Na vsebino
EN

018-043/02

Številka: 018-43/02
Datum sprejema: 21. 3. 2002

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99; v nadaljevanju ZRPJN) v senatu članov . v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje storitev pogarancijskega vzdrževanja, nadgraditev in dograditev računalniške opreme in lokalnih računalniških omrežij ODVZ.IT-9/2001 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.3.2002

odločila:

1.) Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2.) Zahtevek za plačilo stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 13.08.2001 sprejel sklep, št. 432-2/2001/1, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za storitev pogarancijskega vzdrževanja, nadgraditev in dograditev računalniške opreme. Dne 17.08.2001 je naročnik v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila. V 4. točki objave javnega razpisa je predvidel oddajo javnega naročila po sklopih s treh področij vzdrževanja na treh območjih RS. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, ki je bilo dne 19.09.2001, izhaja, da je na predmetni javni razpis prispelo 9 pravočasnih in formalno pravilnih ponudb. Naročnik je dne 25.10.2001 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 432-2/2001/6, s katerim je kot najugodnejše ponudnike izbral: za ljubljansko območje za področje A podjetja â??., â??. in vlagatelja, za področje B1 in B2 pa podjetja â??., ... in â??.; za jeseniško območje je izbral za področje A podjetje â??. in za področje B1 in B2 podjetje â??; za novomeško območje pa za področje A, B1 in B2 podjetje ... V obrazložitvi obvestila je naročnik navedel, da je ponudba ponudnika â?? nesprejemljiva v celoti, tudi iz razloga dosedanjih slabih izkušenj pri poslovanju glede na pogoj 3.6.1.5, ker naročnik razpolaga z večkrat izkazanimi prekoračenimi odzivnimi časi ali časi popravil ponudnika (vsaj 15-krat glede na zapise baze naročnika). Ponudnik â?? tudi ne razpolaga z ustreznimi certifikati za področje A in B2 (pogoj 3.6.3.2), zato je njegova ponudba v točki A in v točki B nesprejemljiva. Ponudnik â??. je dne 05.11.2001 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik dne 15.11.2001 z odločbo, št. 432-2/2001/10, zavrnil kot neutemeljenega. Državna revizijska komisija je dne 11.12.2001 s sklepom, št. 018-239/01-22-1721, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika, navedeno v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 432-2/2001/6, z dne 25.10.2001. V obrazložitvi je Državna revizijska komisija zapisala, da naročnik ponudbe ponudnika â??. ni obravnaval enakopravno v primerjavi z drugimi ponudniki, kot to zahteva temeljno načelo enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1), saj jo je kljub temu, da je bila cenovno ugodna ter da je izpolnjevala pogoje za dodelitev predmetnega javnega naročila, za področje A: dve območji in za področje B1+B2: eno območje, izločil v celoti kot nepravilno.

Naročnik je dne 21.12.2001 izdal (popravljeno) obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 432-2/2001/19 (v nadaljevanju: obvestilo o oddaji naročila), s katerim je kot najugodnejše ponudnike izbral: za ljubljansko območje za področje A podjetja â??, ... in vlagatelja, za področje B1 in B2 pa podjetja ..., ... in â??.; za jeseniško območje je izbral za področje A podjetje â??. in za področje B1 in B2 podjetje ...; za novomeško območje pa za področje A, B1 in B2 podjetje .... V obrazložitvi tega obvestila je naročnik zapisal, da je na podlagi odločitve Državne revizijske komisije ponovno preveril ponudbe in ponudniku â?? dodelil dve območji: jeseniško in novomeško. Ponudba ponudnika â??. je na jeseniškem območju na področjih A ter B1 in B2 najugodnejša. Za novomeško območje je naročnik ugotovil, da je najugodnejši ponudnik za obe področji podjetje â??., ponudnik â??. pa ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.6.3.4. "Območja in področja prijave" (ob izpolnjevanju vseh ostalih pogojev bo naročnik izbral med ponudniki, ki bodo izkazali posest ustreznih prostorov na tem teritorialnem območju ali v oddaljenosti do 10 km od mej tega območja.). Za ljubljansko območje je naročnik zapisal, da ostane izbira ponudnikov ista kot v prejšnjem obvestilu o oddaji naročila.

Ponudnik â??. je dne 04.01.2002 vložil nov zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da obvestilo o oddaji naročila v prvem odstavku obrazložitve ugotavlja, da se mu dodeli jeseniško in novomeško območje, ta ugotovitev pa je v nasprotju z naročnikovo odločitvijo o izboru ponudnikov, s katerimi bo sklenil ustrezne pogodbe, saj v tem izboru njegove ponudbe ni. Naročnik je istega dne (04.01.2002) izdal dokument, št. 432-2/2001/20, v katerem navaja, da je pri obvestilu o oddaji naročila prišlo do tipkarske napake v tabeli za izbiro najugodnejših izvajalcev. Pravilna izbira se tako glasi: za ljubljansko območje so najugodnejši ponudniki za področje A podjetja â??., â??. in vlagatelj, za področje B1+B2 pa podjetja ..., â??. in â??; za jeseniško območje je najugodnejši ponudnik â??.; za novomeško območje pa je najugodnejši ponudnik podjetje ... Ostali del obvestila o oddaji naročila ostaja nespremenjen.

Ponudnik â?? je naročnika dne 08.01.2002 obvestil, da bo kljub spremembi obvestila o oddaji naročila nadaljeval z revizijskim postopkom, saj naj bi naročnik s spremembo obvestila o oddaji naročila le delno sledil odločbi Državne revizijske komisije in je ponudnika â?? izbral za eno območje vsakega področja. Ponudnik â?? v svojem zahtevku zatrjuje, da je Državna revizijska komisija za njegovo ponudbo ugotovila, da je popolna za dve območji za področje A in ne samo eno, česar pa naročnik tudi s spremembo obvestila o oddaji naročila ni upošteval. Zato je predlagal, da naročnik ugodi njegovemu zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na izbiro izvajalca za ljubljansko in jeseniško območje za področje A in B1+B2 ter v tem delu razveljavi svojo odločitev iz obvestila o oddaji naročila. Podrejeno pa je ponudnik â??. predlagal, da naročnik ugodi zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na izbiro izvajalca za ljubljansko območje za področje A ter v tem delu razveljavi svojo odločitev iz obvestila o oddaji naročila.

Naročnik je dne 17.01.2002 z odločbo, št. 432-2/2001/27, zavrnil primarni predlog ponudnika â?? iz njegovega zahtevka za revizijo, podrejenemu predlogu pa je ugodil in svojo odločitev iz obvestila o oddaji naročila, z dne 21.12.2001, ter popravka, z dne 04.01.2002, spremenil tako, da je za razpisano območje A - Ljubljana 3 namesto vlagatelja izbral ponudnika â?? V obrazložitvi te odločbe je naročnik zapisal, da je po pregledu razpisne dokumentacije ugotovil, da so navedbe, ki utemeljujejo podrejeni predlog ponudnika â?? točne, zato je svojo odločitev spremenil. Namesto ponudbe vlagatelja, ki je po pravilnem ocenjevanju sedaj najmanj ugodna, je izbral ponudbo ponudnika â??., in sicer za iste organe ljubljanskega območja, kot jih je po prvotni odločitvi prejel vlagatelj, katerega izbiro je s to odločbo razveljavil.

Vlagatelj je od naročnika z dopisom, z dne 23.01.2002, v skladu z 79. členom ZJN-1 zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila. V dopisu vlagatelj prosi za navedbo razlogov za zavrnitev ponudbe in razlogov za izbiro ponudnika â??.. Glede ponudnika â?? vlagatelj navaja, da obstaja razhajanje med območji in področji, na katera se je prijavil, ter območji in področji, za katera je bil izbran. Vlagatelj meni, da je ponudnik â?? v ponudbi podal neresnične oz. zavajajoče podatke, zaradi česar bi morala biti njegova ponudba v skladu z ZJN-1 in navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe zavrnjena kot nepravilna. Vlagatelj tudi meni, da bi mu moral naročnik v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZJN-1 posredovati naslednje dokumente oz. podatke:
1.) kopijo poročila o oddaji javnega naročila;
2.) kopijo poročila o oddaji javnega naročila, izdelanega po vloženem revizijskem zahtevku in ponovnem odločanju naročnika, za javni razpis ODVZ.IT-9/2001;
3.) podatek o tem, za katera območja in področja se je prijavil ponudnik â??
4.) podatek o tem, ali je ponudnik â??. pravilno izpolnil in podpisal obrazec IZJAVA;
5.) podatek o številu izkazanih zamud ali drugih kršitev pogodbenih obveznosti v bazi CPU v preteklem obdobju po pogodbi iz javnega razpisa PVZ.IT-99 oz. drugih pogodbenih razmerij za ponudnika â??
6.) podatek o številu kadrov, ki jih je v skladu s pogoji in merili javnega razpisa prijavil ponudnik â?? ter za katera področja jih je prijavil;
7.) podatek o številu certifikatov, ki jih je za posamezno področje podal ponudnik â?? ter za katera področja;
8.) ali je ponudnik â?? priložil certifikate kadrov, ki jih ni prijavil oz. niso zaposleni pri njem, morebitno število takih certifikatov in področja, na katera se nanašajo ti certifikati.

Naročnik je dne 31.01.2002 izdal dokument, št. 432-2/2001/33, v katerem navaja, da je odločbo, z dne 17.01.2002, sprejel na podlagi ZRPJN in na podlagi določb o subsidiarni uporabi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99; v nadaljevanju: ZPP). Ta zakon ne omogoča zahteve za obrazloženo obvestilo, saj naročnik ni sprejel nove odločitve o izbiri, temveč bo to storil, ko bo dobil končno odločitev Državne revizijske komisije. Ker iz navedenih razlogov naročnik ni postopal po ZJN-1, zahteva za obrazloženo obvestilo po 79. členu ZJN-1 po njegovem mnenju ni mogoča, bo pa mogoča, ko bo naročnik objavil novo obvestilo o izbiri. Takšno obvestilo bo naročnik izdal po odločitvi Državne revizijske komisije. Glede podatkov, ki jih je želel vlagatelj, pa naročnik navaja, da mu jih lahko posreduje v okviru 8. člena ZJN-1. Naročnik vlagatelju tako ne more posredovati poročila komisije, ki je pregledala ponudbe, saj so v njem med drugim tudi zaupni finančni podatki posameznih ponudnikov. Večji del poročila o izbiri posameznih ponudnikov pa je kot prepis vsebovan v obvestilu o izbiri. Naročnik je vlagatelju posredoval naslednje podatke:
1.) Ponudnik â??. se je prijavil na vsa tri območja (jeseniško, novomeško in ljubljansko) in na vsa področja (A in B1, B2).
2.) Ponudnik â?? je pravilno izpolnil in podpisal obrazec "prijava".
3.) Pri ponudniku â?? je naročnik izkazal 29 zamud.
4.) Ponudnik â??je prijavil 9 kadrov za področja A in B1, B2.
5.) Po oceni strokovne komisije je usposobljenih kandidatov za področje prijave A 6, za področje prijave B1 5 in področje prijave B2 2.
6.) Ponudnik â?? je v ponudbi priložil certifikat, za katerega se je kasneje izkazalo, da gre za pismo principala, naslovljeno na kader, to pismo pa ne izkazuje znanj. Prav tako je ponudnik pri drugem kadru priložil izkaze za pridobljeno znanje s področja programske opreme, kar ni predmet razpisa z oznako ODVZ.IT-9/2001. Tako je strokovna komisija prišla do rezultatov iz prejšnje točke.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 07.02.2002, zahteval revizijo postopka predmetnega javnega naročila. V njej navaja, da vlaga zahtevek za revizijo zaradi kršitve 8. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 ter kršitve drugega odstavka 45. člena ZJN-1. Vlagatelj se ne strinja z obrazložitvijo naročnika, češ da ne more izdati obrazloženega obvestila, ker revizija še ni končana, vendar kot sam v zahtevku za revizijo navaja, je obrazloženo obvestilo s strani naročnika prejel in sicer pod št. 432-2/2001/33, z dne 31.1.2002, v katerem je naročnik, kot vlagatelj navaja, med drugim navedel dejstva, po katerih je vlagatelj zahtevka povpraševal.
Vlagatelj ugotavlja, da je iz ponudbe ponudnika â??razvidno, da je le-ta namenoma kršil določbe pogoja 3.6.1.2 (ponudnik v ponudbi ni dal zavajajočih podatkov) ter določbo 41. člena ZJN-1. Po mnenju vlagatelja je imel ponudnik â??namen naročnika s predložitvijo lažnih oz. zavajajočih podatkov spraviti v zmoto, na podlagi katere bi lahko bil izbran, kljub dejstvu, da je vedel, da pogojev za točke, za katere se je prijavil, ne izpolnjuje v celoti. Vlagatelj glede na navedbe naročnika iz obrazloženega obvestila sklepa, da se je ponudnik â??prijavil na vsa območja in področja prijave. V skladu s pogojem 3.6.3.2 Navodil ponudnikom bi moral prijaviti 8 kadrov, ki se glede na to točko štejejo za usposobljene, prijavil pa je 9 kadrov. Strokovna komisija je (glede na obrazloženo obvestilo) ugotovila, da pogoje izpolnjuje za področje A 6, za področje B1 5 in za področje B2 2 kadra. V skladu s pogojem 3.6.3.2 bi moral imeti ponudnik za tri območja najmanj za A 7, za B1 4 in za B2 3 kadre. Ponudnik â??. tako po mnenju vlagatelja na dveh področjih ni imel zadostnega števila usposobljenih kadrov, vendar je kljub temu prijavil vsa območja, čeprav je vedel oz. bi glede na pogoje moral vedeti, da na vseh območjih ne more uspeti. S tem je podal zavajajoče podatke, ki naj bi naročnika spravili v zmoto glede njegove sposobnosti izvedbe posla. Poleg tega je naročnik za enega od kadrov podal dokazilo, ki ne izkazuje zahtevanih znanj, pri drugem kadru pa je podal dokazilo za znanja, ki niso predmet javnega naročila. Vlagatelj navaja, da bi moral ponudnik RRC d.d. glede na pogoj 3.6.3.2 vedeti, da omenjena dokazila ne predstavljajo dokazil iz te točke pogoja, vendar jih je z namenom zavajanja naročnika kljub temu predložil. S tem je kršil 8. točko drugega odstavka 41. člena ZJN-1 in pogoj iz točke 3.6.1.2 Navodil ponudnikom. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik ponudbo ponudnika â??v skladu z zakonom zavrniti zaradi dveh razlogov: ker je naročnik podal lažne oz. zavajajoče podatke o dejanski sposobnosti izvedbe posla (kršitev 8. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 in ker ni oddal naročila ob upoštevanju pogojev za ugotovitev sposobnosti, ki jih je zahteval v razpisni dokumentaciji (drugi odstavek 45. člena ZJN-1).
Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik kršil določbo drugega odstavka 45. člena ZJN-1 tudi s tem, ko je izdal odločitev v nasprotju s pogojem 3.6.1.5 (izkazane pretekle zamude). V skladu s pogodbo med ponudnikom â??. in naročnikom na javnem razpisu PVZ.IT-99 in pripadajočimi operativnimi navodili, ki so bila priloga pogodbe, je izvajalec del (v tem primeru ponudnik â??., ki je bil na tem javnem razpisu izbran) dolžan po vsaki opravljeni storitvi obvestiti naročnika, ki podatke vnese v ustrezno bazo izvedenih posegov (CPU). Mogoče je, da je ponudnik â??. v določenih primerih storitev opravil prej, a posega ni prijavil v skladu z navodili, ki so sestavni del pogodbe. S tem je kršil dogovorjena pogodbena določila. Naročnik mora imeti možnost pregleda nad opravljenimi posegi (sicer nikoli ne more izločiti ponudnika, ki storitev ne opravlja skladno s pogodbo), zato je v ta namen vzpostavil "pravila igre". Če jih izvajalci kršijo, je pregled nad dejanskim delom in s tem povezan nadzor nemogoč. Če izvajalec posegov ne prijavi pravočasno, gre za zamudo pri izvedbi naročila. Naročnik je ugotovil, da je takih zamud 29 (15 jih zadošča za zavrnitev ponudnika), kar po mnenju vlagatelja kaže na kršitve.
Na podlagi navedenega vlagatelj zahteva, da bi moral naročnik zaradi predložitve zavajajočih podatkov in izkazanih več kot 15 zamud pri dosedanjem poslovanju ponudbo ponudnika RRC d.d. označiti kot nepravilno ter jo izločiti. Naročnik bi moral v skladu s pogoji in merili za ustrezna območja in področja kot najugodnejšega ponudnika izbrati vlagatelja, kot je to storil že v prvem obvestilu o oddaji naročila. Naročnik bi tudi moral obvestiti Urad za javna naročila in Državno revizijsko komisijo, da je ponudnik â??. podal lažne oz. zavajajoče podatke, ter preučiti, ali obstaja možnost, da se ponudniku â??. prepove nastopanje na javnih razpisih v prihodnjem letu. Vlagatelj še predlaga, da v primeru, če je bil v isti stvari vložen še kakšen zahtevek za revizijo, naročnik v skladu z ZPP združi oba postopka v eno zadevo.
Vlagatelj prijavlja naslednje stroške, ki jih je imel z vložitvijo zahtevka za revizijo: stroški pregleda dokumentacije in priprave elementov zahtevka za revizijo - 100.000,00 SIT; stroški revizijske takse - 80.000,00 SIT; stroški pošiljanja zahtevka - po tarifi pošte.

Naročnik je dne 14.02.2002 sprejel sklep, št. 432-2/2001/35, s katerim se je izrekel za stvarno nepristojnega za odločanje v zadevi, zahtevek za revizijo pa je odstopil Državni revizijski komisiji. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da o predmetnem zahtevku za revizijo ne more odločati, saj je bila njegova izpodbijana odločba sprejeta na podlagi in po navodilih odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-239/01-22-1721, z dne 11.12.2001, ki je v skladu s 23. členom ZRPJN dokončna, njena neizpolnitev pa pomeni prekršek po 34. členu ZRPJN. Ker naročnik o zadevi ne more odločati, se po subsidiarni uporabi 19. člena ZPP izreka za stvarno nepristojnega in v skladu s 23. členom ZPP zadevo odstopa Državni revizijski komisiji kot stvarno pristojni za odločanje v tej zadevi. Odstop zadeve je tudi v skladu s 193. členom ZPP, saj Državna revizijska komisija že rešuje zahtevek za revizijo drugega ponudnika na isti javni razpis. V tej zadevi postopek še ni pravnomočno končan in mora biti zaradi soodvisnosti zahtevkov v obeh zadevah hkrati odločeno.

Državna revizijska komisija je dne 15.02.2002 sprejela sklep, št. 018-12/02-22-190, s katerim je odločila, da mora v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo odločiti naročnik.

Naročnik je dne 22.02.2002 sprejel odločbo, št. 432-2/2001/38, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi te odločbe naročnik navaja, da je zadnja odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, št. 432-2/2001/33, z dne 31.01.2002, temeljila na odločitvi Državne revizijske komisije, št. 018-239/01-22-1721, z dne 11.12.2001. Ker je bila ta odločitev Državne revizijske komisije izdana za isto javno naročilo na podlagi zahtevka drugega vlagatelja, je za naročnika obvezna in izvršljiva, saj zoper njo ni pravnega sredstva (23. člen ZRPJN). Naročnik je tudi vezan na obvezne napotke v odločbi Državne revizijske komisije (drugi odstavek 23. člena), neizvršitev odločbe pa je v skladu s 34. členom prekršek. Naročnik ugotavlja, da je bila Državna revizijska komisija z dejstvi, ki jih navaja vlagatelj revizije, pred sprejetjem odločitve že seznanjena, saj to nedvoumno izhaja iz njenega sklepa, št. 018-239/01-22-1721, z dne 11.12.2001 (obrazložitev sklepa, strani 8, 9, 10 - evidenca o kršitvah pogodbenih obveznosti, stran 11 - kadri). Vlagatelj v svojem zahtevku ne navaja nobenih novih dejstev, glede katerih ne bi že odločala in odločila Državna revizijska komisija. Ker so njene odločbe za naročnika dokončne in izvršljive ter zoper njih ni dovoljeno nobeno pravno sredstvo, je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.
Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema odločbe pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 28.02.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je dne 07.03.2002 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila ter po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

V svojem zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku očita kršitev določil 8. alineje drugega odstavka 41. člena ZJN-1 ter kršitev drugega odstavka 45. člena ZJN-1. Navedene kršitve naj bi naročnik storil s tem, ko ni izločil ponudbe ponudnika RRC d.d., ki po vlagateljevem mnenju ne izpolnjuje pogojev razpisne dokumentacije glede števila usposobljenih kadrov (pogoj iz točke 3.6.3.2 "Usposobljenost, dohodki in izkušnje kadrov"), oziroma zanesljivosti pri poslovanju (pogoj iz točke 3.6.1.5 "Izkazana zanesljivost pri poslovanju"). Vlagatelj tudi trdi, da je ponudnik ... naročniku namenoma podal lažne oziroma zavajajoče podatke o svoji (kadrovski) sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila ter da bi moral naročnik njegovo ponudbo tudi zaradi tega izločiti (pogoj iz točke 3.6.1.2 razpisne dokumentacije).

Kot pravilno opozarja naročnik, je bila Državna revizijska komisija z vsemi dejstvi, ki jih navaja vlagatelj, seznanjena že v revizijskem postopku, ki ga je vodila pod opravilno štev. 018-239/01-22-1721, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik .... V takrat obravnavani revizijski zadevi je Državna revizijska komisija med drugim presojala tudi vprašanje izpolnjevanja pogojev za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti iz razpisne dokumentacije s strani ponudnika â?? v predloženi ponudbi, to je pogojev pod točko 3.6.1.5 razpisne dokumentacije ("Izkazana zanesljivost pri poslovanju") in točko 3.6.3.2 razpisne dokumentacije ("Usposobljenost, dohodki in izkušnje kadrov"), in sicer v zvezi s trditvijo naročnika v izpodbijanem obvestilu o oddaji javnega naročila, štev. 432-2/2001/6, z dne 25.10.2001, da je ponudba ponudnika â??. v celoti nesprejemljiva, ker naj ne bi izpolnjevala navedenih dveh razpisnih pogojev. Državna revizijska komisija je, po proučitvi argumentov naročnika in takratnega vlagatelja (ponudnika â??) ter dodatno pridobljenih pojasnil in listinske dokumentacije obeh strank, razveljavila odločitev naročnika, kot je izhajala iz izpodbijanega obvestila o oddaji javnega naročila, štev. 432-2/2001/6, z dne 25.10.2001. V obrazložitvi svoje takratne odločitve (sklep, štev. 018-239/01-22-1721, z dne 11.12.2001) je Državna revizijska komisija izčrpno navedla tekom revizijskega postopka ugotovljeno dejansko stanje ter opisala dejanske in pravne podlage, ki so narekovale razveljavitev izpodbijane odločitve naročnika.

V zvezi s spornim vprašanjem, ali ponudnik â?? izpolnjuje pogoj za ugotavljanje sposobnosti in usposobljenosti, ki ga je določi naročnik v razpisni dokumentaciji v točki 3.6.1.5 ("Izkazana zanesljivost pri poslovanju") je v takratnem revizijskem postopku Državna revizijska komisija pregledala bazo podatkov CPU za 27 domnevnih primerov kršitev zaradi odzivnega časa ali podaljšanja roka popravila s strani ponudnika â?? zahtevala pa je tudi predložitev pogodbe o vzdrževanju strojne opreme RRC-PVZ99-1 (v nadaljevanju: pogodba) ter delovne naloge za vse sporne primere. Po natančnem pregledu navedene dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vse navedbe takratnega vlagatelja zahtevka za revizijo (ponudnika â??.) skladne s podatki, navedenimi v predloženih delovnih nalogih - razen dveh primerov, pri katerih je ponudnik â?? navedel, da zaradi odsotnosti stranke ni mogel pravočasno izročiti popravljene opreme, kar v delovnih nalogih ni bilo eksplicitno navedeno. Za primere, pri katerih se je zaradi zahtevnejšega popravila opreme ali popravila, ki je zahtevalo vgradnjo rezervnih delov, podaljšal čas popravila, pa je dal ponudnik â?? uporabniku opreme nadomestno opremo, kar je bilo razvidno iz delovnih nalogov. Državna revizijska komisija je ugotovila, da izvajanje vzdrževanja strojne opreme z nadomestno opremo omogoča 11. člen pogodbe, v katerem so določeni tudi roki za namestitev nadomestne opreme. Ponudnik â?? je upošteval navedeno določilo ter se z naročnikom dogovoril, da bo uporabnikom opreme dal nadomestno opremo za čas popravila opreme in s tem zagotovil nemoteno funkcionalno poslovanje uporabnikov opreme. Iz navedenega je Državna revizijska komisija potegnila sklep, da daljši čas popravil opreme, za katero je ponudnik â?? zagotovil nadomestno opremo, ni mogoče šteti za kršitev njegovih pogodbenih obveznosti. Po mnenju Državne revizijske komisije tudi ni mogoče šteti kot kršitev podaljšanje časa popravil zaradi objektivnih razlogov, kot so prekinitev izvajanja storitev zaradi visokih stroškov (na zahtevo naročnika - 11. člen pogodbe), nezmožnost pravočasnega oziroma nemotenega dostopa do opreme (9. člen pogodbe), zaradi drugih objektivnih razlogov (dodatno testiranje opreme, popravilo specialne opreme) ter podaljšanje odzivnega časa ali časa popravil zaradi sobot, nedelj in praznikov (11. člen pogodbe). Datumi dejanskega zaključka popravil, ki jih je za posamezne primere navedel ponudnik â?? so enaki datumom zaključka popravil, navedenimi v delovnih nalogih. Državna revizijska komisija je sicer ugotovila, da so pri nekaterih primerih med datumi dejanskega zaključka popravil, navedenimi v delovnih nalogih in datumi, ki so navedeni v bazi CPU, razlike ter da v bazi CPU ni za vse primere navedeno, da je ponudnik RRC d.d. dal uporabniku opreme nadomestno opremo za čas popravila. Državna revizijska komisija je zato obe stranki zaprosila za pojasnila, zakaj je nastala razlika med podatki, navedenimi v delovnih nalogih vlagatelja in bazo CPU, vendar razlogov za navedene razlike v podatkih med delovnimi nalogi in bazo CPU ni pojasnil niti ponudnik â?? niti naročnik. Glede na opisane ugotovitve je Državna revizijska komisija ocenila, da baza CPU ne odraža v celoti dejanskega stanja glede izvajanja predmetnega javnega naročila s strani ponudnika â??Glede na navedbe vlagatelja, da je (edini) dokaz za kršitve (prekoračeni odzivni časi ali časi popravil) zapis v bazi podatkov CPU, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v pravdnem postopku, ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN uporablja tudi v revizijskem postopku, dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva nepravilno ali neresnično ugotovljena (224. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99). Čeprav baza CPU nima značaja javne listine, Državna revizijska komisija pripominja, da bi bilo celo v javni listini možno izpodbijati verodostojnost podatkov z dokazovanjem dejstev glede poteka in časa izvršitve posameznih poslovnih dogodkov.

Državna revizijska komisija je pri presoji spornega vprašanja prekoračitve odzivnih časov in časov popravil s strani ponudnika â?? upoštevala tako podatke iz baze CPU, kot tudi delovne naloge, podpisane od končnega uporabnika. Ker naročnik sploh ni dokazoval nepravilnosti delovnih nalogov, niti ni uspel pojasniti oziroma dokazati razlogov za ugotovljene razlike med delovnimi nalogi in bazo podatkov CPU, je Državna revizijska komisija zaključila, da pri prekoračitvi odzivnih časov in časov popravil s strani vlagatelja ni bilo dokazanih kršitev v obsegu, na podlagi katerih bi ga lahko naročnik izločil iz nadaljnjega postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik torej ni dokazal, da je ponudnik â??. po svoji krivdi prekoračil odzivni čas in čas popravil (vsaj 15-krat), saj je sledil le evidenci podatkov CPU ter ni upošteval objektivnih pogojev in razlogov za podaljšanje rokov, določenih v 11. členu pogodbe, niti podatkov o poteku in dejanskih rokih izvedbe popravil, navedenih v delovnih nalogih.

Državna revizijska komisija je že v revizijskem postopku, ki ga je vodila pod opravilno štev. 018-239/01-22-1721, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik â?? med strankama (inter partes) pravnomočno ugotovila, da naročnik na podlagi tedaj predloženega gradiva ni uspel dokazati slabih izkušenj pri poslovanju s ponudnikom â?? (v obsegu, ki bi zahtevale izločitev tega ponudnika) ter da navedeni ponudnik posledično izpolnjuje pogoj za ugotavljanje sposobnosti in usposobljenosti, ki ga je določil naročnik v razpisni dokumentaciji v točki 3.6.1.5 ("Izkazana zanesljivost pri poslovanju"). Enako pa je, na podlage presoje po drugem odstavku 19. členu ZRPJN, potrebno tudi v tem revizijskem postopku ugotoviti, da je vlagateljev očitek naročniku v tej smeri neutemeljen.

V zvezi z vlagateljevim očitkom, da ponudnik â?? ne izpolnjuje razpisnega pogoja iz točke 3.6.3.2 razpisne dokumentacije ("Usposobljenost, dohodki in izkušnje kadrov"), Državna revizijska komisija opozarja, da je v revizijskem postopku, ki ga je vodila pod opravilno štev. 018-239/01-22-1721, med drugim preverila tudi navedeno trditev (ki jo je takrat zatrjeval sam naročnik). S tem v zvezi je Državna revizijska komisija v obrazložitvi svoje takratne odločitve (sklep, štev. 018-239/01-22-1721, z dne 11.12.2001) zapisala, da je po preverjanju pravilnosti certifikatov, ki jih je v svoji ponudbi predložil ponudnik â?? ugotovila, da je mogoče omenjenemu ponudniku priznati za področje A le šest certifikatov, za področje B2 pa dva certifikata. Vendar pa se Državna revizijska komisija ni mogla strinjati z naročnikom v tem, da je ponudba ponudnika â?? v celoti nepravilna, ker da ponudnik â??. ne izpolnjuje zahtevanega števila kadrov z ustreznimi certifikati za vsa območja in vsa področja. Državna revizijiska komisija je v obrazložitvi svoje odločitve s tem v zvezi opozorila, da je naročnik že v objavi javnega naročila (točka 4) navedel, da bo javno naročilo oddal po sklopih: "v skladu z merili in pogoji je predvidena oddaja storitev s 3. področij vzdrževanja na 3. območjih RS". V točki 2.9.2.3 "Ponudba" razpisne dokumentacije je naročnik določil:
"Ponudnik se lahko prijavi na eno ali več področij prijave in za eno ali več območij glede na navodila ponudnikom".
V točki 3.4.1 "Področja prijave" je naročnik v tretjem odstavku določil naslednji pogoj:
"Ponudniki se lahko prijavijo za enega ali več območij glede na teritorialno razdelitev. Če se ponudnik prijavi za področje B1, se mora prijaviti tudi za področje B2 ali obratno".
Iz citiranih zahtev naročnika ne izhaja, da ponudnik v primeru, če se prijavi za vsa območja in vsa področja razpisanega javnega naročila, izpolnjuje pa pogoje le za posamezno območje ali področje, ne bi mogel biti izbran le za posamezno območje ali področje, za katerega izpolnjuje pogoje in je glede na vrednotenje po merilih, določenih v razpisni dokumentaciji, njegova ponudba najugodnejša.

Državna revizijska komisija je tako (skladno z določili objave javnega razpisa in razpisno dokumentacijo) ugotovila, da ponudnik â?? s predložitvijo ustreznih certifikatov za šest oseb za področje A izpolnjuje pogoj, določen v razpisni dokumentaciji, točki 3.6.3.2 "Usposobljenost, dohodki in izkušnje kadrov", za pridobitev predmetnega javnega naročila za dve območji. Ker je ponudnik â??. v svoji ponudbi predložil za področje B1 pet ustreznih certifikatov, za področje B2 pa dva ustrezna certifikata, po mnenju Državne revizijske komisije izpolnjuje (skladno z razpisno dokumentacijo, točko 3.6.3.2 v povezavi s točko 3.4.1 "Področja prijave") pogoj za pridobitev javnega naročila za eno območje. V obrazložitvi svoje odločitve, štev. 018-239/01-22-1721, z dne 11.12.2001, je Državna revizijska komisija navedla tudi razpredelnico, v kateri je podan pregled ponudbenih cen posameznih ponudnikov, povzetih po zapisniku o javnem odpiranju ponudb, z dne 19.09.2001, iz katerega sledi, da je ponudba ponudnika â??. za vsa območja in za vsa področja finančno najbolj ugodna.

Vse zgoraj opisane ugotovitve je Državna revizijska komisija (ponovno) navedla tudi v obrazložitvi svoje odločitve štev. 018-12/02-24-204, z dne 27.02.2002, s katero je ugodila zahtevku za revizijo, ki ga je vložil ponudnik â??. in je razveljavila odločitve naročnika, navedene v dokumentih "popravek obvestila o oddaji javnega naročila ODVZ.IT-9/2001", št. 432-2/2001/19, z dne 21.12.2001, "napaka v popravku obvestila o oddaji naročila-ODVZ.IT-9/2001", št. 432-2/2001/20, z dne 04.01.2002 in "odločba v zvezi z revizijo ponudnika â?? na javni razpis ODVZ.IT-9/2001", št. 432-2/2001/27, z dne 17.01.2002. V obrazložitvi navedene odločitve pa je Državna revizijska komisija dodatno ugotovila še, da ponudnik â?? (primarno) izpolnjuje vse zahtevane razpisne pogoje (vključno z zahtevo po izkazu posesti ustreznih prostorov, kot to primarno določa točka 3.6.3.4. razpisne dokumentacije) le za ljubljansko območje. Zaradi navedenega bi moral naročnik po mnenju Državne revizijske komisije pri ocenjevanju ponudb ponudbo ponudnika â?? (skladno s točko 3.6.3.4. razpisne dokumentacije) prvenstveno "razporediti" na ljubljansko območje, ker je ponudba navedenega ponudnika le za to območje izpolnjevala vse pogoje ter jo vrednotiti po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe, določenih v razpisni dokumentaciji, v primerjavi z ostalimi konkurenčnimi ponudbami.

Ob vsem zgoraj navedenem je potrebno trditev vlagatelja, da ponudnik â??ne izpolnjuje kadrovskih pogojev iz točke 3.6.3.2 razpisne dokumentacije ("Usposobljenost, dohodki in izkušnje kadrov"), zavrniti kot neutemeljeno.

Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo trdi tudi, da je ponudnik â??. naročniku namenoma podal lažne oziroma zavajajoče podatke o svoji sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila (s čimer naj bi po njegovem mnenju imel očiten namen naročnika spraviti v zmoto, zaradi katere bi lahko bil izbran, kljub dejstvu, da je vedel, da pogojev za točke, za katere se je prijavil, ne izpolnjuje v celoti) ter da bi moral naročnik ponudbo ponudnika â??. tudi zaradi tega izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila (pogoj iz točke 3.6.1.2 razpisne dokumentacije).

Vlagateljevo trditev, da je ponudnik â?? v ponudbi navedel zavajajoče podatke, kar naj bi bil po vlagateljevem mnenju v skladu s točko 3.6.1.2 razpisne dokumentacije razlog za izločitev njegove ponudbe, je po mnenju Državne revizijske komisije potrebno zavrniti. V zvezi z navedeno trditvijo vlagatelja Državna revizijska komisija zlasti opozarja, da niti v teku tega revizijskega postopka, niti v njemu predhodnih postopkih, ni ugotovila, da bi ponudnik â?? naročniku predložil kakršnekoli lažne in/ali zavajajoče podatke v zvezi z lastno sposobnostjo in usposobljenostjo za izvedbo predmetnega javnega naročila. Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, ponudnik â?? ni v ničemer prikrival podatkov o svojih tehničnih, kadrovskih, finančnih in drugih zmožnostih ali kakorkoli drugače lažno predstavljal svojih zmogljivosti za izvedbo predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo naročniku dejansko stanje v zvezi s sposobnostjo in usposobljenostjo ponudnika â??v ponudbi navedenega ponudnika verodostojno predstavljeno ter mu je bilo (oziroma bi mu moralo biti) ves čas znano, zato naročnik v zvezi s temi okoliščinami tudi ni mogel biti v ničemer zaveden. Pač pa je naročnik ob pravilno predstavljenem dejanskem stanju ponudbo navedenega ponudnika v posameznih segmentih presojal v nasprotju s pravili, ki jih je sam določil v razpisni dokumentaciji, oziroma je ni obravnaval enakopravno v primerjavi z drugimi ponudniki, kot to zahteva temeljno načelo enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena ZJN-1. V obravnavani zadevi je torej šlo za naročnikovo napačno presojo posameznih relevantnih podatkov in/ali listin v ponudbi ponudnika â??. in ne za lažno oziroma zavajajoče predstavljanje tovrstnih informacij s strani ponudnika â??., kar bi lahko bilo v skladu s točko 3.6.1.2 razpisne dokumentacije razlog za izločitev njegove ponudbe iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Ob zapisanem pa velja dodati, da je naročnik nekatera dokazila, ki jih je predložil ponudnik â??., vendarle pravilno in skladno z določili razpisne dokumentacije zavrnil (kot nepravilna). Zapisanega, torej predložitve dokazil, ki niso oziroma ne izpolnjujejo zahtev iz razpisne dokumentacije, pa, v pomanjkanju predložitve dejstev in dokazov, ki bi Državno revizijsko komisijo prepričali v nasprotno, ni mogoče subsumirati pod "kršitev določba pogoja 3.6.1.2. razpisne dokumentacije in določbe (8. točke drugega odstavka) 41. člena ZJN-1". Sporna certifikata, ki ju je ponudnik â??predložil v svoji ponudbi, pa poleg tega ne moreta predstavljati "lažnih" oziroma "zavajajočih" podatkov v smislu točk 1. do 7. drugega odstavka 41. člena ZJN-1, saj se nanašata na kadrovsko sposobnost vlagatelja, ki pa je citirana določila 41. člena ZJN-1 ne vključujejo. Ravnanje naročnika pri ugotavljanju kadrovske sposobnosti ponudnika namreč ureja 45. člen ZJN-1, ki v drugem odstavku določa: "Naročnik mora oddati naročilo ob upoštevanju pogojev za ugotovitev sposobnosti, ki se nanašajo na finančne, kadrovske in tehnične sposobnosti za izvedbo naročila. Naročnik lahko določi tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti, ki ne smejo biti diskriminatorni.". Drugi odstavek 45. člena ZJN-1 torej ne določa oziroma ponavlja pogojev za izločitev ponudbe iz 41. člena ZJN-1, temveč določa ravnanje naročnika pri oddaji javnega naročila.

Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagateljev zahtevek za revizijo ni utemeljen, zaradi česar je na podlagi določila 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, ko izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo z povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23.člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne ...




...

Natisni stran