018-034/02

Številka: 018-34/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca fizičnega varovanja upravnih prostorov in zgradb â?? in receptorske službe ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? ( v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 402-291/01, z dne 28.08.2001. Predhodni javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila je objavil dne â?? v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-.., javni razpis pa v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, št. 01/311905, z dne 03.12.2001, je razvidno, da je na javni razpis pravočasno prispelo pet ponudb. Dne 10.12.2001 je naročnik z obvestilom oddaji javnega naročila po odprtem postopku, št. JR-01/311905, 402-291/01-3, obvestil vse ponudnike, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral skupno ponudbo ponudnikov â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je v skladu s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/2000 in 102/2000; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) z dopisom, št. 178301-hs/01, z dne 27.12.2001 (..) in dopisom, z dne 24.12.2001 (â??) od naročnika zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, s podrobno razlago točkovanja po posameznih merilih za vse ponudnike z navedbo referenc ponudnikov, tudi za posamične ponudnike v skupini, po merilih iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je dne 10.01.2002 posredoval vlagatelju obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 402-291/01-6, iz katerega je razvidno opravljeno ocenjevanje ponudb. Naročnik pa vlagateljevi zahtevi, da točno navede katere reference je posamezen ponudnik predložil, ne more ustreči, ker je to v nasprotju z interesom ostalih ponudnikov, saj bi se s tem razkrile njihove poslovne skrivnosti.

Vlagatelj je dne 24.01.2002 vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V njem navaja, da je bila njihova skupna ponudba neopravičeno izločena iz postopka kot nepravilna, iz razloga, ker podjetje â??, ni predložilo zahtevane bančne garancije za resnost ponudbe, niti izjave banke, da bo izdala garancijo za dobro izvedbo posla. Ponudnika .. in â?? sta predložila medsebojni pravni akt o skupni izvedbi naročila in v njem opredelila tudi medsebojno odgovornost do skupne izvedbe, kakor tudi odgovornost proti naročniku. Predložila sta tudi vsa zahtevana dokazila po 42. členu ZJN-1 oziroma v skladu z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije. Predložena je bila tudi bančna garancija za resnost ponudbe v zahtevanem znesku ter garancijo za dobro izvedbo posla za oba ponudnika in sicer eno bančno garancijo za celotno vrednost posla, naslovljeno na enega ponudnika, z medsebojno pogodbo pa so definirane medsebojne odgovornosti. Ker sta ponudnika komitenta različnih bank ni bilo mogoče dobiti bančne garancije, ki bi omenjala oba partnerja v skupnem poslu.
Dalje vlagatelj navaja, da sta izbrani ponudnik in ponudnik â??, podali na javnem razpisu lažne reference oziroma, da so iste reference podali večkrat. Vlagatelj meni, da so podatki o referencah pri ponudnikih javni podatki in da trditev naročnika v obrazloženem obvestilu, da so reference poslovna tajna ponudnikov, ne velja. Reference so v razpisni dokumentaciji vrednotene v merilih in imajo velik vpliv na končno oceno. Ker je naročnik zavrnil navedbo teh podatkov, vlagatelj trditev dokazuje na naslednji način.
- Za navedeno referenco iz razpisne dokumentacije za vrednost del od 20 do 50 mio SIT je potrebno ob upoštevanju minimalne vrednosti 20 mio SIT ter ob povprečni ceni ure za 16.666 ur dela najmanj 8 delavcev. Tako je za skupno število navedenih referenc 33 za to vrednost del potrebnih minimalno 264 varnostnikov.
- Za navedeno referenco iz razpisne dokumentacije za vrednost del nad 50 mio SIT je potrebno ob upoštevanju minimalne vrednosti 50 mio SIT ter ob povprečni ceni ure za 41.666 ur dela najmanj 19 delavcev. Tako je za skupno število navedenih referenc 29 za to vrednost del potrebnih minimalno 551 varnostnikov.
- Iz predhodnih točk 1. in 2. je razvidno, da je glede na navedeno število referenc potrebno za ta dela brez potrebnih rezerv za LD ( + 10% števila delavcev) ter ob upoštevanju minimalnih izhodiščnih vrednostih referenc najmanj 815 varnostnikov. Glede na podatke iz BON obrazcev po prometu družb v skupini ponudnikov (â??.) je razvidno, da so navedli za vrednost referenc manj kot 50% opravljenega letnega prometa. Iz tega sledi, da bi morali imeti ponudniki najmanj 1650 zaposlenih varnostnikov. Po podatkih Zbornice za zasebno varovanje pa imajo vsi ponudniki v skupini skupaj 947 zaposlenih -registriranih varnostnikov ter so tako skoraj vsi na delih, ki jih navajajo v referencah.

Naročnik je s sklepom, št. 402-291/01-10, z dne 19.02.2002, zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen. Naročnik v zvezi s prvo navedbo vlagatelja navaja, da je razpisni dokumentaciji v točki 2.5.5.1 navodil ponudnikov, Zavarovanje resnosti ponudbe, natančno navedel: "Pri skupnem poslu mora zavarovanje resnosti ponudbe označevati kot ponudnika vse partnerje skupnega posla". V primeru nejasnosti je imel vsak ponudnik skladno z navodili možnost postavljati vprašanja v zvezi z javnim naročilom. Ker vlagatelj v svoji ponudbi ni zadostil zahtevi iz točke 2.5.5.1 navodil ponudnikom, je naročnik ravnal pravilno in tako ponudbo, katerih bančna zavarovanja ne pokrivajo vseh sodelujočih, kot nepravilno zavrnil. Naročnik kot dodaten argument navaja, da so ostali ponudniki, ki so nastopali v skupnih ponudbah ali ponudbah s podizvajalci v celoti izpolnili zahtevano določilo in zato določilo kot tako ni moglo biti nejasno. Če bi naročnik upošteval nepravilno ponudbo (ponudba, ki ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije), bi bilo to v nasprotju z načelom formalnosti, kar bi bila podlaga za zahtevek za revizijo drugih ponudnikov. Glede vlagateljevih navedb o neresničnih oziroma zavajujočih referencah izbranih ponudnikov (kršitev 41. člena ZJN-1) naročnik ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe neutemeljene iz naslednjih razlogov:
- Kot ugotavlja že sam vlagatelj, vpogled v listo referenc konkurenčnih ponudnikov ni v interesu posameznih ponudnikov, zato je tovrstne podatke naročnik dolžan varovati kot poslovno skrivnost (in ne kot določeno stopnjo zaupnosti). Zaradi tega je zavrnil navajanje referenc, v postopku revizije pa je kljub temu ponovno preveril vsebino referenc izbranih ponudnikov in ugotovil, da so reference ustrezne in kljub ponovnem preverjanju ne bi sprejel drugačne odločitve.
- Vse reference so bile originali in naročnik nikjer ni podvomil, da bi šlo za ponarejene dokumente ali dokumente, ki ne izkazujejo resničnosti navedenih trditev.
- Vlagateljeve navedbe iz izračuna bi bile teoretično pravilne ob predpostavki, da so vse reference istočasne ter izvajane v polnem obsegu. Naročnik tej pavšalni ugotovitvi oporeka iz naslednjih razlogov:
- Reference se nanašajo za dobo zadnjih treh let, kar pomeni (naročnik je trajanja poslov v listinah tudi dejansko preveril), da dejansko stanje ni tako, kot ga prikazuje vlagatelj. Konkretni primer: ponudnik je v letu 2000 opravljal določen posel in predložil za ta posel referenco (po tem poslu je bilo npr. zaposlenih 100 oseb), leta 2001 pa mu je ta pogodba prenehala, namesto nje pa je bilo istih 100 oseb zaposlenih na drugem poslu, za katerega je prav tako pridobil referenco. Torej je dobil glede na obseg posla dve ustrezni referenci.
- Naročnik je reference ponovno preveril tudi glede trajanja in obsega storitev ter ugotovil, da vsi posli niso trajali celotno obdobje - iz vsebine, trajanja in vrednosti poslov izbranih ponudnikov izhaja, da so reference pristne in nezavajujoče ter izkazujejo dejstva, ki jih navajajo.
- Skladno z določbami Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) mora vsaka stranka, ki nekaj trdi, to tudi dokazati (dokazno breme je v tem primeru na strani vlagatelja). Naročnik ugotavlja, da vlagatelj ni z ničemer dokazal, da gre za neresnične reference, temveč je podal le teoretičen izračun, ki drži pod določenimi predpostavkami, kar pa dejanskega stanja ne spreminja.
Naročnik je vlagatelja pozval, da v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek umika.

Vlagatelj je dne 25.02.2002 naročnika na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 28.02.2002 Državni revizijski komisiji na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, z dopisom, z dne 27.02.2002, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo. V mnenju je naročnik podal dodatno obrazložitev, zakaj je zahteval bančno garancijo od vsakega partnerja in sicer zaradi zaščite načela enakopravnosti in načela pravičnosti. Po naročnikovem mnenju obstaja možnost, da eden od partnerjev odkloni podpis pogodbe, naročnik pa razpolaga samo z bančno garancijo drugega partnerja. V vnovčitvijo le-te je kaznovan partner, ki je predložil bančno garancijo, ki lahko kasneje proti naročniku naperi tožbo za povrnitev škode, ki mu je nastala z uveljavitvijo jamstva.

Državna revizijska komisija si je, v skladu z določili drugega odstavka 21. člena ZRPJN, pri naročniku dne 13.03.2002, ogledala še ostale dokumente in pridobila nekatera dodatna pojasnila.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot oseba, ki je podala ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je najprej preverila navedbo vlagatelja, da je naročnik njegovo ponudbo nepravilno izločil iz razloga, ker ni predložil ustreznega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Naročnik je v razpisni dokumentaciji v navodilih ponudnikom v točki 2.4.3.4. Skupna ponudba določil, da lahko ponudbo na osnovi razpisa predloži tudi skupina izvajalcev. V takem primeru naročnik zahteva, da skupina izvajalcev predloži pravni akt o skupni izvedbi naročila. Pravni akt o skupni izvedbi naročila mora natančno opredeliti odgovornost posameznih izvajalcev za izvedbo naročila. Ne glede na to, bodo ponudniki odgovarjali naročniku neomejeno solidarno. V točki 2.5.5.1. Zavarovanje resnosti ponudbe je naročnik določil, da mora zavarovanje resnosti ponudbe pri skupnem poslu označevati kot ponudnika vse partnerje skupnega posla. Vlagatelj je v svoji ponudbeni dokumentaciji predložil pogodbo o skupni ponudbi in skupni izvedbi naročila med â?? in â??, z dne 30.11.2001, ki v 1. členu določa, da pogodbeni stranki v razmerju do naročnika odgovarjata neomejeno solidarno ter bančno garancijo za resnost ponudbe SKB Banke d.d., Ljubljana, št. 3441/84, z dne 03.12.2001, v višini 5.780.000,00 SIT za ponudnika â?? .

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno določil, da mora zavarovanje resnosti ponudbe pri skupnem poslu označevati kot ponudnika vse partnerje skupnega posla. Naročnik je v postopku pregleda vlagateljeve ponudbe pravilno ugotovil, da le-ta ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika in je ravnal pravilno, ko jo je, v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, kot nepravilno zavrnil. Tudi Navodilo o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000) v četrtem odstavku 2. člena določa, da v primeru, če ponudnik ne predloži zahtevanega instrumenta finančnega zavarovanja ali če predloži drugo vrsto finančnega zavarovanja, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji, se obvezno izloči iz nadaljnjega postopka. 18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1 namreč določa: "Pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije".

Pri tem pa Državna revizijska komisija še pripominja, da je imel vlagatelj možnost zahtevati od naročnika pojasnila, v kolikor mu kakšna določba razpisne dokumentacije ni bila jasna ali nedvoumna. Naročnik je namreč tudi v razpisni dokumentaciji v točki 2.4.1. Obrazložitev razpisne dokumentacije navedel, da lahko vsak bodoči ponudnik zaprosi za obrazložitev razpisne dokumentacije in da bo vodja javnega naročila odgovoril na vse prošnje za pojasnila, ki jih bo sprejel v roku, določenem v razpisni dokumentaciji (najkasneje 2 dni pred rokom za oddajo ponudb), na enak način, kot jih je prejel ali pa na organiziranih sestankih z bodočimi ponudniki. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz spisne dokumentacije predmetnega javnega naročila izhaja, da vlagatelj te možnosti ni izkoristil in ni zahteval nobenih pojasnil v zvezi s spornim vprašanjem.

Državna revizijska komisija je zatem preverila vlagateljevo navedbo, da je naročnik zavrnil vlagateljevo zahtevo, da v obrazloženem obvestilu navede reference za vse ponudnike, kot tudi za posamične ponudnike v skupini, po merilih iz razpisne dokumentacije. Pri tem je potrebno ugotoviti, da je javnost ponudb in obseg te javnosti sicer omejena v korist ponudnikov. Varovanje zaupnosti podatkov pa je dolžnost tako naročnika kot ponudnika. Tretji odstavek 8. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb. Iz prvega odstavka 8. člena ZJN-1 pa je razbrati, da mora naročnik varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis. S predpisom o gospodarskih družbah je mišljen prvenstveno Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.: 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 54/99, 45/2001; v nadaljnjem besedilu: ZGD), ki v petem poglavju (členi od 39. do 42.) določa, kaj se šteje kot poslovna skrivnost in prepoved konkurence. ZGD v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom in so s takim sklepom seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. Vendar se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Poslovna skrivnost se torej nanaša na podatke o ponudniku, kar natančneje določa 8. člen ZJN-1 in sicer, da mora naročnik varovati kot zaupne določene podatke o ponudnikih. Državna revizijska komisija v zvezi s tem pojasnjuje, da mora naročnik odkloniti dajanje podatkov in obvestil, ki bi pomenilo kršitev zaupnosti podatkov. Po drugi strani pa ne morejo nositi oznake poslovne skrivnosti pri posameznem ponudniku ali veljati za zaupne podatki, ki dokazujejo izpolnjevanje omejitev in pogojev za izbiro najugodnejše ponudbe, ter podatki, ki so na osnovi meril za izbiro najugodnejše ponudbe potrebni za vrednotenje ponudb (cene, roki, reference ipd.). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je treba pritrditi vlagatelju, da bi mu naročnik moral navesti v obrazloženem obvestilu tiste podatke, ki so nedvomno, kot to določa zakon, javni. S tem so mišljeni glavni podatki iz ponudbe, na podlagi katerih tudi naročnik ocenjuje in med seboj primerja ponudbe ter izbere najugodnejšo ponudbo skladno z merili iz razpisne dokumentacije.

Glede javnosti ostalih podatkov iz ponudbe pa je pritrditi stališču, da mora naročnik omogočiti ponudniku, ki potrebuje podatke iz drugih ponudb zaradi morebitne vložitve zahtevka za revizijo, da te podatke pridobi, vendar upoštevajoč zaupnost posameznih delov dokumentacije, kot jo določi za svojo ponudbo posamezen ponudnik. Potrebno pa je tudi poudariti, da ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost celotne ponudbe, vsekakor pa je dolžnost ponudnika, da podatke, ki po njegovem mnenju predstavljajo poslovno skrivnost, kot take tudi označi. Naročnik je odgovoren za varovanje podatkov iz ponudbe predvsem ponudniku, katerega podatke iz ponudbene dokumentacije je obelodanil, zato je ob tem potrebno upoštevati interese tega ponudnika. Državna revizijska komisija glede na to ugotavlja, da gre naročniku očitati, da zaupnost dokumentov lahko določajo samo ponudniki, ne more pa v njihovem imenu to početi naročnik. Državna revizijska komisija še pripominja, da v konkretnem primeru pri vpogledu v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika in ponudnika â??, ni ugotovila, da bi referenčne liste oziroma posamezna strokovna priporočila označila kot poslovno skrivnost.

Ker naročnik ni omogočil vlagatelju, da bi preveril resničnosti v ponudbenih dokumentacijah drugih ponudnikov (predvsem ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika â??) navedenih podatkov, je Državna revizijska komisija vpogledala v posamezne ponudbene dokumentacije in na tej podlagi preverila vlagateljevo navedbo, da sta izbrani ponudnik in ponudnik â??, navajala lažne reference oziroma, da sta iste reference podala večkrat in pri tem ugotovila naslednje.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 3.8. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika med drugim določil tudi, da bo pod b) Potrjena strokovna priporočila - reference za posle nad 20 do vključno 50 mio SIT, strokovna komisija upoštevala samo tista strokovna priporočila ponudnikov, s katerimi so dokazovali, da so za posameznega naročnika opravljali storitev varovanja objektov in receptorsko službo, katerih pogodbena vrednost je bila več kot 20 mio SIT do vključno 50 mio SIT na leto v zadnjih 3 letih. To merilo bo ocenjevala tako, da bo dodelila najvišje število točk tistemu ponudniku, ki je predložilo največje število zgoraj zahtevanih pisnih strokovnih priporočil, vendar ne več kot 10, ostalim ponudnikom z manjšim številom zgoraj zahtevanih pisnih strokovnih priporočil pa število točk po sledeči formuli:
B = (x / y) x 10 B ... število točk za merilo potrjena strok. priporočila
x ... število potrjenih zahtevanih pisnih strok. priporočil ponudnika
Y ... najvišje število potrjenih zahtevanih pisnih strok. priporočil
Pod c) Potrjena strokovna priporočila - reference za posle nad 50 mio SIT, bo strokovna komisija upoštevala samo tista strokovna priporočila ponudnikov, s katerimi so dokazovali, da so za posameznega naročnika opravljali storitev varovanja objektov in receptorsko službo, katerih pogodbena vrednost je bila več kot 50 mio SIT na leto v zadnjih 3 letih. To merilo bo ocenjevala tako, da bo dodelila najvišje število točk tistemu ponudniku, ki je predložil največje število zgoraj zahtevanih pisnih strokovnih priporočil, vendar ne več kot 10, ostalim ponudnikom z manjšim številom zgoraj zahtevanih pisnih strokovnih priporočil pa število točk po sledeči formuli:
C = (x / y) x 20 C ... število točk za merilo potrjena strok. priporočila
x ... število potrjenih zahtevanih pisnih strok. priporočil ponudnika
Y ... najvišje število potrjenih zahtevanih pisnih strok. Priporočil
Med dokazili, da ponudnik razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi in kadrovskimi zmogljivostmi je za priloge pod točko 3.7.7.1. Seznam opravljenih storitev varovanja objektov v zadnjih treh letih naročnik določil, da bo upošteval tiste reference, ki jih bo ponudnik navedel v tem seznamu, z letnimi pogodbenimi zneski (nad 20 mio SIT do 50 mio SIT oziroma nad 50 mio SIT) ter za katere bo ponudnik predložil dokazila v obliki potrdila za vsak posel - pogodbo posebej, izdanih s strani naročnikov, ki potrjujejo kvalitetno in pravočasno izpolnitev letnih pogodbenih obveznosti. Naročnik je še opozoril, da se bo upoštevalo največ 10 veljavnih referenc.
Iz poročila o oceni ponudb, št. JR-01/311905, z dne 10.12.2001, in obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, št. 402-291/01-6, z dne 10.01.2002, izhaja, da je naročnik priznal izbranemu ponudniku pri merilu pod b) za 33 predloženih referenc 10 točk in pod c) za 29 predloženih referenc 20 točk ter ponudniku â?? pri merilu pod b) za 11 predloženih referenc 10 točk in pod c) za 14 predloženih referenc 20 točk. Državna revizijska komisija je preverila v ponudbenih dokumentacijah izbranega ponudnika in ponudnika â??, ali so predložili reference oziroma potrjena strokovna priporočila, na način kot jih je zahteval naročnik in pri tem ugotovila, da je naročnik obe ponudbeni dokumentaciji pri teh dveh merilih pravilno ovrednotil. Vsa strokovna priporočila so namreč potrjena s strani naročnikov, kar dokazuje, da podatki, ki jih vsebujejo resnični. Vsled navedenega ni mogoče slediti vlagateljevi navedbi, da so ponudniki predložili lažne reference oziroma so jih podali večkrat. Iz predloženih potrdil je mogoče razbrati, da so naročniki v večini potrjevali letne pogodbene zneske, kar pomeni, da je lahko en ponudnik za enega naročnika predložil tri potrdila, npr. za leto 1999, 2000 in 2001. Pri tem je potrebno še poudariti, da sta tako izbrani ponudnik, kot tudi ponudnik Varnost d.d., Maribor, dosegla maksimalno število točk 10 po merilu b) in 20 po merilu c), saj je naročnik omejil upoštevanje referenc na maksimalno 10 referenc in da sta oba predložila še večje število referenc, kot je bilo to potrebno za dosego maksimalnega števila točk. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo tudi v tem delu neutemeljen.

Državna revizijska komisija je pri preverjanju utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik ravnal v skladu z določili ZJN-1, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil kot nepravilno ter da je ocenjevanje izpeljal v skladu z merili, na način, da ga je bilo mogoče v revizijskem postopku objektivno preveriti. Državna revizijska komisija je zato skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??


â??