018-045/02

Številka: 018-45/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala, objavljen v Uradnem listu RS, štâ??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??

Obrazložitev

Naročnik je dne 23.11.2001 v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za dobavo pisarniškega materiala, za sklop A v ocenjeni vrednosti â??SIT in za sklop B â??. Naročnik je v objavi javnega razpisa v 3. točki določil, da bo upošteval ponudbe za celotno javno naročilo in zaključene sklope, na katere ponudnik konkurira in v 10. točki, da bo javno odpiranje ponudb 10.12.2001.

Vlagatelj je z vlogo, št. 087/01/DO, z dne 06.12.2001, zahteval revizijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe določil kriterije in merila za izbor, za katere vlagatelj meni, da niso v skladu z drugim odstavkom 50. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/2000 in 102/2000; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1). Vlagatelj navaja, da je naročnik v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (stran 8, OBR-7B, 2. točka - reference) določil:
- 10 točk prejme ponudnik, ki predloži potrjene reference za dobave pisarniškega materiala v JP Elektro â?? (v razpisni dokumentaciji je priložen obrazec OBR-19, stran 22);
- 5 točk prejme ponudnik, ki predloži potrjene reference za dobave pisarniškega materiala v JP ostala distribucija (v razpisni dokumentaciji je priložen obrazec OBR-18, stran 21)
Navedena merila so po mnenju vlagatelja diskriminatorna do vseh ponudnikov, ki do sedaj še niso dobavljali pisarniškega materiala naročniku oz. drugim elektro distribucijskim podjetjem.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. NM/M-N-186/01, z dne 07.12.2001, pozval, da zahtevek za revizijo v roku treh dni dopolni v skladu z 12. členom ZRPJN.

Iz dokumenta (izpis nalogov za račun), ki je priložen dokumentaciji, je razvidno, da je vlagatelj dne 11.12.2001 na račun Ministrstva za finance vplačal takso za revizijo postopka javnega naročila v višini 80.000,00 SIT.

Vlagatelj je od naročnika z dopisom, št. 022/02/DO, z dne 13.02.2002, zahteval pojasnilo v zvezi s potekom predmetnega revizijskega postopka. Vlagatelj navaja, da je dne 06.12.2001 vložil zahtevek za revizijo, dne 11.12.2001 pa je na podlagi naročnikovega poziva plačal takso, o čemer je naročnika obvestil s potrdilom o plačilu. Ker vlagatelj v skladu s 17. členom ZRPJN do dneva oddaje citiranega dopisa še ni prejel sklepa o odločitvi glede zahtevka, je naročnika prosil za takojšnje pojasnilo poteka postopka.

Naročnik je dne 14.02.2002 izdal dokument, št. 02-NM/M/N-31, v katerem navaja, da je vlagatelja po vložitvi zahtevka za revizijo z dopisom, št. NM/M-N-186/01, z dne 07.12.2001, pozval, da zahtevek za revizijo v roku treh dni dopolni skladno z 12. členom ZRPJN. Naročnik zatrjuje, da se vlagatelj na ta dopis ni odzval in da v zakonskem roku ni prejel nobenega vlagateljevega dokumenta takšne narave, ki bi izkazal zahtevo po dopolnitvi vloženega zahtevka za revizijo, zato je na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. Naročnik je nadalje ravnal v skladu z ZJN-1 in je nadaljeval s postopkom oddaje javnega naročila. Odpiranje ponudb je bilo dne 21.12.2001, zapisnik o tem pa so prejeli tisti ponudniki, ki so pravočasno oddali ponudbe. Naročnik je na podlagi prejetih ponudb izbral najugodnejše ponudnike, s katerimi je tudi sklenil pogodbe za dobavo pisarniškega materiala za poslovno leto 2002.

Državna revizijska komisija je dne 12.03.2002 od vlagatelja prejela dopis, št. 035/02/DO, z dne 11.03.2002, v katerem jo vlagatelj obvešča o dosedanjem poteku postopka. Vlagatelj v dopisu navaja, da ga je naročnik po vložitvi zahtevka za revizijo pozval, naj zahtevek dopolni v skladu z 12. členom ZRPJN. Ker naročnik ni navedel, kako naj dopolni zahtevek oz. ni navedel nikakršnih nejasnosti v zvezi z zahtevkom in glede na to, da vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse, je vlagatelj predvideval, da ga naročnik poziva k plačilu takse. Vlagatelj navaja, da je še istega dne, ko je prejel naročnikov poziv k dopolnitvi zahtevka (11.12.2001), vplačal takso v skladu z 22. členom ZRPJN, potrdilo o plačilu pa je naročniku poslal dne 12.12.2001, in sicer po telefaksu na številko, ki je objavljena v objavi javnega naročila v Uradnem listu RS. Ker vlagatelj od naročnika ni prejel nobenega sklepa ali drugega obvestila o nadaljnjem poteku postopka, ga je dne 13.02.2002 pisno pozval, naj mu pojasni, kako je postopal z zahtevkom za revizijo. Dne 18.02.2002 je vlagatelj od naročnika prejel odgovor, v katerem mu naročnik pojasnjuje, da je zahtevek za revizijo zavrgel, češ da se ni odzval na zahtevek po dopolnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj navaja, da se je na naročnikov poziv k dopolnitvi zahtevka odzval s plačilom takse, o čemer je naročnika tudi obvestil, zato ne razume ravnanja naročnika, ki je zahtevek za revizijo zavrgel in postopek oddaje javnega naročila izpeljal do konca.
Vlagatelj dalje navaja, da je za mnenje zaprosil tudi Urad za javna naročila, ki mu je pojasnil (navaja vlagatelj), da ga mora naročnik s sklepom obvestiti tudi v primeru, če se ne odzove na poziv k dopolnitvi zahtevka. Ker naročnik vlagatelja kljub temu, da se je odzval na poziv k dopolnitvi, ni obvestil o zavrženju njegovega zahtevek za revizijo, vlagatelj meni, da ni mogel uveljavljati pravice do učinkovitega pravnega varstva v zakonskih rokih.

Državna revizijska komisija je dne 19.03.2002 naročnika zaprosila, naj ji skladno z določili drugega odstavka 17. člena ter drugega odstavka 21. člena ZRPJN posreduje dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dodatna pojasnila.

Naročnik je 26.03.2002 Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 02-NM/M/N-059, z dne 21.03.2002, posredoval delno dokumentacijo o oddaji javnega naročila skupaj s pojasnili, da naročnik v zakonskem (zahtevanem) roku ni prejel nobenega dokumenta takšne narave, ki bi izkazal zahtevo po dopolnitvi vloženega zahtevka za revizijo, zaradi česar je na podlagi 4. točke 12. člen ZRPJN (pravilno: četrtega odstavka 12. člena ZRPJN) zahtevek za revizijo zavrgel. Dalje naročnik navaja, da od vlagatelja ni prejel nobenega potrdila o plačilu takse, zato je na podlagi drugega odstavka 22. člena ZRPJN štel, da je vlagatelj svoj zahtevek umaknil, iz tega razloga naročnik vsebinsko o vloženi reviziji ni odločal.

Državna revizijska komisija je dne 19.03.2002 tudi vlagatelja zaprosila, naj ji skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN posreduje dodatna pojasnila:
1. Kdaj in na kakšen način mu je naročnik poslal dopis, štev. NM/M-N-186/01, z dne 7.12.2001, s katerim ga je pozval, da v roku treh dni dopolni zahtevek za revizijo v skladu z 12. členom ZRPJN (po možnosti naj predloži dokaz o vročitvi, iz katerega bo mogoče razbrati dan prejema omenjenega dopisa)"
2. Kdaj in na kakšen način je naročnika obvestil o tem, da mu je dne 11.12.2001 pravilno nakazal znesek za plačilo takse v višini 80.000,00 SIT (če je mogoče, naj predloži dokazilo o tem, da je naročnik prejel njegovo obvestilo ter kdaj ga je prejel)"

Vlagatelj je zaprošena dodatna pojasnila posredoval v svojem dopisu, št. 038/02/DO, z dne 22.03.2002 in sicer je posredoval:
1. Kopijo dopisa, št. NM/M-N-186/01, z dne 07.12.2001, in kopijo kuverte, s katero je dopis prispel in iz katere je razvidno, da je naročnik posredoval pisemsko pošiljko na pošto dne 10.12.2001, vlagatelj pa jo je prejel 11.12.2001.
2. Izpis naloga za račun, iz katerega je razviden dan plačila 11.12.2001 in poročilo faksa, iz katerega je razviden dan (12.12.2001) in ura (10.32) poslanega potrdila o plačilu takse naročniku ter številka faksa, na katero je bilo potrdilo posredovano.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil naročnika in vlagatelja, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je najprej odločala o popolnosti vloženega zahtevka za revizijo, v smislu tretjega odstavka 12. člena ZRPJN oziroma drugega odstavka 22. člena ZRPJN in pri tem ugotovila naslednje. Naročnik je po prejemu zahtevka za revizijo ugotovil, da vlagateljev zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ter vlagatelja pozval, da ga v roku treh dni dopolni. Pri tem je potrebno opozoriti, da ZRPJN vprašanje dopolnitve zahtevka za revizijo s takso iz 22. člena ZRPJN rešuje neenotno, saj v četrtem odstavku 12. člena določa, da mora vlagatelj nepopoln zahtevek za revizijo dopolniti najkasneje v treh dneh od prejema naročnikove zahteve za dopolnitev. Če vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, naročnik predlog zavrže. Drugi odstavek 22. člena ZRPJN pa določa, da mora naročnik v primeru, ko taksa ni vplačana istočasno z vloženim zahtevkom, pozvati vlagatelja, da najkasneje v petih dneh od prejema poziva vplača takso. Če tega vlagatelj ne stori, se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknil. Iz razpoložljive dokumentacije je razvidno, da je vlagatelj vplačal na ustrezen račun Ministrstva za finance takso v višini 80.000,00 SIT dne 11.12.2001, to je še isti dan, ko je prejel naročnikov dopis, (kar je razvidno iz vlagateljevega žiga, ki izkazuje prejem dne 11.12.2001; na kuverti je poštni žig 10.12.2001), št. NM/M-N-186/01, z dne 07.12.2001, naročnika pa je o tem obvestil po telefaksu, na št. 02 25 22 241 (izkazano iz poročila o opravljenih telefaks storitvah). številka telefaksa, kamor je bilo potrdilo o plačilu takse poslano, je identična številki, ki je objavljena v Uradnem listu RS za predmetno javno naročilo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagateljev zahtevek v smislu četrtega odstavka 12. člena popoln in da bi ga moral naročnik v skladu s 16. členom ZRPJN vsebinsko obravnavati.

V kolikor je naročnik menil, da vlagatelj zahtevka ni dopolnil, bi moral zahtevek (oziroma predlog) zavreči s sklepom in o tem obvestiti vlagatelja. ZRPJN izrecno res da ne določa, kakšne oblike naj bo odločitev o tem, da se zahtevek zavrže, po določilu 128. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljnjem besedilu: ZPP), ki se v skladu petim odstavkom 3. člena ZRPJN uporablja v revizijskem postopku subsidiarno (kadar ZRPJN ne določa drugače), se o tožbenih zahtevkih (meritorna vprašanja) odloča s sodbo, sicer pa s sklepom. V vsakem primeru pa mora v skladu s 17. členom ZRPJN naročnik o svoji odločitvi pisno obvestiti vlagatelja in ga pozvati, naj mu v treh dneh od prejema obvestila sporoči, ali bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo ali pa zahtevek umika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju z določili ZRPJN, ko je štel, da je vlagatelj umaknil zahtevek za revizijo in ga zavrgel, ne da bi o tem izdal pisni sklep in o tem obvestil vlagatelja. Postopek oddaje javnega naročila pa je naročnik nadaljeval z odpiranjem ponudb, kar je razvidno iz naročnikovih dodatnih pojasnil, ki jih je Državna revizijska komisija pridobila na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN, št. 02-NM/M/N-059, z dne 21.03.2002.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija meritorno odločala vloženem zahtevku za revizijo. V obravnavanem primeru se vlagatelj ne strinja z enim od meril za izbiro najugodnejše ponudbe, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. ZRPJN v 10. členu določa, da zahtevka za revizijo ni možno vložiti glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil. Državna revizijska komisija je morala zato ugotoviti, ali je naročnik v obravnavanem primeru sporno merilo za izbiro najugodnejše ponudbe oblikoval v skladu z določili ZJN-1.

ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe je v 50. členu ZJN-1 (Določitev meril) med drugim določeno, da mora naročnik objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa za oddajo naročila in v razpisni dokumentaciji (prvi odstavek 50. člena), da morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter da merila ne smejo biti diskriminatorna, da morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (drugi odstavek 50. člena). Zakon dalje določa, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji vnaprej navesti, opisati in ovrednotiti vsa merila za izbiro najugodnejše ponudbe, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila naročnik meril ne sme več spreminjati (tretji odstavek 50. člena), pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji (četrti odstavek 50. člena).

Naročnik je v objavi razpisa v Uradnem listu RS, pod točko 15 (rubrika "Merila za ocenitev ponudb") navedel naslednja merila za izbiro najugodnejše ponudbe:
- ponudbena cena: 60 točk
- potrjene reference: 15 točk
- plačilni pogoj: 10 točk
- kvaliteta: 10 točk
- odzivnost: 10 točk
V Razpisni dokumentaciji za dobavo blaga: Pisarniški material, štev. 01-MN/H-2006/01, z dne 20.11.2001 (v nadaljnjem besedilu: razpisna dokumentacija) je naročnik v X. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljnjem besedilu: navodila) zapisal, da bo za oceno ponudb uporabil naslednja merila:
- ponudbena cena: 60 točk
- potrjene reference za dobave blaga, ki je predmet razpisa 15 točk
- rok plačila: 15 točk
- odzivnost: 10 točk
Merila za izbiro najugodnejše ponudbe so natančneje razložena na 8. strani razpisne dokumentacije, na obrazcu OBR-7B. V navedenem obrazcu so merila za izbiro navedena nekoliko drugače kot v X. členu navodil (vendar enako kot v objavi razpisa v Uradnem listu!), in sicer:
- ponudbena cena: 60 točk
- potrjene reference: 15 točk
- plačilni pogoj: 10 točk
- kvaliteta: 10 točk
- odzivnost: 10 točk
V zvezi s spornim merilom "Reference" je v obrazcu OBR-7B zapisano, da bo naročnik to merilo ob ocenjevanju ponudb uporabil na naslednji način:
"2. REFERENCE 15 točk
Potrjene reference ponudnika:
- izvedba dobav v JP Elektro â?? 10 točk
- izvedba dobav v JP ostala distribucija 5 točk
Točke se seštevajo!"
Iz zgornjega opisa načina uporabe merila "Reference" je razumeti, da naročnik s tem merilom ocenjuje izključno tiste ponudnike, ki so že dobavljali pisarniški material javnim podjetjem za distribucijo električne energije v Sloveniji. Za morebitne ponudnike, ki sicer prodajajo pisarniški material drugim kupcem (med njimi pa niso tudi javna podjetja za distribucijo električne energije) navedeno merilo sploh ne velja, saj takšni ponudniki (ne glede na količino in/ali kvaliteto doslej izvršenih dobav drugim kupcem) na podlagi tega merila ne morejo prejeti točk. Povedano z drugimi besedami: sporno merilo je oblikovano tako, da ponudnikom, ki že poslujejo z javnimi podjetji za distribucijo električne energije, vnaprej zagotavlja oceno od 5 do 15 točk, medtem ko vsem preostalim potencialnim ponudnikom ne daje možnosti, da bi bila njihova ponudba na podlagi tega merila sploh ocenjena. Sporno merilo "Reference" pa celo tistim ponudnikom, ki so doslej že poslovali z javnimi podjetji za distribucijo električne energije, ne zagotavlja enakopravnega položaja, saj (celo) med njimi razlikuje med tistimi, ki predložijo reference za "izvedbo dobav JP Elektro â??" in drugimi, ki predložijo reference (le) za "izvedbo dobav v JP ostala distribucija". Iz vsega navedenega v zvezi z merilom "Reference" je mogoče jasno razbrati, da je to merilo opisano tako, da tiste ponudnike, ki so že sodelovali z naročnikom, avtomatično postavlja v privilegiran položaj glede na tiste potencialne ponudnike, s katerimi doslej naročnik še ni posloval in celo glede na tiste ponudnike, ki so že sodelovali z drugimi javnimi podjetji za distribucijo električne energije.

Enakopravno obravnavanje ponudnikov, ki ga uzakonja prvi odstavek 5. člena ZJN-1, sicer ne zahteva dejansko in pravno enakega položaja vseh ponudnikov, saj bi bila s tem omejena konkurenca med ponudniki, ampak zahteva, da imajo ponudniki pri ponujanju blaga ali storitev enakopraven položaj, da imajo pod enakimi pogoji enako možnost pridobiti predmetno javno naročilo. ZJN-1 v 7. členu (Načelo enakopravnosti ponudnikov) zahteva, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja (prvi odstavek 7. člena), oziroma da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik (drugi odstavek 7. člena). Omenjeno pravilo zahteva, da je potrebno vse potencialne ponudnike, ki so v danem trenutku prisotni na trgu predmeta javnega naročila (in za katere se tekom postopka oddaje javnega naročila ugotovi, da izpolnjujejo zakonske in razpisne pogoje), obravnavati enakopravno. Enakopravnost obravnavanja ponudnikov v konkretnem postopku oddaje javnega naročila pa je mogoče doseči le pod pogojem, da naročnik postopek oddaje javnega naročila kot celoto vodi tako, da je vsem usposobljenim ponudnikom, ki so v danem trenutku prisotni na trgu, omogočeno, da se pod enakimi pogoji potegujejo za njegovo izvedbo. Povedano z drugimi besedami: nedopustno je sleherno ravnanje naročnika, s katerim ta omogoči, da je določeni ponudnik (ali skupina njih) pri ocenjevanju ponudb že v izhodišču v boljšem (ali slabšem) položaju do ostalih potencialnih ponudnikov.

Iz predložene spisne dokumentacije pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tako pripravljeno razpisno dokumentacijo oziroma merili za izbiro najugodnejšega ponudnika vsem ponudnikom ne zagotavlja enakih možnosti za pridobitev predmetnega javnega naročila, in sicer glede na to ali so razpisane storitve ponudniki opravljali za naročnika oziroma za druga javna podjetja za distribucijo električne energije. Na ta način namreč privilegira ponudnike, ki so predmetne storitve opravljali zanj oziroma za druga javna podjetja za distribucijo električne energije, saj jim neupravičeno omogoča pridobitev prednosti v točkah, v višini maksimalno 15 točk.

Državna revizijska komisija še poudarja, da je merilo, ki pri konkuriranju za izvedbo določenega javnega naročila daje prednost ponudnikom izključno in samo zato, ker so v preteklosti že poslovno sodelovali z naročnikom oziroma z drugimi javnimi podjetji za distribucijo električne energije, diskriminatorno že po sami naravi stvari, saj vse preostale ponudnike na relevantnem trgu avtomatično postavi v slabši položaj. Takšno merilo slednje ponudnike tudi neupravičeno sili k temu, da prednost, ki so jo prvi dosegli zgolj z dejstvom, da so z naročnikom v preteklosti že poslovno sodelovali, kompenzirajo z doseganjem prednosti po preostalih merilih, kar obenem pomeni, da so preostala merila za te ponudnike v resnici strožja.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ravnal v nasprotju z določili ZJN-1 in ker ugotovljenih nepravilnosti, ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo razpisa v celoti, je Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je tudi ugotovila, da vložen zahtevek za revizijo postopka ni zadržal nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in da je naročnik na podlagi predmetnega javnega razpisa že sklenil pogodbi z izbranima ponudnikoma. Naročnik tako ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN, ki določa: "Vložena zahteva za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila.". Zadržanje aktivnosti je potrebno do odločitve o utemeljenosti revizijskega zahtevka s strani naročnika in Državne revizijske komisije, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo o zahtevku, ki jo je izdal naročnik. V predmetnem postopku pa naročnik odločitve o vloženem zahtevku za revizijo ni izdal in je posledično tudi ni vročil vlagatelju. Suspenziven učinek vloženega zahtevka je nujen zaradi zagotovitve učinkovitega pravnega varstva. Po sklenitvi pogodbe morebitne sankcije za kršitve naročnika niso več učinkovite in tudi niso v interesu prizadetih ponudnikov, ki so se postopka oddaje javnega naročila udeležili z namenom pridobitve razpisanega posla.

Državna revizijska komisija je v skladu s 15. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 55/2000) dolžna podati predlog za uvedbo postopka pred pristojnim organom, če v postopku odločanja o zahtevku ugotovi kršitve, ki pomenijo prekršek po predpisih, ki urejajo področje javnih naročil. V skladu z drugo alineo prvega odstavka 34. člena ZRPJN je kot prekršek definirano ravnanje naročnika: "če sklene pogodbo z izbranim ponudnikom kljub ustavitvi postopka po določbi prvega odstavka 11. člena tega zakona". Državna revizijska komisija na podlagi nesporno ugotovljenega dejanskega stanja meni, da je mogoče takšno ravnanje naročnika šteti kot prekršek, ki ga je potrebno na podlagi 34. člena ZRPJN ustrezno sankcionirati. Pri tem pa je potrebno izpostaviti, da je naročnik v pojasnilu vlagatelju, št. 02-NM/M/N-31, z dne 14.02.2002, zapisal, da je izbral najugodnejše ponudnike, s katerimi je sklenil pogodbe za dobave pisarniškega materiala za poslovno leto 2002. Ob tem pa je ugotoviti, da je v Uradnem listu RS, št. 20/02, z dne 08.03.2002, pod številko objave Ob-65308, naročnik objavil obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je javno naročilo za sklop A dodelil ponudniku â?? ter pod številko objave Ob-65307 obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je javno naročilo za sklop B oddal ponudniku â??. V skladu s 70. členom ZJN-1 je namreč naročnik tako obvestilo dolžan objaviti najkasneje v štirinajstih dneh po sklenitvi pogodbe.

O morebitnih stroških revizijskega postopka Državna revizijska komisija ni odločala, ker jih vlagatelj ni priglasil.
V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija le ugotovi kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila ter s svojim sklepom (delno ali v celoti) razveljavi postopek oddaje javnega naročila, ne more pa spreminjati naročnikovih odločitev. V kolikor vlagatelj meni, da mu je s protipravnim ravnanjem naročnika ob oddaji obravnavanega javnega naročila nastala škoda, lahko zoper njega uveljavlja odškodninski zahtevek pred sodiščem redne pristojnosti.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??



â??.