018-039/02

Številka: 018-39/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za čiščenje â?? prostorov z okolico in materialom za čiščenje in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: prvi vlagatelj) ter zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

- V celoti se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za čiščenje â??prostorov z okolico in materialom za čiščenje, objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, pod štev. objave Ob-...
- Naročnik je dolžan plačati prvemu vlagatelju stroške, nastale z revizijo, in sicer takso v višini 80.000,00 SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-.., objavil javni razpis za čiščenje â?? prostorov z okolico in materialom za čiščenje. Nekateri potencialni ponudniki so naročnika zaprosili za dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 25.01.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil 5 ponudb. Iz sklepa, št. JR - 3/2002 , z dne 29.01.2002, je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). Drugi vlagatelj in ponudnik ... sta od naročnika v skladu z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) zahtevala obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki ga je naročnik izdal dne 12.02.2002.

Prvi vlagatelj je dne 11.02.2002 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila, v katerem navaja, da je po prejemu sklepa o oddaji naročila ugotovil, da je naročnik pri postopku izbire najugodnejšega ponudnika po lastni presoji brez vsakršne utemeljitve uporabljal merila za izbor najugodnejšega ponudnika. Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju meril pod točko 4. navedel, da bo pri ocenjevanju ponudb upošteval tudi druge ugodnosti, ki mu jih bodo nudili ponudniki ter jim iz tega naslova priznal do 10 točk. Ker način uporabe navedenega merila ponudnikom ni bil vnaprej znan, saj naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, kako bo vrednotil in upošteval druge ugodnosti ponudnikov, je vlagatelj revizije upravičeno domneval, da bo naročnik pri presoji drugih ugodnostih, ki jih ponudniki navajajo v svojih ponudbah, upošteval njihov finančni učinek. Slednje bi bilo iz naslova načela gospodarnosti tudi najbolj sprejemljivo. Po prejemu sklepa o oddaji naročila pa je vlagatelj revizije ugotovil, da je naročnik merilo "druge ugodnosti" uporabil brez upoštevanja temeljnih načel ZJN-l, še zlasti načel gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ter enakopravnosti ponudnikov. Način uporabe navedenega merila s strani naročnika (kar je vlagatelj revizije izvedel šele ob prejemu sklepa o oddaji naročila in mu ni bil znan vnaprej), pomeni, popolnoma nekritično upoštevanje merila "dodatnih ugodnosti". Naročnik je očitno pri vseh ponudnikih upošteval vse "druge ugodnosti", kot so jih po lastni presoji navajali v svojih ponudbah, pri tem pa v celoti zanemaril dejstvo, da je dolžan dodatne ugodnosti pri vseh ponudnikih presojati na enak način (najbolj utemeljeno po njihovem dejanskem- ekonomskem učinku za naročnika) in ne zgolj nekritično upoštevati vse navedbe in naštevanje ponudnikov. Vlagatelj nadalje navaja, da je za vseh enajst dodatnih ugodnosti, ki jih je navedel v svoji ponudbi izrecno navedel in prikazal, kakšen finančni učinek imajo za naročnika in kakšna je višina njegovega prihranka. Po prejemu sklepa pa je ugotovil, da so bila njegova predvidevanja o načinu uporabe navedenega merila zmotna, saj je naročnik uporabil merilo po "neki" samo njemu znani lastni presoji brez, da bi upošteval morebitne finančne učinke in tako povzročil diskriminatorno in neenako obravnavo ponudnikov. V celoti je namreč nesprejemljivo dejstvo, da lahko naročnik uporabi navedeno merilo brez jasne obrazložitve, kaj je pri posameznem ponudniku upošteval kot drugo ugodnost, zakaj in kakšen ekonomski učinek ima to zanj kot naročnika. Način uporabe navedenega merila, kot ga je uporabil naročnik, pomeni, da je lahko razlika med vrednostjo "dodatnih ugodnosti" med enim in drugim ponudnikom tudi 1 proti 10 ali več v smislu finančnega učinka za naročnika, pa bosta oba ponudnika, ne glede na navedeno, obravnavana enako. Pri takšnem načinu uporabe navedenega merila je bilo naročniku v celoti prepuščeno, da je merilo uporabil kot ga je bila volja, brez v naprej določenega načina in s tem povzročil neupravičeno razlikovanje med ponudniki. Naročnik je merilo "druge ugodnosti" uporabil pristransko, neenako in diskriminatorno. Hkrati je naročnik tudi kršil določilo 50. člena ZJN-l, kjer je izrecno navedeno, da morajo biti vsa merila v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Predmetno merilo ni bilo niti opisano niti ovrednoteno. Tako postavljeno merilo je naročniku omogočilo njegovo uporabo v nasprotju s temeljnimi načeli in po samo njemu, znani, lastni presoji, kar ponudnikom ni bilo znano in jim ostaja neznanka še danes. Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik kot merilo v točki 1.1. navedel, da bo upošteval reference ponudnika v zvezi z javnimi naročili v obdobju 1999-2001. Vlagatelj je prepričan, da naročnik navedenega merila ni uporabil skladno z določili razpisne dokumentacije. Naročnik je priznal izbranemu izvajalcu iz naslova merila referenc v zvezi z javnimi naročili v obdobju 1999 - 2001 10 točk, kar pomeni, da naj bi imel izbrani izvajalec izkazanih najmanj 16 referenc iz tega naslova. Vlagatelj, ki relativno dobro pozna trg tovrstne storitve, je prepričan, da izbrani izvajalec ni izkazal referenc, ki bi opravičevale dodelitev 10 točk iz tega merila. Prav tako vlagatelj revizije opozarja na nejasnost med merilom iz točke 1.1. "reference" in merilom 1.2. "priporočila" saj gre v tem primeru, po mnenju vlagatelja revizije za isto zadevo. Naročnik ni nikjer zahteval podatkov, iz katerih bi lahko razbral ali ponudniki dejansko izplačujejo delavcem plače v skladu s kolektivno pogodbo, da bi lahko to dejstvo točkoval, kot je navedel v točki 1. 7. meril. Vlagatelj navaja, da prav tako ni jasna uporaba merila pod točko 1.8., kjer naročniku veljajo enaki očitki kot pri merilu druge ugodnosti. V primeru uporabe merila pod točko 1.3., kjer naj bi naročnik upošteval, da ima ponudnik ustrezen certifikat oz. certifikate za sistem kakovosti vlagatelju prav tako ni jasna njegova uporaba oz. meni, da je naročnik uporabil to merilo v nasprotju z njegovim namenom in obrazložitvijo. Naročnik je izbranemu ponudniku, (ki naj bi nastopal s partnerjem (vendar partnerska povezava ni pojasnjena), upošteval 20 točk, kot da je izkazal, da ima pridobljen ustrezen certifikat, katerega pa po vedenju vlagatelja revizije izbrani ponudnik nima oz. ga ni pridobil. V kolikor je naročnik upošteval certifikat njegovega "partnerja" pa to nikakor ni v skladu z namenom pridobljenih certifikatov kakovosti. Namen certifikata kakovosti je, izkaz, naročniku, da ima ponudnik urejeno poslovanje, kar naj bi mu bilo dodatno zagotovilo, da bo sodelovanje s takim ponudnikom uspešnejše in bolj pregledno (kot s ponudnikom, ki takega certifikata ne poseduje), zato je razumljivo, da se ponudnikom iz tega naslova priznajo dodatne točke. Nikakor pa ni razumljivo in v skladu z namenom, da bi naročniki priznavali certifikate partnerjev ali celo podizvajalcev. V kolikor nastopa ponudnik s partnerjem morata pridobitev tovrstnega certifikata obvezno izkazati oba, če želimo doseči njegov namen. Nikakor ni razumljivo, da bi upoštevali certifikat, ki ga je pridobil samo eden od partnerjev. Če ostali partnerji ne izpolnjujejo pogoja za njegovo pridobitev in ga niso pridobili to v praksi pomeni, da bo poslovanje enako nepregledno (saj ima samo eden od partnerjev poslovanje za pridobitev certifikata dovolj pregledno) hkrati pa bo vrednoteno kot, da je preglednost in kakovost poslovanja izkazana. To prav gotovo ni in ne more biti namen tovrstnega merila, ki se lahko upošteva samo v kolikor vsi partnerji izkažejo, da so certifikat pridobili. Preglednost poslovanja je mogoča samo v primeru, če poslujejo vsi partnerji na isti način oz. na isti kakovostni ravni. Vlagatelj predlaga naročniku, da v celoti razveljavi javni razpis in pripravi nov razpis v skladu z veljavnimi predpisi.

Naročnik je dne 19.02.2002 prejel zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. V zahtevku drugi vlagatelj navaja, da je po pregledu ocenjevanja ugotovil, da naročnik ni opravil ocenjevanja v skladu z v naprej predpisanimi kriteriji in merili. Naročnik pa v obrazložitvi sklepa, niti v dodatni obrazložitvi, ni pojasnil, kako so posamezni ponudniki dobili določeno število točk. Na osnovi pregleda vlagatelj revizijskega zahtevka ugotavlja, da je naročnik ocenjeval ponudbe brez upoštevanja v naprej določenih meril. Iz pregleda ocenjevanja ponudb je možno zaključiti, da je bilo ocenjevanje izvedeno na osnovi subjektivnih kriterijev brez upoštevanja objektivnih meril. S tem je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-1 in kršil načela postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj navaja, da merila, ki jih je uporabil, ni možno objektivno preveriti. Naročnik v svoji obrazložitvi ni z ničemer pojasnil, kako je uporabil merila in zakaj je bila ponudba vlagatelja zahtevka za revizijo zavrnjena. Vlagatelj revizijskega zahtevka posebej meni, da je naročnik ravnal subjektivno brez objektivnih meril pri kriterijih reference in priporočila, normativih zaposlenih, tehnični opremljenosti in drugih ugodnostih.

Z dopisom, z dne 11.02.2001, je naročnik pozval prvega vlagatelja k plačilu takse. Vlagatelj je posredoval dokazilo o plačilu takse v višini 80.000,00 SIT, z dopisom, z dne 13.02.2002.

Naročnik je s sklepom, št. JR-3R/2002, z dne 20.02.2002, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi citiranega sklepa naročnik navaja, da se ugovor vlagatelja nanaša na merila, določena v razpisni dokumentaciji in na njihovo uporabo. V skladu z 12. členom ZRPJN po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan naročnikovo odločitvijo o izbiri. Vlagatelj je prevzel razpisno dokumentacijo proti plačilu ustreznega zneska dne 07.01.2002, dne 23.01.2002 oddal ponudbo in se dne 25.01.2002 udeležil javnega odpiranja ponudb. Pred odločitvijo naročnika o izbiri vlagatelj ni podal nobenih zahtevkov za revizijo oz. prošenj za obrazložitev meril. Je pa vlagatelj revizije podpisal izjavo, da se strinja z njimi. Vlagatelj je torej vložil svojo zahtevo v tem delu prepozno in za izpodbijanje meril niso izpolnjene procesne predpostavke. Sicer pa v zvezi z ugovori vlagatelja revizije, ki se nanašajo na merila, naročnik pripominja sledeče: Naročnik je v skladu z Zakonom o javnih naročilih upravičen posamezno merilo iz 51. člena ZJN -1 uravnotežiti od primera do primera javnega naročila posebej, glede na predmet naročila in glede na dejanske okoliščine. Ponudniki v skladu s 50. členom ZJN -1 nimajo pravice ugovora zoper naročnikovo upravičenje, razen v primeru, ko bi posamezno merilo bilo očitno za posameznega ponudnika diskriminatorno in ko ne bi bilo v povezavi z vsebino javnega naročila. Vlagatelj ni utemeljil, v čem naj bi bilo merilo druge ugodnosti diskriminatorno, naročnik pa sam tudi ni našel za to utemeljenih razlogov. Naročnik pripominja, da je ponudnik po merilu druge ugodnosti bil ocenjen z najvišjim možnim številom točk in za njegovo izpodbijanje ne izkazuje pravovarstvenega interesa. Poleg tega naročnik pripominja, da je razpisna komisija po tem merilu vse ponudbe ocenila proporcionalno glede na število navedenih ugodnosti, ne da bi se pri tem bila spuščala v ocenjevanje dejanskih ugodnosti za naročnika. Tudi po merilu tehnična opremljenost je bil vlagatelj revizije ocenjen z najvišjim možnim številom točk in poleg tega, da je njegova revizija prepozna ne izkazuje pravovarstvenega interesa, ker za izpodbijanje v tem delu točkovanja ni podanih procesnih predpostavk. Naročnik nadalje navaja, da vlagatelj neupravičeno spodbija dodelitev točk izbranemu ponudniku, saj je izbrani ponudnik navedel 19 referenc, za katere je v skladu z razpisno dokumentacijo prejel 10 točk. Naročnik nadalje pripominja, da ne gre za isto zadevo pri merilih reference in priporočila. Reference so samo seznam subjektov, s katerimi ponudnik sodeluje in z njimi ne izkazuje kakovosti svojega dela, temveč le število pravnih subjektov, s katerimi je ponudnik sodeloval. Po merilu priporočila pa ponudnik dejansko izkaže kvaliteto svojih storitev oz. dejansko vsebino. Po zakonu morajo biti namreč vse navedbe v ponudbi ponudnika nezavajajoče in resnične in je ponudnik za vse navedbe, ki niso resnične, kazensko, naročniku pa tudi odškodninsko odgovoren. Vsi ponudniki so navedli v ponudbi podatke, za katere naročnik ni imel razlogov, da bi podvomil v njihovo verodostojnost. V kolikor bi se dvom naknadno pojavil, pa bi moral naročnik ponudbo izločiti iz obravnave. Naročnik v tem merilu tudi po ponovnem pregledu in presoji vseh ponudb do takšne ugotovitve ni prišel. Izbrani ponudnik je kot sestavni del ponudbe priložil pogodbo, v kateri izkazuje sodelovanje s svojim podizvajalcem. V skladu s 46. členom ZJN -1 je ponudnik v celoti odgovoren za izvedbo prejetega naročila proti naročniku ne glede na število podizvajalcev. Pravila pogodbenega prava zagotavljajo sankcije za neizpolnitev ali nepravilno izpolnitev pogojev, ki jih naročnik uveljavlja proti osebi, s katero je sklenil pogodbo, torej proti izbranemu ponudniku in ne njenemu podizvajalcu. Eno od varoval, da ne bi prišlo do kršitve pogodbenih obveznosti je lahko, ni pa pogoj, da tudi podizvajalec izpolnjuje pogoje za izvedbo posla. Zakonsko določene pogoje za izvajanje posameznih dejavnosti mora izpolnjevati tisti, ki v postopku javnega naročanja nastopa kot ponudnik. Lahko pa bi naročnik v razpisni dokumentaciji določil posebne pogoje, ki bi jih moral izpolnjevati podizvajalec. Naročnik je v skladu z naravo storitve in glede na okoliščine pri izvajanju ocenil, da določanje posebnih pogojev za podizvajalce ni potrebno in je izbranemu ponudniku v skladu z deli ustrezno uporabil merilo pridobljeni certifikat.
Naročnik je s sklepom, št. JR-3R-a/2002, z dne 28.02.2002, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrgel. V obrazložitvi citiranega sklepa naročnik navaja, da je obrazložen sklep o izbiri, št. JR -3/2002, z dne 29.01.2002, poslal vsem ponudnikom, vlagatelju revizije je bil, kot je to razvidno iz povratnice, vročen 30.01.2002. V obrazložitvi sklepa je naročnik natančno prikazal uporabo meril in na njihovi podlagi zbrano število točk posameznih ponudnikov, zato je pričel rok za vložitev zahteve za revizijo teči z naslednjim dnem, ko je vlagatelj revizije sklep prejel. Z vročitvijo sklepov je naročnik ponudnike seznanil o izidu javnega razpisa prav iz razloga, da bi se izognil posamičnim obrazložitvam in da bi s tem postopek skrajšal. Drugi vlagatelj je izpodbijani sklep o izbiri prejel dne 30.01.2002, zahtevo za revizijo postopka pa je vložil 20.02.2002, torej po poteku 8 dnevnega roka in je rok zamudil. Res je, da je vlagatelj pred vložitvijo revizije na naročnika naslovil zahtevo za obrazložitev izbire, vendar pa si s tem iz zgoraj navedenih razlogov ni mogel podaljšati 8 dnevnega roka. Do takega podaljšanja roka bi bil v skladu z 79. členom ZJN-1 upravičen le, ko bi ga bil naročnik o izbiri zgolj obvestil. Na podlagi navedenega je naročnik v predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovil, da zakonske predpostavke za njegovo obravnavanje niso podane, zato ga je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN kot prepozno vloženega zavrgel.
Prvi vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 25.02.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Drugi vlagatelj pa je to storil z dopisom, z dne 06.03.2002.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 04.03.2002 in 11.03.2002, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil oba zahtevka za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in svojim mnenjem.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb obeh vlagateljev in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali sta zahtevka za revizijo dopustna in ali sta vlagatelja aktivno legitimirana za vložitev zahtevka. Vlagatelja imata kot ponudnika, ki sta oddala ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi jima bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato sta aktivno legitimirana kot stranki v postopku in upravičena do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevkov za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudb v točki X. "merila, ki bodo uporabljena pri ocenjevanju ponudb za storitev čiščenja fakultetnih prostorov in okolice z materialom za čiščenje in bodo služila za izbiro najugodnejše ponudbe" določil naslednja merila:
- usposobljenost in sposobnost ponudnika za realizacijo razpisanih del
- plačilni pogoji
- fiksnost cen za obdobje prvega leta opravljanja storitev
- druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik naročniku
- konkurenčnost cen

Naročnik je merila razdelal in obrazložil v III. delu razpisne dokumentacije (Posebni del razpisne dokumentacije). Merilo "usposobljenost in sposobnost ponudnika za realizacijo razpisanih del" je naročnik razdelil na naslednja podmerila:
o Reference ponudnika v zvezi z javnim naročilom v obdobju 1999-2001

od 0 do 5 referenc 2 točki
od 6 do 15 referenc 5 točk
od 16 referenc naprej 10 točk

1.2. Priporočila

od 0 do 2 priporočili 0 točk
od 3 do 5 priporočil 3 točke
od 6 do 8 priporočil 6 točk
9 in več priporočil 10 točk

1.3. Ponudnik, ki ima pridobljen certifikat oz. certifikate za sistem kakovosti za dejavnost, ki je predmet javnega razpisa

Certifikat oz. certifikati za sistem kakovosti 20 točk

1.4. Kadrovska usposobljenost - zaposleni
Ponudnik ima zagotovljeno število redno zaposlenih čistilk, glede na normativ za čiščenje poslovnih površin

1 zaposlenega na površino večjo od 1400 m2 0 točk
1 zaposlenega na površino od 1100 m2 do 1399 m2 3 točke
1 zaposlenega na površino od 800 m2 do 1099 m2 6 točk
1 zaposlenega na površino manjšo od 800 m2 10 točk

1.5. število strokovnjakov ponudnika, ki bodo sodelovali pri izvedbi razpisanih del
Ponudnik ima redno zaposlene strokovnjake - kontrolorje čiščenja, ki bodo sodelovali pri kontroli čiščenja

0 zaposlenih za kontrolo čiščenja 0 točk
1 zaposlenega za kontrolo čiščenja 3 točke
0 oz. več zaposlenih za kontrolo čiščenja 5 točk

1.6. Reference delavcev
število delavcev s posebnimi znanji s področja razpisa (pregled higienskega minimuma, izpit iz varstva pri delu in drugo)

od 0 do 5 delavcev 0 točk
od 6 do 10 delavcev 3 točke
nad 10 delavcev 5 točk

1.7. Izplačilo plač v skladu s kolektivno pogodbo

ponudnik izplačuje delavcem plače v skladu s kolektivno pogodbo 5 točk

1.8. Tehnična opremljenost
Razpoložljiva tehnična opremljenost ponudnika zagotavlja izvedbo razpisanih del

Vrednoti se število strojev za mokro čiščenje, število sesalcev za globinsko čiščenje, število sesalcev za suho sesanje z vodnim filtrom, leto izdelave, tip in moč do 10 točk

"Merilo "druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik naročniku" pa je naročnik opisal kot sledi:

Vrednotijo se druge ugodnosti, ki jih ponudnik nudi naročniku do 10 točk

Pri vrednotenju po točkah od 1 do 4 se upošteva vplivnostni faktor 0,4."

Zakon sicer določa, da je naročnik avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, vendar pa ta merila ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. Citirani zakon obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati, pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena. Prvi odstavek 51. člena ZJN-1 še določa, da je lahko merilo za ocenitev ponudb bodisi ekonomsko najugodnejša ponudba bodisi najnižja cena.

ZRPJN v 10. členu določa, da zahtevka za revizijo ni mogoče vložiti glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Določba zahteva od vlagatelja posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika, hkrati pa uveljavlja načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, katerega namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila. Hkrati takšna določba zavezuje ponudnika (in druge osebe), da pozorno spremlja morebitne kršitve naročnika in jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo s tem v veliki meri omejuje. V skladu z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelj po izdaji sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika ne more vložiti zahtevka glede načina določitve meril, njihove teže ali opisa ali pa glede določitve načina uporabe meril. Kljub temu pa se na določbo petega odstavka 12.člena ZRPJN ni mogoče sklicevati glede rezultatov vrednotenja ponudb oz. v primeru, ko se izkaže, da način ocenjevanja, kot je določen v razpisni dokumentaciji, ne omogoča objektivnega ocenjevanja ponudb in da zato ni mogoče naknadno preveriti pravilnosti ocenjevanja ponudb.

V III. delu razpisne dokumentacije (Posebni del razpisne dokumentacije) je naročnik pri merilu "druge ugodnosti" zapisal: "Vrednotijo se druge ugodnosti, ki jih ponudnik nudi naročniku - do 10 točk". Iz opisa spornega merila ni mogoče jasno razbrati, kaj so pravzaprav sploh lahko druge ugodnosti. Naročnik je sporno merilo opisal na precej nejasen oziroma nedefiniran način, čeprav bi ga moral oblikovati tako, da bi omogočalo objektivno, primerljivo in preverljivo ocenjevanje ponudb. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je kot druge ugodnosti navedel:
- nenehno dostopnost in zmožnost takojšnje reakcije na potrebe naročnika, pri čemer aktivnosti izven rednega delovnega časa dodatno zaračuna,
- vsa dodatna, v ponudbi neopredeljena čiščenja, ki jih je moč opraviti brez vidnejših dodatnih materialnih stroškov in v okviru rednega delovnega časa snažilk, izvaja v okviru ponudbene cene,
- zagotavlja nadzor nad dogajanjem na delovišču,
- za potrebe nadzora nad izvajanjem razpolaga z 2 delavcema,
- odzivni čas: do (največ) 1 ure od prejetja informacije o potrebi,
- povprečen delovni normativ na predmetni površini: 1.078 m2 (izračun upošteva tudi zunanje površine),
- plačilni rok: 60. dan od dne nastanka DUR-a,
- v ponudbi opredeljeno ceno jamči do 31.01.2003,
- opremljen je z vsemi potrebnimi in predvsem kakovostnimi sredstvi oz. pripomočki, uporablja kakovostna in okolju prijazna čistila,
- po posebnem dogovoru lahko nudi storitve družbene prehrane, zimske službe (čiščenje in odvoz snega, posipanja ipd.), tehničnega in investicijskega vzdrževanja, inženiringa, upravljanja z nepremičninami ipd., medtem ko storitev poštne službe že uspešno zagotavlja.
Iz ponudbe prvega vlagatelja pa izhaja, da je kot druge ugodnosti navedel naslednje:
- čiščenje snega pred vhodom v višini 100.000 SIT/leto,
- soljenje tal pred vhodom v višini 50.000 SIT/leto,
- manjša hortikulturna dela v višini 250.000 SIT/leto,
- 8% popusta pri dobavi sanitarno-papirne galanterije v višini 180.000 SIT/leto,
- 10% popusta pri dobavi tekočega mila v višini 10.000 SIT/leto,
- 10% popusta na generalna čiščenja in popravilo žaluzij, ki niso predmet te ponudbe v višini 400.000 SIT/leto,
- dodatno 1x letno kristalizacijo marmorja v višini 800.000 SIT/leto,
- 1x tedensko čiščenje steklenih površin na vhodih v višini 380.000 SIT/leto,
- čiščenje kanalov v atriju in na funkcionalnem zemljišču fakultete v višini 500.000 SIT/leto,
- košnja trave v višini 450.000 SIT/leto,
- jesensko grabljenje listja v višini 120.000 SIT/leto.
Naročnik je izbranemu ponudniku za navedenih 10 ugodnosti dodelil 10 točk (z upoštevanjem vplivnostnega faktorja 4 točke), prav tako vlagatelju za navedenih 11 ugodnosti. Ker je naročnik merilo "druge ugodnosti" zgolj ovrednotil z maksimalnim številom 10 točk, ni pa določil načina uporabe tega merila tako, da bi bilo nedvoumno jasno, kako bo ocenjeval ponudbe, Državna revizijska komisija ni mogla preveriti objektivnosti vrednotenja ponudb.

Državna revizijska komisija še dodaja, da je namen vnaprejšnje določitve, opisa in ovrednotenja ponudb tudi v tem, da se a) z bodočim ocenjevanjem seznani ponudnik in da skladno s tem pripravi ponudbo, ter da b) lahko vsak izmed ponudnikov po odločitvi preveri, ali je naročnik opravil oceno ponudb skladno z vnaprej opredeljenimi merili, ne pa le v tem, da lahko naročnik vse ponudbe (ex post) ustrezno oceni.

Prvi vlagatelj v zahtevku nadalje navaja, da prav tako ni jasna uporaba merila pod točko 1.8. "tehnična opremljenost". V točki 1.8. III. dela razpisne dokumentacije (Posebni del razpisne dokumentacije) je naročnik navedel: "Razpoložljiva tehnična opremljenost ponudnika zagotavlja izvedbo razpisanih del. Vrednoti se število strojev za mokro čiščenje, število sesalcev za globinsko čiščenje, število sesalcev za suho sesanje z vodnim filtrom, leto izdelave, tip in moč - do 10 točk." Iz obrazložitve sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika izhaja, da je naročnik pri citiranem merilu izbranemu ponudniku priznal 5 strojev za mokro čiščenje trdih talnih oblog, 5 strojev za mokro čiščenje tekstilnih talnih oblog, 6 sesalcev za globinsko čiščenje tekstilnih talnih oblog in oblazinjenega pohištva in 6 sesalcev za suho sesanje z vodnim filtrom, za kar mu je z upoštevanjem vplivnostnega faktorja dodelil 1,60 točk, medtem ko je prvemu vlagatelju za 9 strojev za mokro čiščenje trdih talnih oblog, 9 strojev za mokro čiščenje tekstilnih talnih oblog, 12 sesalcev za globinsko čiščenje tekstilnih talnih oblog in oblazinjenega pohištva in 3 sesalce za suho sesanje z vodnim filtrom dodelil 4 točke. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik tudi pri tem merilu ni ravnal v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1, saj ni določil načina uporabe tega merila. Ker naročnik ni določil, kako bo ocenjeval ponudbe po posameznih elementih za ocenitev, in sicer znotraj razpona od 0 do 10 točk, Državna revizijska komisija tudi pri tem merilu ni mogla preveriti objektivnosti vrednotenja ponudb.

Državna revizijska komisija je ob takšnem vrednotenju meril za izbiro najugodnejšega ponudnika in ocenjevanju ponudb ugotovila, da je naročnik ocenjevanje ponudb sproti prilagajal nastali situaciji. Iz opravljenega ocenjevanja ni mogoče presoditi, kako je naročnik vrednotil ponudbe pri spornih merilih, zato ni mogoče zaključiti, da je bilo ocenjevanje ponudb opravljeno objektivno. Določitev meril in njihovo vrednotenje je ena najpomembnejših sestavin postopka oddaje javnega naročila. Merila in njihovo vrednotenje ponudnikom vnaprej povedo, kateri elementi v ponudbah, ki presegajo zahtevane, bodo vplivali na izbiro najugodnejše ponudbe in na kakšen način lahko ponudnik oblikuje svojo ponudbo, da bo v okviru svojih zmožnosti pridobil čim višje število točk.

Naročnik je s tem, ko ni vnaprej določil načina uporabe meril, kršil tudi načelo primerljivosti. Načelo primerljivosti namreč pomeni, da morajo biti dokumenti v postopku oddaje javnega naročila izdelani tako, da lahko ponudniki kot tudi sam naročnik nedvomno vedo za pomen posameznih podatkov, da podatki temeljijo na enakih merilih, zaradi česar je mogoča primerjava med istovrstnimi dokumenti različnih ponudnikov ali naročnikov. S svojim ravnanjem je naročnik kršil tudi načelo transparentnosti, ki je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri določanju meril, ki morajo biti zainteresiranim ponudnikom poznana vnaprej, kar hkrati omogoča ponudnikom, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila ter pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila, še zlasti postopek vrednotenja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe.

Prvi vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik izbranemu ponudniku dodelil 20 točk, kot da je izkazal, da ima pridobljen ustrezen certifikat, katerega pa po vedenju vlagatelja revizije izbrani ponudnik nima oz. ga ni pridobil. Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil certifikat za sistem kakovosti ISO 9001 (certifikat št. 146). Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-39/02-21-665, z dne 25.03.2002, skladno z tretjim odstavkom 21. člena ZRPJN zaprosila Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje za pojasnilo, ali certifikat za sistem kakovosti ISO 9001 obsega tudi dejavnost, ki je predmet javnega razpisa, in sicer čiščenje. Iz odgovora Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 26.03.2002, izhaja, da je v certificirane dejavnosti izbranega ponudnika (certifikat št. 146) vključeno vzdrževanje v okviru upravljanja objektov, medtem ko dejavnost čiščenja ni certificirana. Iz navedenega je ugotoviti, da certifikat ISO 9001, ki ga je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik, ne ustreza zahtevam točke X. podtočke 1.3. razpisne dokumentacije, kjer je naročnik eksplicitno določil, da ponudnik, ki ima pridobljen certifikat oz. certifikate za sistem kakovosti za dejavnost, ki je predmet javnega razpisa (v navedenem primeru je to dejavnost čiščenja) prejme 20 točk, iz česar sledi, da je naročnik izbranemu ponudniku neupravičeno dodelil 20 točk po tem merilu.

Glede zahtevka drugega vlagatelja pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da si je naročnik napačno razlagal določilo 79. člena ZJN-1 v zvezi z rokom za vložitev zahtevka za revizijo in s tem kršil določilo prvega odstavka 79. člena ZJN-1, ko je dne 28.02.2002 sprejel odločitev, št. JR-3R-a/2002, s katero je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja kot prepozen zavrgel. Prvi odstavek 79. člena ZJN-1 namreč določa: "Na posebno zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, mu pošlje naročnik tudi obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Ponudnik sme zahtevati obrazloženo obvestilo o oddaji naročila najkasneje v osmih dneh od dneva prejetja obvestila o oddaji naročila iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona. Od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja." Prejem obrazloženega obvestila sicer ni procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo, ampak lahko ponudnik, ki ni izbran, skladno z 12. členom ZRPJN, vloži zahtevek za revizijo v osmih dneh od prejema obvestila o oddaji naročila. V kolikor pa ponudnik zahteva obrazloženo obvestilo, osemdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo ne teče od prejema obvestila o oddaji naročila po drugem odstavku 78. člena ZJN-1, ampak od prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Prav tako je potrebno ugotoviti, da naročnik v citiranem sklepu, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo, ni navedel pravnega pouka vlagatelju, v katerem bi ga moral obvestiti o pravicah v zvezi z nadaljevanjem postopka po odločitvi naročnika, v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN. Naročnik mora namreč vlagatelja pozvati, naj mu najkasneje v roku treh dni od prejema naročnikovega obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, ali zahtevek za revizijo umika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik o pravilno vloženem zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ni odločal meritorno, čeprav je bil zahtevek za revizijo pravno formalno pravilno vložen. Ne glede na to, pa je potrebno ugotoviti, da je zaradi odločitve Državne revizijske komisije, da se iz razlogov, ki jih je uveljavljal prvi vlagatelj, razveljavi celotni razpis, odločanje o drugem zahtevku povsem brezpredmetno.

Zaradi teže navedenih kršitev, ki zahtevajo razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila v celoti, so ostale navedbe obeh vlagateljev brezpredmetne.

Ker sta zahtevka za revizijo obeh vlagateljev utemeljena, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se prvemu vlagatelju priznajo stroški, nastali z revizijo, in sicer stroški takse, ki jo je vlagatelj plačal skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN v višini 80.000,00 SIT.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).




V Ljubljani, â??



â??