10 razpisne dokumentacije: Naročnik bo usposobljenost ponudnika v skladu s temi Navodili preveril iz â??. 4. ustreznih potrdil v skladu z 41. in 42. členom ZJN-1. â??
Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se on in njegova ponudba sploh ocenjujeta. Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnika izloči iz postopka. V postopku oddaje javnega naročila je namreč lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa: "pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije". Ker ponudba izbranega ponudnika ni izpolnjevala vseh razpisnih pogojev, in sicer pogoja iz 4.(1.) točke Navodil, pogojev ponudnikom za izdelavo ponudbe, je ni mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 in je v tem delu vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen.
Državna revizijska komisija tako povzema, da 1) naročnik ne le ponudnikom ni izrecno dopustil, da določene pogoje za udeležbo izpolnjujejo (alternativno oziroma kumulativno) s podizvajalci, ker je že, glede na zgoraj zapisano, samo po sebi dovolj za označitev ponudbe izbranega ponudnika kot nepravilne, temveč 2) izbrani ponudnik niti za svoje podizvajalce ni predložil dokazil za izpolnjevanje pogojev za udeležbo (kar pomeni kršitev tretjega odstavka 42. člena ZJN-1).

Glede vlagateljeve navedbe, da morajo imeti po razpisnih pogojih vsi odgovorni vodje del, razen odgovornega vodje restavratorskih del, tudi potrdilo o članstvu v Inženirski zbornici, kar pa izbrani ponudnik zaradi pomanjkanja kadrov, ki so vključeni v Inženirsko zbornico, ni mogel priložiti, saj v ponudbi ne nastopa s podizvajalci, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni utemeljena. Iz ponudbe izbranega ponudnika je namreč razvidno, da izpolnjuje zahteve iz točke 4. "Obvezna vsebina ponudbe", podtočke IV "Izpolnjene, podpisane in žigosane originalne obrazce iz prilog razpisne dokumentacije" Navodil, pogojev ponudnikom za izdelavo ponudb, kjer je naročnik med drugim določil, da se bo ponudba, ki jo predloži ponudnik, štela za pravilno, če bo vsebovala vse zahtevane potrjene dokumente, med drugim tudi "izpolnjen obrazec referenc kadrov, ki bodo angažirani pri izvedbi del, razpisanih z javnim razpisom (priloga št. 16)". Izbrani ponudnik je namreč v prilogi št. 16 k razpisni dokumentaciji, tako za odgovornega vodjo vseh razpisanih del, kot za odgovornega vodja demontažno, montažnih del, odgovornega vodjo transporta in odgovornega vodjo gradbeno, obrtniško, instalacijskih del navedel številko in datum potrdila o članstvu v Inženirski zbornici Slovenije in ta potrdila tudi priložil k ponudbi in s tem izpolnil zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila.

Naročnik je v Navodilih, pogojih ponudnikom za izdelavo ponudb v točki 22. "merila za izbor najugodnejšega ponudnika" določil naslednja merila:

"A /TEHNIČNI DEL PONUDBE število Max.
točk št. točk
1. Elaborat tehnologije demontaže, nakladanjaâ??..(točka VII/6 Navodil) 40
1.1. podroben opis zaporednih aktivnosti pristopa in aktivnosti za
prestavitev in postavitev spomenika in kopije 1-20
1.2. podroben zaporeden opis aktivnosti zavarovalnih ukrepov
pri demontaži, prevozu in montaži spomenika in kopije 1-10
1.3. podroben opis potrebnih sanacijskih in restavratorskih ukrepov
pri eventuelni poškodbi spomenika in kopije 1-10

2. Izkušnje ponudnika pri izvajanju demontažno, montažnih del
v zadnjih 3 letih na podobnih objektih (priloga 17) 15
2.1. število zgrajenih objektov nad 150.000.000,00 SIT
(za vsak objekt 1 točka, max. 4 točke) 0-4
2.2. število zgrajenih objektov nad 80.000.000,00 SIT
(za vsak objekt 1 točka, max. 3 točke) 0-3
2.3. število obnovljenih kulturnih spomenikov nad 30.000.000,00 SIT
(za vsak objekt 1 točka, max. 8 točk) 0-8

3. Oprema ponudnika, ki bo uporabljena za izvajanje ponudbenih del 15
3.1. Specifikacija opreme v lasti ponudnika po prilogi 19 1-10
3.2. Starost opreme ponudnika po prilogi 19 1-5

4. Vodstvo projekta 25
4.1. Odgovorni vodja vseh razpisanih del - direktor projekta:
izobrazba, strok. izpit, leta izkušenj, referenčni objekti 1-9
4.2. Odgovorni vodja demontažno, montažnih del:
izobrazba, strok. izpit, leta izkušenj, referenčni objekti 1-4
4.3. Odgovorni vodja transporta:
izobrazba, strok. izpit, leta izkušenj, referenčni objekti 1-4
4.4. Odgovorni vodja gradbeno, obrtniško instalacijskih del:
ime, izobrazba, strok. izpit, leta izkušenj, referenčni objekti 1-4
4.5. Odgovorni vodja restavratorskih del:
izobrazba, strok. izpit, leta izkušenj, referenčni objekti 1-4

5. Finančno stanje 5
5.1. Čisti dobiček/izguba 1-5

SKUPAJ MAKSIMALNO šTEVILO TOČK 100

Vir podatkov za finančno stanje: do 30 dni star, potrjen obrazec BON-1 in BON-2.
Ponudnik z najugodnejšim delom posameznega dela tehnične ponudbe prejme za tisti posamezni del najvišje število predvidenih točk.
Ostale ponudnike se rangira po primerjavi v deležu proti najugodnejšemu ponudniku posameznega dela tehnične ponudbe tako, da ima ponudnik z najneugodnejšo ponudbo istega dela posameznega dela tehnične ponudbe najmanjše število točk predvidenih po temu točkovnemu sistemu.
â??."

ZJN-1 zahteva od naročnika, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti (prvi stavek drugega odstavka 50. člena ZJN-1). Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila (peti odstavek 12. člena ZRPJN). Določba od vlagatelja zahtevka za revizijo zahteva posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika. S tem je omejena možnost taktiziranja zainteresiranih za dodelitev naročila, ki bi čakali na morebitno ugodnost odločitve naročnika in šele kasneje izrazili ne strinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Hkrati takšna določba zavezuje ponudnika (in druge osebe), da pozorno spremlja morebitne kršitve naročnika in jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo s tem v veliki meri omejuje. Kljub temu pa se na določila petega odstavka 12. člena ZRPJN ni mogoče sklicevati v primeru, ko iz vrednotenja ponudb ni mogoče presoditi objektivnosti le-tega.

Državna revizijska komisija je sledila vlagateljevi navedbi, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb po merilu 5 "finančno stanje" izvedel točkovanje v nasprotju z navedenim merilom v razpisni dokumentaciji, s tem, ko je najneugodnejšemu ponudniku prisodil 0 točk in vlagatelju 1 točko. Naročnik je v 22. točki Navodil, pogojev ponudnikom za izdelavo ponudb navedel, da se merilo "finančno stanje" točkuje od 1 do 5 točk glede na čisti dobiček oz. izgubo. Iz poročila o pregledu in ocenjevanju ponudb, z dne 13.02.2002, izhaja, da je izbrani ponudnik po citiranem merilu prejel 5 točk, vlagatelj 1 točko, ponudnik â?? pa 0 točk. Že s tem, ko je naročnik ponudnika â?? ocenil z manjšim številom točk (0 točk), kot jih je predvidel v razpisni dokumentaciji in v objavi javnega razpisa, je kršil določila razpisne dokumentacije in tretji odstavek 50. člena ZJN-1, saj ponudb ni ocenjeval skladno z razpisno dokumentacijo. Tretji odstavek 50. člena ZJN-1 namreč določa: "Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik ne sme več spreminjati meril." Določitev meril in njihovo vrednotenje je ena najpomembnejših sestavin postopka oddaje javnega naročila. Merila in njihovo vrednotenje ponudnikom vnaprej povedo, kateri elementi v ponudbah, ki presegajo zahtevane bodo vplivali na izbiro najugodnejše ponudbe. Tretji odstavek 50. člena ZJN-1 prepoveduje spremembo meril po objavi javnega razpisa. Takšna (ne)dodelitev točk ponudniku â?? pa, kot izhaja iz nadaljevanja, že sama po sebi vpliva tudi na pravni položaj vlagatelja. Vlagatelj dalje meni, da razmerje med njegovimi finančnimi rezultati in rezultatom najugodnejšega ponudnika ni bilo pravilno ocenjeno. Državna revizijska komisija pravilnosti vrednotenja razmerja med dodelitvijo točk izbranemu ponudniku in vlagatelju ni mogla preveriti. Način uporabe merila "finančno stanje" v razpisni dokumentaciji (čisti dobiček/izguba) namreč ne omogoča naknadne preverljivosti razlogov za dodelitev 5 točk izbranemu ponudniku in 1 točke vlagatelju. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da ponudnikov način ocenjevanja ponudb glede merila "finančno stanje" v naprej ni bil znan, izpolnjen pa ni bil niti najnižji test, ki bil omogočil preizkus objektivnosti ocenjevanja - torej test medsebojne primerljivosti ponudb. Iz predložene dokumentacije tako ni mogoče ugotoviti, zakaj je vlagateljeva ponudba pri tem merilu pridobila ravno toliko manj točk kot ponudba izbranega ponudnika. Pri tem velja še opozoriti, da je ponudnik â??e pri tem merilu prejel manj točk, kot je sploh dopustno in tako v diapazonu možne dodelitve točk vlagatelja postavil na "minimum" (1 točka). Vse navedeno pa, ob dejstvu, da merilo "finančno stanje" vnaprej ni bilo opisano in ovrednoteno, ne omogoča, na podlagi v postopku revizije Državni revizijski komisiji predložene dokumentacije, zaključka, da je bilo ocenjevanje ponudb opravljeno objektivno - skladno s 50. členom ZJN-1. Iz zapisanega torej izhaja, ne le, da je bilo kršeno pravilo o vnaprejšnji določitvi in opisu meril v razpisni dokumentaciji, temveč predmetno merilo ne izpolnjuje niti zahtev iz same definicije merila v 3. členu ZJN-1, ki glasi: "11. "merilo" - element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb;", saj medsebojno primerjanje dodelitve točk glede na merilo "finančno stanje" objektivno ni mogoče.
Vlagatelj nadalje navaja, da bi se pri ocenjevanju opreme morala ocenjevati kompletna potrebna oprema za izvedbo naročila (kamnoseška, transportna, gradbena) in izločiti kamnoseška oprema, ki za izvedbo javnega naročila ni potrebna in da je izbrani ponudnik ocenjen s prevelikim številom točk. Naročnik je v točki 22. "merila za izbor najugodnejšega ponudnika" Navodil, pogojev ponudnikom za izdelavo ponudb v podtočki 3. "Oprema ponudnika, ki bo uporabljena za izvajanje ponudbenih del", podmerili "Specifikacija opreme v lasti ponudnika po prilogi 19" in "Starost opreme ponudnika po prilogi 19", zgolj ovrednotil z razponom točk od 1 do 10 točk in od 1 do 5 točk, ni pa določil načina uporabe tega merila tako, da bi bilo nedvoumno jasno, kako bo ocenjeval ponudbe. Naročnik ni navedel, kako bo ocenjeval ponudbe v razponu od 1 do 10 točk in od 1 do 5 točk glede na opremo. Naročnik bi moral opremo, ki jo nudi ponudnik naročniku, rangirati znotraj razpona od 1 do 10 točk, na primer določiti število točk za vsak kos relevantne opreme ali na drugačen način omogočiti naknadno preverljivost razlogov za dodelitev določenega števila točk. Naročnik je s tako opustitvijo dopustil možnost subjektivnega ocenjevanja, zato Državna revizijska komisija ni mogla preveriti objektivnosti vrednotenja ponudb, oziroma ni mogla presoditi, ali je ocena vlagateljeve ponudbe (in ponudbe izbranega ponudnika) po citiranem merilu 13 točk pravilna. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ocenjevanja ni mogoče ugotoviti, kako je naročnik vrednotil opremo, zato ni mogoče zaključiti, da je bilo ocenjevanje ponudb po citiranem merilu opravljeno objektivno.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnikov način ocenjevanja ponudb glede merila "Oprema ponudnika, ki bo uporabljena za izvajanje ponudbenih del" v naprej ni bil znan, ponovno pa ni bil izpolnjen ni bil niti najnižji test, ki bil omogočil preizkus objektivnosti ocenjevanja - torej test medsebojne primerljivosti ponudb. Iz predložene dokumentacije tako ni mogoče ugotoviti, na kakšen način so se pri tem merilu točke dodeljevale in posledično zakaj je vlagateljeva ponudba pri tem merilu (oziroma pri posameznem podmerilu) pridobila 13 točk od možnih 15 točk. Vse navedeno pa, ob dejstvu, da merilo "Oprema ponudnika, ki bo uporabljena za izvajanje ponudbenih del" vnaprej ni bilo opisano in ovrednoteno, ne omogoča, na podlagi v postopku revizije Državni revizijski komisiji predložene dokumentacije, zaključka, da je bilo ocenjevanje ponudb opravljeno objektivno - skladno s 50. členom ZJN-1. Iz zapisanega torej izhaja, ne le, da je bilo kršeno pravilo o vnaprejšnji določitvi in opisu meril v razpisni dokumentaciji, temveč predmetno merilo ne izpolnjuje niti zahtev iz same definicije merila v 3. členu ZJN-1, saj medsebojno primerjanje dodelitve točk, glede na merilo: oprema ponudnika, ki bo uporabljena za izvajanje ponudbenih del, objektivno ni mogoče.

Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, da pa morajo biti merila tako določena, opisana in ovrednotena, da zagotavljajo objektivno vrednotenje ponudb ter s tem tudi presojo pravilne izbire najugodnejšega ponudnika kot določa 50. člen ZJN-1. S tem, ko je naročnik navedena merila določil tako, da ni možen preizkus objektivnosti vrednotenja ponudb, je kršil tudi načelo transparentnosti, ki je normirano v 6. členu ZJN-1. Načelo transparentnosti določa, da so postopki javnega naročanja javni ter da ima vsakdo, ki ima interes za dodelitev naročila, pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom. Načelo transparentnosti je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri določanju meril, ki morajo biti zainteresiranim ponudnikom poznana vnaprej, hkrati morajo imeti ponudniki možnost, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila ter pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila, še zlasti postopek vrednotenja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe.

Glede na zgoraj navedeno, določitev, opis in ovrednotenje ponudb, kot ga je opravil naročnik, po mnenju Državne revizijske komisije niso onemogočali subjektivne presoje ponudb. Prav preverljivost ocenjevanja ponudb pa sodi med temeljne kavtele zagotovljene z načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), česar pa, kot že zapisano, naročnik ni omogočil.

Državna revizijska komisija še dodaja, da je namen vnaprejšnje določitve, opisa in ovrednotenja ponudb tudi v tem, da se z bodočim ocenjevanjem seznani ponudnik in da skladno s tem pripravi ponudbo, ter da lahko vsak izmed ponudnikov po odločitvi preveri, ali je naročnik opravil oceno ponudb skladno z vnaprej opredeljenimi merili, ne pa le v tem, da lahko naročnik vse ponudbe (ex post) ustrezno oceni.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje navaja, da naročnik pri ocenjevanju ponudb pri ponudbi vlagatelja ni upošteval pri izkušnjah ponudnika reference in izkušnje podizvajalca, ki jih je vlagatelj navedel v prilogi izkušenj podizvajalca. V poročilu o pregledu in ocenjevanju ponudb, z dne 13.02.2002, je naročnik navedel: "b) izkušnje ponudnika - referenčni objekti: iz predloženih referenčnih list objektov je razvidno, da imajo posamezni ponudniki zelo različne izkušnje pri izvajanju različnih v razpisnih merilih kategoriziranih skupinah objektov. Pri tem izstopa podjetje â??, ki ima v vseh treh razpisnih kategorijah največ izvedenih del in pri tem izrazito prednjači pred ostalima dvema ponudnikoma. Ponudnik â?? ima v svoji referenčni listi navedenih malo objektov, ki jih lahko uvrstimo v eno od treh razpisnih kategorij. Ponudnik â?? ima v prvih dveh razpisnih kategorijah prav tako majhno število navedenih objektov, v tretji kategoriji pa ima teh objektov znatno več kot ponudnik â?? in se v tej kategoriji približa ponudniku â??." Iz tabele ocenjevanja ponudb pa je razvidno, da je pri merilu "izkušnje ponudnika pri izvajanju demontažno, montažnih del v zadnjih treh letih na podobnih objektih" naročnik vlagatelju dodelil 5 točk, izbranemu ponudniku 9 točk, ponudniku â?? pa 15 točk.
Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri citiranem merilu sicer določil način ocenjevanja, pri čemer pa bi ne bilo z gotovostjo mogoče preveriti pravilnosti ocenjevanja ponudb, je pri odločanju dolžna slediti mejam zahtevka za revizijo (načelo dispozitivnosti). Ker vlagatelj v tem delu ugovarja zgolj temu, da naročnik pri ocenjevanju ni upošteval referenc in izkušenj podizvajalca, relevantno merilo (št. 2) pa določa, da se vrednotijo (samo) izkušnje ponudnika pri izvajanju demontažno, montažnih del v zadnjih 3 letih na podobnih objektih, pri tem pa se naročnik izrecno sklicuje na prilogo 17 (kar argumentum a contrario pomeni, da "podatkov iz priloge 18" ne bo vrednotil), je potrebno v tem delu revizijske navedbe zavrniti.
Naročnik je v poročilu o pregledu in ocenjevanju ponudb med drugim tudi navedel: "Ponudnik â?? ni dosegel zahtevanih minimalnih 65 točk v ocenjevanju tehničnega dela ponudbe, zato je izločen iz konkurence oz. iz nadaljnje analize ponudb." Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 22. Navodil, pogojev ponudnikom za izdelavo ponudbe med drugim tudi navedel, da se ponudnika, ki ne doseže 65 točk, ali ki je imel evidentirano blokado žiro računa v zadnjih šestih mesecih, izloči iz konkurence za nadaljnjo obravnavo. Temeljne zahteve naročnika morajo biti brezpogojno izpolnjene. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da so temeljne zahteve naročnika izražene v razpisni dokumentaciji, njihova izpolnitev pa je pogoj, da se bo ponudba štela za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. Ker ponudba ponudnika â??, po naročnikovem vrednotenju in ocenjevanju, ni v celoti zadostila zahtevam razpisne dokumentacije, je ni mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. Naročnik je namreč tega ponudnika, kot to tudi izhaja iz pregleda in ocenjevanja ponudb, izločil iz konkurence oz. iz nadaljnje analize ponudb. Tako je nastopila situacija, v kateri je ostala le ena pravilna ponudba (ponudba vlagatelja). Ker naročnik lahko, skladno s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1, izbere najugodnejšega ponudnika le, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi, je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila, poleg zaradi ugotovljenih kršitev, tudi iz tega razloga v celoti razveljaviti postopek oddaje javnega naročila za prestavitev â?? vodnjaka v povezovalni trakt â?? ter namestitev kopije na â??., objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, pod štev. objave Ob-â??.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


Državna revizijska komisija glede na vse argumente, ki so terjali razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti, naročnika le še opozarja na preostali del strokovnega mnenja, ki ga je pridobila v tem postopku in se nanaša na v zahtevku za revizijo zatrjevano prednost izbranega ponudnika pri merilu "Elaborat tehnologije demontaže nakladanja, â??". V strokovnem mnenju je namreč opozorjeno ravno na naročnikova pojasnila udeležbe izbranega podjetja pri izdelavi PGD dokumentacije za postavitev originala vodnjaka in postavitev kopije, z dne 19.03.2002. Iz teh - naročnikovih pojasnil pa izhaja, da je izbrani ponudnik predhodno že izdelal kopijo arhitekturnih elementov vodnjaka in je za montažo le teh povsem umestno, kot takrat največji poznavalec vsakega detajla kopije podal tudi tehnološki elaborat sestavljanja in hkrati navedel, da je v primeru kvalitetne kamnine na stikih posode (bazena) vodnjaka tudi na originalu možno izvesti dodatno tesnenje. V zvezi z zapisanim in skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v primeru ponovitve postopka oddaje predmetnega javnega naročila preveri pravilnost zapisanih trditev, prav tako pa preizkusi morebitno pravno relevantnost le-teh glede na postavljeno merilo "Elaborat tehnologije demontaže nakladanja, â??" oziroma naj opiše in ovrednoti merila na način, da kateri koli izmed ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila ne bi imel apriori boljšega položaja. V istem okviru drugega odstavka 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija, glede na razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti, naročnika opozarja, da naj v primeru ponovitve postopka oddaje predmetnega javnega naročila, preveri pravilnost razpisne dokumentacije tudi izven okvirov in razlogov, zaradi katerih je bil zahtevek za revizijo vložen oziroma postopek oddaje javnega naročila razveljavljen v celoti. Ni se namreč mogoče izogniti opozorilom na siceršnjo nekoherentnost nekaterih določb razpisne dokumentacije za prestavitev â?? vodnjaka v povezovalni trakt â?? ter namestitev kopije na â??, ki sicer v predmetni zadevi niso imele nobene pravno relevantne povezave z odločitvijo Državne revizijske komisije; med katerimi posebej izstopa določilo četrtega odstavka 29. točke (str. 16), da se bo naročnik o številu stanovanjskih objektov, ki jih bo predal v izvajanje, odločil pred sklenitvijo gradbenih pogodb.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??





â??