018-029/02

Številka: 018-29/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo varovalnih storitev ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika kot izhaja iz obvestila o oddaji naročila št. Su: 040801/2001 - 860, z dne 27.12.2001.

Obrazložitev

Naročnik je, dne 13.11.2001, sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za storitve fizičnega varovanja oseb in premoženja za potrebe Okrožnega sodišča v â?? v ocenjeni vrednosti â??. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 19.12.2001, je razvidno, da je naročnik prejel 4 pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 27.12.2001 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 28.01.2002 vložil zahtevek za revizijo, z dne 24.01.2002, v katerem navaja, da se ne strinja z izbiro najugodnejšega ponudnika, ker je naročnik v postopku oddaje javnega naročila kršil Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99), Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00 in 79/01) in Ustavo Republike Slovenije v 74. členu.
Vlagatelj navaja, da je bilo ob javnem odpiranju ponudb ugotovljeno, da je bila edina pomanjkljiva ponudba ravno ponudba izbranega ponudnika, ker (kot izhaja iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 19.12.2001) le-ta "ni bila zapečatena, vezava ponudbe pa je omogočala dodajanje strani". Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb je nadalje razvidno, da je bila ponudba vlagatelja najugodnejša po vseh treh merilih za ocenjevanje ponudb, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji (cena-50%, rok plačila-25% in stopnja strokovne izobrazbe-25%). Ker vlagatelj kot najugodnejši ponudnik ni bil izbran je na podlagi obvestila o oddaji predmetnega naročila podal zahtevo za obrazloženo obvestilo (79. člen ZJN-1). Naročnik je v obrazloženem obvestilu navedel, da vlagatelj ni bil izbran, ker je naročnik pri pregledu ponudbene dokumentacije ugotovil, da ni pravilna. Ponudbe po naročnikovem mnenju ni podpisal zastopnik družbe, naveden v izpisku iz sodnega registra, ampak je bila le-ta podpisana "za", za kar pa v ponudbeni dokumentaciji vlagatelja ni bilo predloženega pooblastila, podpisanega s strani zastopnika družbe. Vlagatelj trdi, da v tem primeru ni mogoče govoriti o nepravilnosti ponudbe, saj je sestavil ponudbeno dokumentacijo povsem v skladu z razpisno dokumentacijo. M. G., ki je podpisal ponudbeno dokumentacijo ob pečatu družbe, je član uprave družbe in namestnik predsednika uprave ter tako tudi zastopnik in podpisnik družbe. V kolikor se je naročniku navedeno zdelo sporno, bi lahko ob upoštevanju 1. odstavka 54. člena ZJN-1 od ponudnika zahteval dodatno pojasnilo oziroma predložitev ustreznega pooblastila oziroma izpiska, saj obravnavani podpis ne vpliva na pravilnost ponudbe, ki se tudi ob preveritvi ne bi v ničemer spremenila. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da če je nepravilna njegova ponudba, potem bi morala biti še toliko bolj nepravilna ponudba izbranega ponudnika. Ponudba izbranega ponudnika (kot je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb) namreč ni bila zapečatena, vezana pa tako, da je omogočala dodajanje strani. Glede na navedeno vlagatelj meni, da je naročnik kršil načelo enakopravnosti (7. člen ZJN-1). Če bi bil naročnik dosleden in bi upošteval načelo enakopravnosti ponudnikov, bi moral za obe ponudbi (ponudbo vlagatelja in ponudbo izbranega ponudnika) ugotoviti, da sta bodisi pravilni bodisi nepravilni. Tako pa je diskriminatorno označil kot nepravilno le vlagateljevo ponudbo, da je lahko izbral ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj meni, da obstaja sum, da je šlo v tem primeru tudi za krajevno diskriminacijo, saj je izbrani ponudnik iz naročnikovega kraja, vlagatelj pa ne. Vlagatelj predlaga, da naročnik spremeni svojo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika ter upošteva vlagatelja ko najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je dne 12.02.2002, s sklepom, št. SU 040801/2001-860-23, zavrnil vlagateljev zahtevek kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da ZJN-1 v 2. odstavku 76. člena v zvezi z 18. točko 1. odstavka 3. člena, predpisuje, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti kot nepravilne. Naročnik je zato vlagateljevo ponudbo zavrnil, saj je bila le-ta podpisana "za", ne da bi bilo zato v ponudbeni dokumentaciji dano pooblastilo. Smisel in namen navedbe zastopnikov gospodarskih družb v sodnem registru je namreč med drugim tudi v tem, da je zagotovljena varnost in seznanjenost udeležencev v pravnem prometu o tem, kdo zastopa posamezno gospodarsko družbo in s tem, kdo je pravzaprav pooblaščen za podpisovanje dokumentacije, ki jo družba pošlje v pravni promet. Naročnik ni mogel upoštevati navedbe vlagatelja, da bi lahko naročnik, skladno s 1. odstavkom 54. člena ZJN-1, od njega zahteval dodatna pojasnila v zvezi s to pomanjkljivostjo, saj ga pri tem omejuje 4. odstavek 76. člena istega zakona, ki pravi, da sme naročnik zahtevati od ponudnikov, da predložijo dodatne dokaze o izpolnjevanju pogojev le v primeru, če ponudnik ni mogel pridobiti zahtevanih listin, ker se ne izdajajo po predpisih države, kjer ima sedež. Dejstvo, da ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika ni bila zapečatena ter da je njena vezava dopuščala menjavo njenih delov, za naročnika ne predstavlja razloga iz 2. odstavka 76. člena v zvezi z 18. točko 1. odstavka 3. člena ZJN-1, zaradi katerega bi moral tudi to ponudbo kot nepravilno zavrniti. Omenjena pomanjkljivost je bila ugotovljena na javnem odpiranju ponudb, na kar pa navzoči ponudniki (med njimi tudi pooblaščenec vlagatelja) niso imeli pripomb. V navzočnosti ponudnikov so bili v zapisnik vnešeni vsi podatki, ki se nanašajo na merila iz razpisne dokumentacije, to so cene z navedbo popustov, roki plačila in stopnje strokovne izobrazbe neposrednih izvajalcev storitev vseh ponudnikov, zato očitek vlagatelja, da je vezava ponudbe izbranega ponudnika omogočala naknadno menjavo listin, nima nikakršne osnove. Glede na navedeno naročnik zaključuje, da so vse navedbe vlagatelja o neenakopravnem obravnavanju njegove ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika povsem neutemeljena. Do enakega zaključka je naročnik prišel tudi glede vlagateljevih sumničenj o krajevni diskriminaciji. Ponudbo izbranega ponudnika je naročnik izbral po načelu gospodarnosti in učinkovitosti porabe sredstev, ker je bila po postavljenih merilih najugodnejša in ne zato, ker ima izbrani ponudnik sedež v istem kraju in z njim že poslovno sodeluje.
Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema obvestila pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 19.02.2002, na podlagi 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je v obravnavani revizijski zadevi najprej ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je bila njegova ponudba neopravičeno izločena iz postopka oddaje javnega naročila kot nepravilna, utemeljen.
Pregled spisovne dokumentacije pokaže, da je vlagatelj k zahtevku za revizijo priložil Sklep o imenovanju člana uprave, z dne 05.10. 2001. Iz navedenega sklepa izhaja, da je nadzorni svet vlagatelja s 01.10.2001, kot novega člana uprave imenoval M. G., torej osebo, ki je dne 14.12.2001 podpisala vlagateljevo ponudbo. Vlagatelj je zahtevku za revizijo dodatno priložil tudi obrazec "Overjeni podpisi oseb, pooblaščenih za zastopanje", z dne 07.11.2001, št. 4103/2001, iz katerega izhaja (po notarju Vojku Pintarju iz Kranja) overjen podpis M. G. Za presojo obravnavane revizijske navedbe je bilo potrebno razjasniti vprašanje, ali delniško družbo zavezuje podpis ponudbe, ki jo je podpisal član uprave, ki (še) ni vpisan v sodnem registru" Ob reševanju obravnavane vlagateljeve navedbe se je Državna revizijska komisija oprla na določila Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 54/99 in 45/01; v nadaljevanju: ZGD).
1. odstavek 248. člena ZGD (zastopanje in predstavljanje) določa, da uprava zastopa in predstavlja družbo. Uprava vodi delniško družbo samostojno in na lastno odgovornost (1. odstavek 246. člena ZGD). Glavni funkciji uprave sta torej vodenje poslov in zastopanje družbe. Uprava je zakonski zastopnik delniške družbe. Zastopniki družbe in morebitne omejitve njihovih pooblastil se vpisujejo v sodni register. Upravičenje za veljavno zastopanje pridobi zastopnik družbe s tem, ko pristojni organ sprejme akt o imenovanju. Tako član uprave delniške družbe veljavno opravlja dejanja poslovodstva in zastopa družbo od imenovanja na to funkcijo dalje, upravičenje za zastopanje torej nastane (ali preneha) še pred vpisom v sodni register. Za veljavnost njegovih dejanj poslovodenja in zastopanja ni potreben še časovno naknaden vpis v sodni register. Vpis uprave (člana uprave) v sodni register namreč ni konstitutivne, temveč deklaratorne narave. Opisano sledi že iz 32. člena ZGD, ki določa, da družbo zastopajo in predstavljajo osebe, ki so določene z zakonom ali z aktom o ustanovitvi družbe. Po določilu 46. člena ZGD vloži prijavo za vpis družbe v sodni register oseba, ki je po zakonu ali po njenih aktih upravičena za zastopanje. Iz tega sledi, da mora imeti družba zastopnika že pred vpisom v sodni register, kar pomeni, da je sama odločitev družbenikov o imenovanju zastopnikov konstitutivnega značaja.
ZJN-1 v 1. odstavku 54. člena določa: "Naročnik sme zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb, lahko pa tako ponudbo zavrne".
Čeprav citirana določba naročniku zgolj omogoča (in ga torej ne zavezuje), da sme zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb, pa Državna komisija kljub temu opozarja naročnika, da bi ravno z opisano možnostjo (ki je ni izkoristil) odpravil dvome in nejasnosti, ki se nanašajo na obravnavano revizijsko navedbo in posledično sam ugotovil, da je M. G., kot član uprave, ponudbo podpisal povsem zakonito in v skladu s svojimi pristojnostmi. Z navedenim naročnik tudi z ničemer ne bi posegel v vsebino vlagateljeve ponudbe oziroma bi ravnal povsem v skladu s citirano določbo 1. odstavka 54. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala utemeljenost vlagateljevega očitka, ki se nanaša na (ne)pravilnost ponudbe izbranega ponudnika, "ki ni bila zapečatena, vezana pa tako, da je omogočala dodajanje strani." Kot je razbrati iz spisovne dokumentacije dejansko stanje v zvezi z obravnavano revizijsko navedbo ni sporno. Tako vlagatelj kot tudi naročnik navajata, da je bilo že na javnem odpiranju ponudb ugotovljeno, da ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika ni bila zapečatena ter da je vezava le-te dopuščala menjavo njenih delov. Zapisano izhaja tudi iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 19.12.2001, št. SU 040801/2001-860-11, kjer je v rubriki navedba pomanjkljivosti vpisano: "dana ponudba ni zapečatena; vezava ponudbe omogoča dodajanje strani."
ZJN-1 v 18. točki 1. odstavka 3. člena pojasnjuje, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Zakon torej predvideva, da lahko naročnik v razpisni dokumentaciji postavi med drugim tudi različne zahteve glede obličnosti in načina oddaje ponudb, hkrati pa naročnika zavezuje, da v fazi primerjave in ocenjevanja ponudb le-te v celoti upošteva. Le na opisan način naročnik ravna tudi v skladu z načelom enakopravnosti vseh ponudnikov, ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1.
V zvezi z obravnavano revizijsko navedbo je bilo potrebno predvsem ugotoviti, kakšne zahteve je v zvezi s tem naročnik postavil v razpisni dokumentaciji. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil nobene zahteve, ki bi se nanašala na takšno vezavo ponudbe, ki bi onemogočala menjavo njenih delov. Edina zahteva, ki jo je naročnik postavil v razpisni dokumentaciji, točneje v 4. točki Navodil za izdelavo ponudbe, in bi jo lahko uvrstili med zahteve, ki se nanaša na obličnost in/ali način oddaje ponudbene ponudbene dokumentacije, je zahteva iz 4. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je naročnik (med drugim) zapisal: "Ponudba mora biti oddana v zapečateni ovojnici z oznako ne odpiraj-javni razpis." Ker se citirana naročnikova zahteva nanaša izključno na ovojnico, v kateri naj bi bile oddane ponudbe in ne tudi na ponudbeno dokumentacijo, je potrebno ugotoviti, da izbrani ponudnik v zvezi s tem ni ravnal v nasprotju z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije.
Če bi naročnik kljub navedenemu, ponudbo izbranega ponudnika kot nepravilno izločil iz postopka oddaje javnega naročila, bi s tem ravnal ne le v nasprotju z lastnimi navodili iz razpisne dokumentacije, temveč bi hkrati posegel tudi v načelo enakopravnosti, ki med drugim od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja (1. odstavek 7. člena ZJN-1). Naročnik bi namreč s takšnim ravnanjem ustvaril položaj, v katerem bi imeli ponudniki, ki so predložili izključno na podlagi lastne presoje in odločitve ponudbe s takšno vezavo, ki je onemogočala dodajanje in odvzemanje dokumentov (ne glede na to, da so to storili vsi ponudniki razen izbranega), prednost pred izbranim ponudnikom, ki tega ni storil in s tem zgolj (pravilno) sledil naročnikovi razpisni dokumentaciji.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik je dolžan ponovno opraviti pregled in ocenjevanje ponudb, pri tem pa mora skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN upoštevati napotke iz te odločitve.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??




â??