018-028/02

Številka: 018-28/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članov â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo prehrambenega in drugega blaga za 1. skupino: Pralna sredstva in čistila in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

1.) Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2.) Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Na podlagi javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, štev. â??, pod številko objave Ob-â??, za oddajo javnega naročila po omejenem postopku za nabavo prehrambenega blaga, pralnih sredstev in čistil, sanitetnega materiala, razkužil, delovne obleke, obutve in posteljnega perila po 3. odstavku 19. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-l) je naročnik dne 8.1.2002 kandidate s priznano usposobljenostjo povabil, naj oddajo svoje ponudbe. Javno odpiranje ponudb je bilo opravljeno dne 21.1.2002, o čemer je bil sestavljen zapisnik, štev. 275/3. Dne 21.1.2001 je naročnik izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, štev. 296/2, 297/2, iz katerega izhaja, da je kot najugodnejše kandidate za dobavo: B) Pralna sredstva in čistila, sanitetni material, razkužila, delovne obleke in obutev ter posteljno perilo blaga iz skupine 1. Pralna sredstva in čistila, izbral ponudnika â?? (v nadaljevanju: izbrana ponudnika). V obrazložitvi obvestila o oddaji javnega naročila je naročnik navedel, da je na povabilo naročnika prispelo 6 ponudb, ki so bile pravočasne in so vsebovale vso ponudbeno dokumentacijo, ki je bila predpisana z navodili naročnika. Ker je naročnik kot merilo uporabil le najnižjo ceno, je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika, ki je ponudil najnižjo ceno, kar je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb.

Vlagatelj je dne 29.1.2002 vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da se mu pri pregledu zapisnika o odpiranju ponudb postavlja vprašanje, zakaj je tako velika razlika v končni ceni pod skupino 1. pralna sredstva in čistila. Razlika je več kot 80% med najcenejšim in najdražjim ponudnikom. Vlagatelj navaja, da se redko zgodi, da je razlika tako velika, saj tudi posamezni artikli niso številčno tako veliki, da bi predstavljati tako veliko razliko v ceni. Vlagatelja zanima, ali je naročnik posamezne ponudbe računsko preračunal, saj se je že zgodilo, da so se v ponudbah našle takšne napake, katere navidezno niso spremenile cene na enoto posameznemu artiklu, so pa v končni vrednosti močno povečale vrednost na količino. Vlagatelja tudi zanima, ali ima naročnik spisek ponujenih artiklov ponudnikov, saj se po vlagateljevem mnenju tudi tukaj lahko marsikaj zaplete. Ponudi se eden artikel, izdobavi pa se enkrat eden drugič drugi artikel. Iz vsega tega je razvidno, navaja vlagatelj, da lahko dobavitelj pripelje stalno drugačno sredstvo, saj ni bilo potrebno ponujenih sredstev imenovati - to pomeni, ni nadzora nad dobavo in posledično nenehno priučevanje - šolanje kadra po vsaki dobavi (če ga nudijo) za ponujena sredstva. Vlagatelj dalje navaja, da je pri besedi komad vprašanje, po koliko ima kdo komad pakiran (50g ali 200g ) itd. Zato vlagatelj naročnika prosi, da pregleda nekatere točke, ki jih izpostavlja vlagatelj, saj vlagatelj meni, da je ravno pri teh točkah sporna cena ali pa ponujeni artikel:
6. Osvežilec za WC gel - vlagatelj je ponudil osvežilec, ki je pakiran 200 ml, na tržišču se pojavljajo več ali manj v pakiranjih od 50 ml do 75 ml.
7. Tablete - vlagatelj je ponudil vložke Tofix, kateri so pakirani po 3 kos, cena velja za pak -3 kos.
8. Spray - vlagatelj je ponudil osvežilec Tofix 200 ml brez potisnega plina (ekologija).
15. >330 ml - vlagatelj je ponudil visoko koncentrirano čistilo Sanor plus, ki ima posebno dozirko (dozirke naročnik že ima), katerega naročnik tudi uporablja in ga je v predračunu tudi zahteval. Na tržišču ga trži izključno vlagatelj, zato se sprašuje, kaj je ponudila konkurenca.
18. >330 ml - tukaj je vlagatelj ponudil artikle Inor (dozirke naročnik že ima), katerega naročnik prav tako pozna in ga trži izključno vlagatelj. Je visoko koncentrirano čistilo, podobno kot čistilo pod točko 15.
19. Čistilo za nego tal z voskom - vlagatelj je ponudil Tawip, čistilno negovalno sredstvo z vodo topnimi delci, s katerim se tla negujejo in čistijo z enim delovnim postopkom.
23. in 24. Razkužilo - pod ti dve točki je vlagatelj ponudil čistilo in razkužilo Apesin DSR 60.
26. Dezinfekcijsko čistilo za kuhinjo - pod to točko je vlagatelj ponudil Apesin DSR 50.
27. Učinkovito dezinfekcijsko čistilo - tukaj je vlagatelj ponudil Apesin Rapid, kateri je v embalaži 2 l enakovreden 10 1 običajnega dezinfekcijskega čistila, zato je tudi cena drugačna (razmerje mešanja).
29. Čistilec cevi - tukaj je vlagatelj ponudil čistilo Rorax v EM 1 l.
38. Pod to točko lahko pride do velikih razlik, zaradi dveh enot mere, katero je naročnik navedel (500g in 750g). Vlagatlej je ponudil tekoči vim Frapin, enoto mere je naročniku preračunal na 0,51, ker je vlagateljevo pakiranje 11.
40. Tudi tukaj je vprašanje, kaj in koliko je kdo ponudil. Vlagatelj je ponudil ceno za vrečo papirja v kateri je 120 zavitkov 150 listnega papirja.
57. Osvežilni vložek spray - tukaj je vlagatelj ponudil svoj artikel, kateri ustreza osvežilcem na baterije, katerega naročnik že pozna in uporablja (vložek 250 ml).
Vlagatelj naročnika opozarja, da pri dezinfekcijskih sredstvih obstaja lista dezinfekcijskih sredstev, katera se imenuje DGHM (tudi Slovenija jo upošteva), saj dezinfekcijskih sredstev za domačo ali hišno uporabo ne moremo primerjati z dezinfekcijo, katera se uporablja v državnih (zdravstvenih) ustanovah. V nasprotnem primeru že navadno milo deluje dezinfekcijsko, saj se z uporabo le-tega uniči večja količina bakterij, ne uniči pa bakterij, katere so pogoste v zdravstvenih ustanovah. Vlagatelj naročnika prav tako opozarja, da je potrebno preveriti usklajenost artiklov z zakonom o nevarnih kemikalijah, saj se določeni artikli ne bi smeli tržiti, se pa vseeno pojavljajo na tržišču. Vlagatelj naročnika zato naproša, da ponovno preuči in preračuna ponudbe in izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika.

Naročnik zahtevek za revizijo zavrača kot neutemeljen, vztraja pri izbiri ponudb obeh izbranih ponudnikov (sklep naročnika, štev. 37/1, z dne 18.2.2002) ter navaja razloge, s katerimi utemeljuje svojo odločitev. Naročnik navaja, da je izvedel postopek oddaje javnega naročila po 3. odstavku 19. člena ZJN-l za dobavo čistilnih sredstev. Po izvedenem postopku je naročnik prejel šest ponudb, ki so bile pravilne, kot najugodnejša pa sta bila izbrana ponudnika, ki sta ponudila najnižje vrednosti po predloženih predračunih. Ker vlagatelj v svojem zahtevku meni, da cene za določene vrste artiklov medsebojno niso primerljive po količini in kvaliteti, naročnik navaja, da je ponovno preveril artikle in cene pri spornih artiklih ter ugotovil, da sta izbrana ponudnika ugodnejša tudi, če se vpliv teh artiklov izloči. Nadalje naročnik ugotavlja, da so artikli po deklariranih količinah medsebojno primerljivi. Naročnik tudi poudarja, da (ker je bil postopek izveden v skladu s 3. odstavkom 19. člena ZJN-l) lahko v drugi fazi postopka kot merilo za izbiro najugodnejše ponudbe uporabi le ceno. Naročnik se sicer strinja s stališčem vlagatelja, da so artikli po kvaliteti različni, vendar pa trdi, da v postopku izbire tovrstnega blaga ne more postavljati kriterijev in meril za kvaliteto.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.2.2002, na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN, obvestil naročnika, da vztraja pri zahtevku za revizijo postopka javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je naročnik v obrazložitvi napisal, da je ponovno preučil ponudbe. Vlagatelj smatra, da se na ta način ne morejo vsi ponudniki prijavljati pod enakimi pogoji, saj nihče nima enakega razmerja (različni proizvajalci) mešanja čistil, torej resnična cena čistila (delovna koncentracija) ne pride do izraza. Vlagatelj vztraja pri že navedenih razlogih za vložitev zahtevka za revizijo, prijavlja pa tudi stroške, nastale v zvezi z revizijskim postopkom, in sicer stroške plačila takse v vrednosti 80.000,00 SIT.

Naročnik je dne 25.2.2002, na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila Državni revizijski komisiji v pristojno odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN sprejela sklep, s katerim se revizijski zahtevek zavrne kot neutemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Obravnavano javno naročilo je naročnik izvedel kot drugo fazo oddaje javnega naročila za nabavo prehrambenega blaga, pralnih sredstev in čistil, sanitetnega materiala, razkužil, delovne obleke, obutve in posteljnega perila, in sicer kot javno naročilo po omejenem postopku, v skladu s 3. odstavkom 19. člena ZJN-l. ZJN-l v 1. odstavku 19. člena (Oddaja naročila po omejenem postopku) določa, da je omejeni postopek oddaje javnega naročila tisti postopek, v katerem naročnik v prvi fazi prizna sposobnost ponudnikom na podlagi vnaprej določenih pogojev in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb vse kandidate, ki jim je priznal sposobnost. V 3. odstavku 19. člena ZJN-1 je določeno, da lahko naročnik uporabi prvo fazo omejenega postopka tudi v primeru, če so predmet javnega naročila stalne nabave blaga, storitev ali gradenj, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti in jih je mogoče takoj kupiti ali opraviti ter se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naročnika, oziroma za katere je vzpostavljen trg. V takšnih primerih zakon naročnika zavezuje, da mora v prvi fazi razpisno dokumentacijo oblikovati tako, da je v drugi fazi za izbiro ponudbe edino merilo najnižja cena.

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, štev. 275/1, z dne 6.12.2001, na podlagi katere se je vodila prva faza obravnavanega postopka za oddajo javnega naročila po omejenem postopku (v nadaljevanju: Razpisna dokumentacija - 1), je naročnik o priznanju sposobnosti in usposobljenosti potencialnih dobaviteljev odločal na podlagi izpolnjevanja pogojev iz 8. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. V 9. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik navedel tudi, da bo v drugi fazi postopka kot merilo za izbiro najugodnejše ponudbe upoštevana najnižja cena ponudbenega predračuna.

V drugi fazi postopka je naročnik, dne 8.1.2002, kandidate s priznano usposobljenostjo povabil, naj oddajo svoje ponudbe. V ta namen so kandidati s priznano usposobljenostjo prejeli razpisno dokumentacijo, štev. 275/2, z dne 8.1.2002 (v nadaljevanju: Razpisna dokumentacija - 2), na podlagi katere so pripravili svoje ponudbe. V skladu z Navodilom kandidatom za izdelavo ponudbe (3. člen) so morali kandidati svoje ponudbe pripraviti tako, da so izpolnili vnaprej pripravljena obrazca, OBR-3 (obrazec ponudbe) in OBR-4 (vzorec pogodbe), ki sta bila sestavni del razpisne dokumentacije. V svojih ponudbah so morali kandidati navesti končno ceno na enoto v SIT (ki je morala vsebovati vse stroške, popuste in rabate) ter končno vrednost ponudbe, ki se "... dobi tako, da se cene pomnoži s količinami in tako dobljene vrednosti sešteje" (6. člen Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe). V razpisni dokumentaciji (7. člen Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe) je naročnik ponovno zapisal, da je merilo za ocenjevanje ponudb najnižja končna cena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da znaša razlika v končni ceni ponudb več kot 80%, sprašuje se po razlogih za tako veliko razliko v ceni in opozarja na možnost računskih napak. Kot je razvidno iz primerjave ponudbenih predračunov za izpodbijan sklop naročila (1. skupina: pralna sredstva in čistila), ki so ji predložili vlagatelj in izbrana ponudnika, znaša razlika v cenah (končni vrednosti ponudbe) 19,87 % med ponudbo vlagatelja (7.502.893,49 SIT) in ponudbo prvega izbranega ponudnika (6.012.335,88 SIT) oziroma 19,65 % med ponudbo vlagatelja in drugega izbranega ponudnika (6.028.780,23 SIT) - ne pa, kot zatrjuje vlagatelj, 80 %. Upoštevaje naravo predmeta naročila (drobno potrošno blago) takšna razlika v končni ceni po mnenju Državne revizijske komisije ni neobičajna. V ponudbah Državna revizijska komisija tudi ni našla nobenih računskih napak, ki bi vplivale na končno vrednost ponudbe.

Kar zadeva vlagateljev pomislek o tem, "... da lahko dobavitelj pripelje stalno drugačno sredstvo, saj ni bilo potrebno ponujenih sredstev imenovati ...", kar po vlagateljevem mnenju pomeni, da ni nadzora nad dobavo, oziroma da lahko ponudnik ponudi "... en artikel, izdobavi pa se enkrat eden, drugič drugi artikel", Državna revizijska komisija ugotavlja naslednje: Razpisna dokumentacija - 2, katere pogoji so sestavni del pogodbe o dobavi blaga (2. člen vzorca pogodbe), v 10. členu predvideva možnost vnovčenja ustrezne oblike finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v višini 10 % pogodbene vrednosti. Vzorec pogodbe v 6. členu zahteva, da mora kvaliteta proizvodov ustrezati obstoječim standardom in deklarirani kvaliteti na embalaži oziroma spremljajočih dokumentih. V 4. členu vzorca pogodbe je med drugim določeno, da se naročnik ne obvezuje, da bo kupoval vse vrste blaga, ki so na predračunu, temveč samo tiste, ki jih bo dejansko potreboval, predvidena pa je tudi možnost, da naročnik v času trajanja pogodbe od prodajalca kupi tudi tiste vrste blaga, ki niso navedene v predračunu, če jih bo potreboval. Izkaže se torej, da je bila možnost "zamenjave" ponujenega blaga (zoper katero ugovarja vlagatelj) predvidena že s samo pogodbo in da je bila (oziroma bi morala biti) vlagatelju znana že ves čas postopka oddaje javnega naročila oziroma najkasneje od dne, ko je od naročnika prejel Razpisno dokumentacijo - 2.

ZRPJN v 5. odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti (3. člen ZRPJN) revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša obenem preprečiti tudi morebitne špekulacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel od nje korist. V obravnavanem primeru vlagatelj naročniku med drugim očita, da ni zadovoljivo uredil nadzora nad izvajanjem pogodbe, ki bo sklenjena z najugodnejšim ponudnikom. Ker gre pri navedenem očitku za presojo vprašanja, ki je urejeno že v dokumentih, ki sestavljajo razpisno dokumentacijo (vzorec pogodbe), je potrebno ugotoviti, da je navedeni vlagateljev očitek vložen prepozno. Vlagatelj je bil z razpisno dokumentacijo seznanjen že na samem začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, zaradi česar je bil v skladu s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan eventualne svoje očitke, ki zadevajo njeno vsebino, uveljavljati čim prej oziroma najkasneje do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Tudi sicer je vlagatelja potrebno opozoriti, da bi moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila iz razlogov, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije, še v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja v tej smeri utemeljeni). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije šele potem, ko je ta že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati.

Z enako utemeljitvijo kot zgoraj je potrebno zavrniti tudi navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na posamezne artikle pod točkami 6, 7, 8, 27, 29, 38, in 40. Očitki, ki jih vlagatelj naslavlja na naročnika v tem delu zahtevka za revizijo, se nanašajo na vprašanje odvisnosti cene od specifične embalaže in/ali koncentracije ponujenega blaga ter s tem povezane (možne) razlike v končni ponudbeni ceni. Državna revizijska komisija se načelno sicer strinja z vlagateljem, da bi vnaprejšnja zahteva po natančno določeni embalaži in/ali koncentraciji omogočila (še) natančnejšo primerjavo prejetih ponudb na podlagi merila končne ponudbene cene. Kljub navedenemu pa ni mogoče prezreti, da je bil vlagatelj z zahtevami naročnika, ki se nanašajo na blago, ki je predmet obravnavanega naročila (specifikacija blaga) seznanjen že ves čas vodenja postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je namreč že v Razpisni dokumentaciji - 1 predstavil Seznam blaga po skupinah z okvirnimi količinami, ki jih bo naročnik potreboval v obdobju enega leta za 1. skupino: Pralna sredstva in čistila. Seznam, ki ga sestavljajo opisi 57-ih artiklov in ki vključuje tudi navedbo merske enote (kos, liter itd.) ter predvidene nabavne količine, je popolnoma identičen Predračunu (obrazec OBR-3) iz Razpisne dokumentacije - 2, ki so ga morali ponudniki le izpolniti in vrniti naročniku kot svojo ponudbo. Ker se tudi ti očitki vlagatelja nanašajo na vprašanja, ki so bila (oziroma bi morala biti) vlagatelju znana že od samega začetka postopka oddaje obravnavanega javnega naročila (najkasneje pa od trenutka, ko je od naročnika prejel svoj izvod Razpisne dokumentacije - 2), je potrebno ugotoviti, da je v skladu s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN, z dnem sprejetja odločitve naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, tako za vlagatelja kot tudi za Državno revizijsko komisijo, nastopila prekluzija na vsebinsko obravnavanje navedenih ugovorov.

Kar zadeva vlagateljeve navedbe v zvezi z artikli pod točkama 15 in 18, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v obrazcu OBR-3 (predračun), ki je sestavni del Razpisne dokumentacije - 2, pod tema dvema točkama ni zahteval določene znamke čistila. Dejstvo, da je vlagatelj na tem mestu ponudil proizvod, za katerega trdi, da ima zanj izključno pravico trženja, pa seveda ne pomeni, da konkurenčni ponudniki ne bi mogli ponuditi enakovreden proizvod drugega proizvajalca.

Za vlagateljeve navedbe v zvezi z artikli pod točkami 19, 23, 24, 26 in 57 Državna revizijska komisija ugotavlja, da so preveč splošne, saj vlagatelj tam ne navaja nič drugega kot samo znamke proizvodov, ki jih je v svoji ponudbi ponudil naročniku. Iz teh navedb vlagatelja (niti posredno) ni mogoče razbrati, v čem naj bi bile podane kršitve naročnika, zato navedene navedbe vlagatelja v revizijskem postopku Državna revizijska komisija ni mogla preveriti. V tem delu so vlagateljeve navedbe pavšalne in ni ponudil dokazov, s katerimi bi se morebitna kršitev naročnika dokazala (5. točka 3. odstavka 12. člena ZRPJN).

Kar zadeva vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na vprašanje kakovosti ponujenih artiklov (navedbe, da dezinfekcijskih sredstev za domačo ali hišno uporabo ne moremo primerjati z dezinfekcijo, katera se uporablja v državnih oziroma zdravstvenih ustanovah ter da se določeni artikli ne bi smeli tržiti, se pa vseeno pojavljajo na tržišču), Državna revizijska komisija ugotavlja, da so morali ponudniki že v prvi fazi obravnavanega javnega naročila, na podlagi izrecne zahteve naročnika v Razpisni dokumentaciji - 1, predložiti tudi izjavo o zagotavljanju kontrole kakovosti (OBR-8). Predložitev navedenega dokumenta je bila eden od pogojev za priznanje usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila - z njim pa je vsak od ponudnikov (vključno z izbranima ponudnikoma) podal naročniku zagotovilo, da ima organizirano službo za kontrolo kakovosti izdelkov, ki jih nudi, oziroma da ima za kontrolo kakovosti pooblaščen pristojni zavod. Vsak od ponudnikov se je z istim dokumentom naročniku tudi zavezal, da le-ta lahko unovči ustrezno obliko zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, če ugotovi, da izdelki, ki jih ponudnik nudi, niso ustrezne kvalitete, ali da se kontrola kvalitete ne opravlja. Spremljanje kakovosti dobavljenega blaga in ustrezno ukrepanje v primerih morebitnih odstopanj pa je seveda v pristojnosti naročnika in sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje.

Če pa je vlagatelj menil, da so proizvodi, ki jih ponuja, edini primerni za potrebe naročnika, bi moral vprašanja v zvezi s proizvodi pod spornimi številkami iz obrazca OBR-3 (predračun), ki jih navaja v svojem zahtevku za revizijo, postaviti že v prvi fazi postopka oddaje predmetnega javnega naročila. To možnost mu daje določilo 3. odstavka 25. člena ZJN-1, ki določa, da če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora to zahtevati v pisni obliki najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb, naročnik pa mu mora v najkrajšem času posredovati pisni odgovor, pri tem pa mora isto obvestilo istočasno posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Enaka možnost je bila predvidena tudi v Razpisni dokumentaciji - 1 (5. člen Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) ter celo v Razpisni dokumentaciji - 2 (4. člen Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe). Če vlagatelja naročnikova pojasnila ne bi prepričala, pa bi moral vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo, ob upoštevanju določila 5. odstavka 12. člena ZRPJN, še pred odločitvijo naročnika o priznanju usposobljenosti kandidatov za izvedbo predmetnega javnega naročila, oziroma najkasneje (v primeru, če bi pojasnila od naročnika zahteval šele v drugi fazi postopka) do sprejema odločitve naročnika o oddaji obravnavanega javnega naročila.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevo vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljeno.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške plačila takse v vrednosti 80.000,00 SIT. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??







â??