018-035/02

Številka: 018-35/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članov â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo čiščenja prostorov v upravnih zgradbah â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 28.08.2001 sprejel sklep, št. 402-290/01, o začetku postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku za izvedbo čiščenja v upravnih zgradbah â??. Z istim sklepom je naročnik imenoval tudi strokovno komisijo. Skladno z določili 67. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) je naročnik dne â?? v Uradnem listu RS, št. â??, pod št. objave Ob-â??, objavil predhodni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila, javni razpis pa je skladno z določilom 68. člena ZJN-1 dne â?? objavil v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??. Dne 26.11.2001 je naročnik izvedel javno odpiranje ponudb (zapisnik o javnem odpiranju ponudb, št. JR-01/311904) in dne 18.12.2001 izdal 6 dokumentov "obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 402-209/01-3", iz katerih izhaja, da je bila za sklope št. 1, 2, 3, 4 in 5 najugodnejša ponudba ponudnika â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za sklop št. 6 pa je bila najugodnejša ponudba vlagatelja.

Po prejemu obvestila o oddaji naročila je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, z dne 21.01.2002, v katerem naročniku očita bistvene kršitve postopka oddaje javnega naročila in nepravilno uporabo materialnega prava po ZJN-1 pri oddaji vseh sklopov predmetnega javnega naročila. Vlagatelj navaja, da sta se njegovi predstavnici dne 26.11.2001 udeležili javnega odpiranja ponudb in takrat podali pripombo, da je poleg ponudbenih cen ponudnikov potrebno javno prebrati in zapisati na zapisnik o javnem odpiranju ponudb tudi morebitno ponudbo fiksnih cen v ponudbah, saj je pomemben element cene, "fiksnost cen" pa je naročnik v razpisni dokumentaciji določil kot merilo. Naročnik je navedeno pripombo vlagateljevih predstavnic zavrnil z utemeljitvijo, da ZJN-1 tega ne zahteva. Naročnik pripombe vlagateljevih predstavnic v zvezi s fiksnostjo cen v ponudbah in svojega odgovora na to pripombo ni zapisal v zapisnik o javnem odpiranju ponudb. Po mnenju vlagatelja je fiksnost cene nedvomno šteti kot poseben popust, ki bi ga bil naročnik po določilih 3. točke prvega odstavka 74. člena ZJN-1 dolžan ugotoviti in zapisati v zapisnik o javnem odpiranju ponudb. Naročnik naj ne bi ravnal skladno z namenom javnega odpiranja ponudb, ki je v javnem ugotavljanju in zapisovanju relevantnih podatkov, tako da le-teh ni mogoče spreminjati. Vlagatelj navaja: "Glede na ravnanje komisije naročnika vlagatelj utemeljeno sumi, da je bilo izbranemu podjetju â?? omogočeno, da je potrdilo o fiksnosti cen za dve leti dostavil naknadno in si s tem pridobil večino posla".
V zahtevku za revizijo vlagatelj tudi ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudil neobičajno nizko ceno, kar je v nasprotju z določilom 53. člena ZJN-1, zaradi česar bi ga naročnik moral pozvati k obrazložitvi ponudbene cene in njegovo ponudbo izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je predmetni postopek oddaje javnega naročila ponovitev postopka oddaje javnega naročila pri naročniku iz meseca aprila 2001 in da je ponudbena cena izbranega ponudnika v predmetnem postopku nižja od najnižjih cen, ki so jih ponudniki ponudili v postopku oddaje javnega naročila v mesecu aprilu 2001. Navedbo, da je izbrani ponudnik ponudil neobičajno nizko ceno, vlagatelj utemeljuje z naslednjimi trditvami:
â"˘ strošek dela od aprila 2001 do novembra 2001 je zrasel za 9,2% (strošek dela pri storitvah čiščenja predstavlja cca. 80% skupne cene) oziroma se cena storitev realno zviša za 7,3%;
â"˘ potrebno je upoštevati 2x letno čiščenje stekla, kar predstavlja cca. 2% cene storitve čiščenja in pomeni dodatni element za povišanje cene;
â"˘ če bi naročnik pri ponudbi izbranega ponudnika upošteval fiksnost cene za dve leti, ponudbene cene izbranega ponudnika pomenijo dodatno 10% znižanje cen za vsako posamezno leto.
Vlagatelj zaradi ravnanja naročnika resno dvomi v njegovo nepristranskost in predlaga, da se ponudba izbranega ponudnika zaradi navedenih kršitev ZJN-1 izloči iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Podredno pa naročniku predlaga, da v celoti razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila. Zahtevku za revizijo je vlagatelj predložil fotokopiji izjav njegovih predstavnic na javnem odpiranju ponudb, kot dokazilo, da sta na javnem odpiranju ponudb zahtevali, da naročnik ponudbene cene ponudnikov in morebitno fiksnost cen javno prebere.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 400-48/02-2, z dne 30.01.2002, pozval, naj mu skladno z določilom 22. člena ZRPJN v roku 5-ih dni od prejema poziva posreduje potrdilo o vplačani taksi, sicer bo štel, da je zahtevek za revizijo umaknjen. Vlagatelj je dne 01.02.2002 vplačal takso iz 22. člena ZRPJN ter naročniku dne 05.02.2002 (dopis, z dne 01.02.2002) dostavil originalno potrdilo o plačani taksi v znesku 80.000,00 SIT. V dopisu, z dne 01.02.2002, je vlagatelj navedel, da bo (če bo zahtevek za revizijo utemeljen) zahteval povračilo revizijskih stroškov, to je povračilo vplačane takse v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je dne 19.02.2002 izdal dokument, št. 402-290/01-7 "zadeva: odločitev o zahtevku za revizijo". V obrazložitvi tega dokumenta je naročnik ugotovil, da so navedbe vlagatelja neutemeljene. Naročnik naj bi javno odpiranje ponudb vodil v skladu s 74. členom ZJN-1. Na začetku javnega odpiranja ponudb je naročnik navedel, katere podatke iz posameznih ponudb bo prebral. V skladu s 74. členom ZJN-1 so bili prebrani vsi potrebni in v zakonu zahtevani podatki (zaporedna številka ponudbe, naziv ponudnika ter ponudbena cena oziroma morebitni popusti). Naročnik je citiral določilo tretjega odstavka 5. člena Navodila o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/2001) in zapisal, da z zavrnitvijo prebiranja posameznih drugih podatkov iz ponudb ni kršil nobene določbe, temveč je ravnal ekonomično, saj bi s prebiranjem drugih podatkov iz posameznih ponudb bistveno podaljševal čas javnega odpiranja ponudb. Namen te faze postopka oddaje javnega naročila je, da se ponudniki lahko seznanijo z osnovnimi podatki v ponudbah, kot to določa ZJN-1.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo izrazil utemeljen sum, da je naročnik omogočil izbranemu ponudniku naknadno zamenjavo, dopolnjevanje oziroma popravljanje ponudbe. Naročnik opozarja na peti odstavek 3. člena ZRPJN in meni, da vlagatelj svojih navedb ni dokazal. Naročnik ugotavlja, da so bile na javnem odpiranju vse ponudbe parafirane in zapečatene skladno z določili razpisne dokumentacije, to dejstvo pa je bilo za vsako ponudbo ugotovljeno neposredno na javnem odpiranju ponudb. Zato naročnik zavrača trditve, s katerimi želi vlagatelj spodkopati ugled in dobro ime naročnika ter škoditi njegovemu dobremu imenu. Če vlagatelj za svoje trditve nima konkretnih dokazov, bo naročnik v primeru nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo premislil o podaji kazenske ovadbe zoper vlagatelja po tretjem odstavku 171. člena (oziroma 169. ter 170. členu) Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94, 23/99; v nadaljevanju: KZ), še zaključuje naročnik.
Naročnik zato vlagatelju zahtevka predlaga, da zahtevek za revizijo glede navedbe, da vlagatelj utemeljeno sumi, da je naročnik izbranemu ponudniku omogočil: "naknaden vnos potrdila o fiksnosti cen za dve leti in je s tem pridobil večino posla" v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo umakne, če za "utemeljen sum" nima konkretnih dokazov.
Glede navedbe vlagatelja, da je izbrani ponudnik ponudil čiščenje po neobičajno nizki ceni, naročnik navaja, da 10. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1 definira neobičajno nizko ceno kot ceno iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. Naročnik ugotavlja, da se cene vseh ponudb gibljejo v razponu do 10% razlike, s tem pa bistveno ne odstopajo. Že pavšalni izračun v obrazložitvi vlagatelja kaže na to, da so cene take, da pokrijejo stroške prihodkov zaposlenih ter stroške čistil, zato ni razloga, da bi naročnik v skladu s 53. členom ZJN-1 dvomil v izvedljivost posla z danimi cenami. Cena izbranega ponudnika ni neobičajno nizka, saj so delavci plačani v skladu z zakonom. Vsak ponudnik glede na kalkulacijo stroškov in dobička samostojno navede ponudbeno ceno glede na trenutne in pričakovane tržne razmere.
Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 22.02.2002, naročnika obvestil, da vztraja pri zahtevku za revizijo in da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu se vlagatelj opravičuje naročniku glede svoje navedbe: "Glede na ravnanje komisije naročnika vlagatelj utemeljeno sumi, da je bilo izbranemu podjetju ... omogočeno, da je potrdilo o fiksnosti cen za dve leti dostavil naknadno in si s tem pridobil večino posla", saj se strinja: "da je s tem naročnika preostro obdolžil".

Državna revizijska komisija je dne 28.02.2002 prejela predmetni zahtevek za revizijo in celotno dokumentacijo o javnem naročilu. V priloženem mnenju, z dne 27.02.2002, naročnik navaja, da fiksnost cen ne predstavlja nujno popusta na ponudbeno ceno. Popust bi moral biti izražen vrednostno (v odstotku), popust, kot ga definira vlagatelj, pa je po mnenju naročnika nedoločen in nedoločljiv. Naročnik meni, da je iz definicije popusta iz 21. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 razvidno, da fiksnost cene nima zveze s popustom na ponudbeno ceno. Če bi sledili vlagateljevim navedbam, bi lahko po mnenju naročnika vsako merilo glede na uteži interpretirali kot popust na ponudbeno ceno, saj je mogoče vsako merilo ovrednotiti glede na ceno. Naročnik tudi meni, da ob upoštevanju vlagateljevih očitkov o tem, da na javnem odpiranju ponudb ni prebral popusta, to še ne bi pomenilo, da gre za takšno kršitev, ki bi povzročila ponovitev celotnega postopka. Vlagatelj namreč ni dokazal, da je v postopku oddaje javnega naročila prišlo do nepravilnosti. Naročnik navaja, da je moral zavrniti take pavšalne vlagateljeve navedbe, saj bi sicer zaradi tovrstnih neutemeljenih očitkov o nepravilnostih lahko razveljavil prav vsak javni razpis.


Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-35/02-21-697, z dne 29.03.2002, na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN od naročnika zahtevala dodatna pojasnila, ki jih je naročnik posredoval z dopisom, z dne 04.04.2002.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel, da sta se njegovi predstavnici dne 26.11.2001 udeležili javnega odpiranja ponudb in takrat podali pripombo, da je poleg ponudbenih cen ponudnikov potrebno javno prebrati in zapisati na zapisnik o javnem odpiranju ponudb tudi morebitno ponudbo fiksnih cen v ponudbah, saj je pomemben element cene, "fiksnost cen" pa je naročnik v razpisni dokumentaciji določil kot merilo. Po mnenju vlagatelja je fiksnost cene nedvomno šteti kot poseben popust, ki ga je bil naročnik po določilih 3. točke prvega odstavka 74. člena ZJN-1 dolžan ugotoviti in zapisati v zapisnik o javnem odpiranju ponudb.

Navedbo vlagatelja, da je potrebno fiksnost cene šteti kot poseben popust, ki bi ga bil naročnik dolžan ugotoviti in zapisati v zapisnik o javnem odpiranju ponudb, je potrebno zavrniti kot neutemeljeno. Prvi odstavek 74. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora o postopku odpiranja ponudb voditi zapisnik, v katerega se vpisujejo zlasti naslednji podatki:
1. zaporedna številka ponudbe,
2. naziv ali šifra ponudnika, če je razpis anonimen,
3. ponudbena cena in morebitni popusti, ki jih nudi ponudnik.".

Iz citiranega določila izhaja, da ZJN-1 naročnika ne zavezuje, da v zapisnik o javnem odpiranju ponudb zapiše vse podatke iz predloženih ponudb, temveč samo tiste, ki so bistveni (zaporedna številka ponudbe, naziv ponudnika ter ponudbena cena in morebitni popusti). Naročnik sicer lahko zapiše v zapisnik o javnem odpiranju ponudb tudi druge podatke iz ponudb, vendar pa ga k temu ne zavezuje niti ZJN-1 niti Navodilo o postopku odpiranja ponudb. Skladno s 73. členom ZJN-1 je namreč namen javnega odpiranja ponudb ta, da naročnik ugotovi, katere ponudbe so prispele pravočasno in kateri so bistveni elementi teh ponudb. Na javnem odpiranju ponudb se v zapisnik zapišejo bistveni elementi ponudb, kot to od naročnika zahteva 74. člen ZJN-1, ter se za ponudbe vsebinsko ugotavlja le del njihovih podatkov, s čimer je zagotovljeno njihovo nespreminjanje. Z javnim odpiranjem ponudb je torej spoštovano načelo transparentnosti kot eno izmed temeljnih načel javnega naročanja. Naročnik pa šele v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb med drugim ugotavlja tudi vsebinsko pravilnost posameznih ponudb. Prav tako ni mogoče slediti navedbi vlagatelja, da predstavlja fiksnost cene poseben popust, ki bi ga moral naročnik ugotoviti in vnesti v zapisnik. Fiksnost cene pomeni le to, da ponudnik določeno časovno obdobje cene ne bo spreminjal.

Naročnik je s tem, ko pripomb vlagateljevih predstavnic v zvezi s fiksnostjo cen v ponudbah ni zapisal v zapisnik o javnem odpiranju ponudb, kršil 6. člen Navodil o postopku odpiranja ponudb, ki v 11. alinei prvega odstavka določa, da je v zapisnik o odpiranju ponudb treba vpisati morebitne pripombe predstavnikov ponudnikov s pooblastili. Naročnik je v smislu načela transparentnosti na zahtevo pooblaščenih predstavnikov ponudnikov dolžan prebrati podatke iz ponudb, ki so pomembni za njihovo medsebojno primerjanje, oz. na drug primeren način (ob spoštovanju načela varovanja ponudnikovih poslovnih skrivnosti) omogočiti vpogled v posamezne dele ponudb. Prav tako tudi 74. člen ZJN-1 določa, da naročnik v zapisnik o javnem odpiranju ponudb vpiše zlasti podatke, navedene v prvem odstavku tega člena, ne prepoveduje pa vpisa tudi drugih relevantnih podatkov. Hkrati pa je treba ugotoviti, da sta pooblaščeni predstavnici vlagatelja zapisnik o javnem odpiranju ponudb podpisali (ter s tem potrdili, da soglašata s postopkom odpiranja ponudb), čeprav bi lahko skladno s šestim odstavkom 6. člena Navodil o postopku odpiranja ponudb odklonili podpis zapisnika ter zahtevali vpis navedbe razloga za odklonitev podpisa. Kršitev Navodil o postopku odpiranja ponudb s strani naročnika bi lahko vlagatelj uveljavljal le do odločitve naročnika o oddaji javnega naročila (peti odstavek 12. člena ZRPJN).


Neutemeljena je tudi navedba vlagatelja, da bi moral naročnik zavrniti ponudbo izbranega ponudnika zaradi neobičajno nizke cene. Po mnenju Državne revizijske komisije je oblikovanje ponudbenih cen stvar poslovne odločitve ponudnika, ki pri tem upošteva poleg fiksnih stroškov tudi pričakovane utemeljeno konkurenčne ponudbe ostalih ponudnikov. Ponudnik ima v tem pogledu vso poslovno svobodo, da z ukrepi notranje organizacije in racionalizacije stroškov poslovanja oblikuje tržno konkurenčne oz. primerljive cene svojih storitev. Nenazadnje je prav konkurenčnost ponudb ob izpolnjevanju ostalih pogojev za izvedbo javnega naročila temeljni interes naročnika in smisel javnega naročanja. Po konkurenčnem pravu je zniževanje (kakor tudi zviševanje) cen stvar tržne svobode. Ali gre v konkretnem primeru dejansko za neobičajno nizko ceno ali ne, je potrebno presojati ob upoštevanju pravnih okvirov, ki jih določa pravo javnih naročil in pravo konkurence. Zaradi specifične narave javnih naročil pravo javnega naročanja določa določene standarde tudi na konkurenčnem področju. Tako 10. točka prvega odstavka 3. člena in 53. člen ZJN-1 določata pravni standard neobičajno nizke cene, 5. člen ZJN-1 pa ureja načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki. Navedene določbe ZJN-1 predstavljajo pravno podlago, na podlagi katere je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost zahtevka vlagatelja v zvezi z očitkom neobičajno nizke cene.

Prvi odstavek 53. člena ZJN-1 tako določa : "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko da razumen rok, ki ni daljši od 20 dni."

Naročnik torej ni dolžan od ponudnika, ki ponudi nizko ceno, zahtevati obrazložitve ponudbene cene, ampak morata biti za to izpolnjena dva pogoja: (1) ponudbena cena mora biti neobičajno nizka oz. takšna, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe posla in (2) naročnik mora imeti zaradi tega dvoma namen zavrniti ponudbo z neobičajno nizko ceno. Iz besedila zakona je razvidno, da se postopek nanaša na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna. Tega, katere cene je potrebno šteti za "neobičajno nizke" in pod kakšnimi pogoji, zakon, razen v 10. točki 3. člena ZJN-1 ("neobičajno nizka cena" - cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila;), ne določa, zato je mogoče skleniti, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec prepustil poslovni oceni naročnika. Sam postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen pa je namenjen varstvu ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, in sicer v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko".

Nizka cena torej sama po sebi ni prepovedana. ZJN-1 določa, da mora naročnik v primeru, če oceni, da ponujena cena zbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila oz. o realni oceni vrednosti ponujenih storitev, od ponudnika zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe. Glede na to, da je naročnik izbral napadeno ponudbo, izhaja očitno dejstvo, da ponudbena cena izbranega ponudnika pri njem ni vzbudila dvoma v smislu citiranih določb ZJN-1. Če bi naročnik namreč presodil drugače, bi moral tudi po točki 2.7.5 Navodil ponudnikom v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila zahtevati od ponudnika obrazložitev neobičajno nizke cene.

Ne glede na navedeno je Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN izbranega ponudnika z dopisom, št. 018-35/02-21-636, z dne 18.03.2002, pozvala, naj pojasni strukturo svoje ponudbene cene za vse razpisane sklope z vidika vseh cenovnih postavk. Izbrani ponudnik je Državni revizijski komisiji posredoval dopis, z dne 20.03.2002, v katerem je pojasnil kalkulativna izhodišča, ki so vplivala na izračun njegove ponudbene cene (stroški dela, materialni stroški, amortizacija, stroški podjetja, režim čiščenja). Državna revizijska komisija je tudi sama po vpogledu v ponudbe vseh ponudnikov ugotovila, da so ponudbene cene vseh ponudnikov primerljive, poleg tega pa so bile nekatere druge ponudbe za posamezne sklope ugodnejše od ponudbe vlagatelja. Na podlagi pojasnila izbranega ponudnika in na podlagi ugotovitve, da se ponujene cene ponudnikov v različnih sklopih bistveno ne razlikujejo, ni mogoče utemeljeno dvomiti o možnosti izvedbe javnega naročila oz. o realni oceni vrednosti ponujenih stroškov izbranega ponudnika in tako ni mogoče zaključiti, da so ponudbene cene izbranega ponudnika neobičajno nizke.

Državna revizijska komisija kot neutemeljen zavrača tudi argument vlagatelja, da izbrani ponudnik pri ceni ponudbe ni upošteval stopnje porasta stroškov dela v razdobju od aprila 2001 do novembra 2001 v višini 9,2%. Za navedeno stopnjo porasta stroškov dela je mogoče ugotoviti, da ne gre za podatke iz uradnih evidenc, temveč za podatke, ki se nanašajo na vlagatelja oz. jih je vlagatelj na podlagi podatka o gibanju bruto plač izračunal sam. Poleg tega gre za podatke, ki v skladu z zgoraj navedenim stališčem glede neobičajno nizke cene iz 53. člena ZJN-1 ne morejo vplivati na odločitev Državne revizijske komisije. Če vlagatelj meni, da izbrani ponudnik s ponujeno ceno krši konkurenčno-pravno zakonodajo (nelojalna konkurenca), mora sprožiti ustrezne postopke, ki jih določa Zakon o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93 in 56/99-delna razveljavitev). Zatrjevane kršitve, kot že navedeno, pa v tem smislu ne morejo biti predmet obravnavanja Državne revizijske komisije.

Ne glede na to, da zapisano ne vpliva na njeno odločitev, pa Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da lahko vlagatelj v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN vloži zahtevek za revizijo v vseh stopnjah postopka, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon ne določa drugače. Če se vlagatelj ne strinja z odločitvijo naročnika o zahtevku za revizijo, ima v skladu s 17. členom ZRPJN pravico zahtevati, da se revizijski postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, ki v postopkih oddaje javnih naročil zagotavlja pravno varstvo. Zato je nedopustno, da naročnik vlagatelja v sklepu, s katerim je zavrnil njegov zahtevek za revizijo, opozarja, da bo "...v primeru nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo zoper vlagatelja postopka premislil o možnosti podaje kazenske ovadbe po 3. odstavku 171. člena (oziroma 169. ter 170. členu) Kazenskega zakonika Republike Slovenije...". Če naročnik meni, da je bilo storjeno kaznivo dejanje po navedenih členih, lahko v skladu s 178. členom KZ začne kazenski pregon, ki pa s postopkom pravnega varstva pred Državno revizijsko komisijo v tej fazi nima in ne more imeti relevantne povezave.

V skladu s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, se zavrne tudi zahteva za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??


â??