018-024/02

Številka: 018-24/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99; v nadaljevanju ZRPJN) v senatu članov â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dozidavo in adaptacijo športne dvorane pri Osnovni šoli â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopa odvetnik .. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? Ribnica (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za izvedbo dozidave in adaptacije športne dvorane pri Osnovni šoli â?? (gradbena, obrtniška in inštalacijska dela), ki je bil dne â?? objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, pod št. objave Ob-â??.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške revizijskega postopka v znesku 390.000,00 SIT, v 15-dneh od dneva prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 01.10.2001 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo dozidave in adaptacije športne dvorane pri Osnovni šoli â?? (gradbena, obrtniška in inštalacijska dela). Dne â?? je v Uradnem listu RS, štâ??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo omenjenega javnega naročila. Javno odpiranje ponudb je bilo dne 15.11.2001, naročnik pa je po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb dne 09.01.2002 izdal sklep, št. 01-DP-351-01-25/98, o izbiri najugodnejšega ponudnika (pravilno: obvestilo o oddaji naročila), s katerim je ponudbo ponudnika â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) izbral kot najugodnejšo.

Vlagatelj je dne 21.01.2002 vložil zahtevek za revizijo (z dne 18.01.2002), št. 01-DP-351-01-25/98, v katerem podaja naslednje navedbe:
- v 7. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe v razpisni dokumentaciji (v nadaljevanju: navodila ponudnikom) so določena merila za izbor ponudb. Vsa merila so odločilna za izbor ponudbe, zato bi bilo potrebno vse podatke, ki se na merila nanašajo, javno objaviti na javnem odpiranju ponudb. Na javnem odpiranju ponudb se namreč ponudniki lahko seznanijo s tem, kako ostali ponudniki izpolnjujejo predpisana merila. Naročnik ni javno objavil glavnih referenc za izbranega ponudnika, čeprav so bili ti podatki gotovo zapisani v njegovi ponudbi. To onemogoča drugim ponudnikom primerjavo in kontrolo pravilnosti odločitve naročnika, kar pomeni temeljno kršitev načel javnega naročanja;
- Zakon o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) naj bi po navedbi vlagatelja določal, da mora sklep o izbiri ponudnika (pravilno: obvestilo o oddaji naročila) vsebovati ugotovitve in razloge za naročnikovo odločitev ter znesek, ki ga bo naročnik plačal izbranemu ponudniku, izdani sklep o izbiri ponudnika (pravilno: obvestilo o oddaji naročila) pa ne vsebuje navedbe podatkov, ki so osnova za točkovanje, niti ne vsebuje izbrane ponudbene cene, kar onemogoča drugim ponudnikom primerjavo z drugimi ponudbami;
- ponudba izbranega ponudnika ni bila skladna z razpisnimi pogoji, saj je v navodilih ponudnikom jasno določeno, da mora biti ponudba izdelana skladno s projektom in projektantskim popisom del. Naročnik je tolmačil, da so bile v ponudbi izbranega ponudnika podane računske napake, vendar pa je o le-teh mogoče govoriti takrat, če je v ponudbi napisan napačen zmnožek ali seštevek in tako v ponudbi obstajata dve številki, ki se medsebojno ne ujemata. Vlagatelj je zapisal: "ni pa možno kot računsko napako šteti, če ponudnik zapiše kot ponujeno ceno znesek, za katerega je mislil, da bi moral biti drugačen". Po mnenju vlagatelja je šteti, da je bila ponudba izbranega ponudnika spremenjena po javnem odpiranju ponudb in jo je zato skladno z določili ZJN-1 potrebno izločiti iz nadaljnjega postopka javnega odpiranja ponudb;
- vlagatelj ne more preveriti ali izbrani ponudnik merila izpolnjuje bolje (pravilno: v večji meri) kot izbrani ponudnik, vsekakor pa naj bi bil vlagatelj vrhunsko usposobljena firma (pravilno: družba), ki naj bi kar najbolje izpolnjevala vse zahteve investitorjev in bi po mnenju vlagatelja morala na podlagi meril prejeti več točk kot ponudba izbranega ponudnika;
- izbrani ponudnik naj bi ponudil povsem nerealni rok izvedbe javnega naročila. Vsi ostali ponudniki so navedli rok izvedbe javnega naročila med 342 in 640 dnevi, izbrani ponudnik pa je navedel rok izvedbe 165-ih dni. To pa je glede na zahtevan obseg in tehnologijo gradnje povsem nemogoče. Vlagatelj je zapisal: "V kolikor je bilo vrednotenje izvedeno na podlagi takšnega roka, rezultat ni korekten".
Glede na to, da po mnenju vlagatelja sklep o izbiri ponudnika (pravilno: obvestilo o oddaji naročila) temelji na neupravičeni korekciji cene izbranega ponudnika in glede na to, da podatki o ponudnikih (so pa bili podlaga za naročnikovo odločitev) niso bili javno objavljeni, vlagatelj ne more določno izpodbijati razlogov za naročnikovo odločitev. Javno je bila objavljena ponudbena cena izbranega ponudnika, vsa ostala merila pa vlagatelj izpolnjuje bolje ali vsaj tako dobro kot izbrani ponudnik.
Vlagatelj predlaga, da se sklep o izbiri ponudnika (pravilno: obvestilo o oddaji naročila) spremeni tako, da bo izbrana ponudba, ki jo je predložil vlagatelj. Podrejeno pa vlagatelj predlaga, da se predmetni javni razpis (pravilno: postopek oddaje javnega naročila) razveljavi in ponovi. Vlagatelj je priglasil stroške, ki so mu nastali s tem revizijskim postopkom in sicer 2000 točk po Odvetniški tarifi (200.000,00 SIT in 20% DDV) in povračilo za vplačano takso.

Naročnik je dne 24.01.2002 vlagatelja z dopisom, št. 01-DP-351-01-25/98, pozval, naj dopolni zahtevek za revizijo tako, da naj skladno z 12. členom ZRJN predloži potrdilo o vplačilu takse z 22. člena ZRPJN. Naročnik je dne 25.01.2002 prejel od vlagatelja potrdilo o vplačilu takse v znesku 150.000,00 SIT.

Naročnik je dne 11.02.2002 sprejel sklep, št. 01-DP-351-01-25/98, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen. Navedel je, da ZJN-1 v 73. in 74. členu določa, da je odpiranje ponudb javno. Naročnik mora o postopku odpiranja ponudb voditi zapisnik po enotnem obrazcu v skladu s 5. in 6. členom Navodila o postopku odpiranja ponudb (Ur.l.RS, št.86/2001). V navedenem podzakonskem aktu je natančno določena vsebina zapisnika o javnem odpiranju ponudb. Potrebno je navesti naziv ponudnika, ponudbeno ceno ter morebitne popuste, lahko pa se navedejo tudi drugi podatki iz ponudb (roki, reference in drugo), kot tudi ugotovitve o tem ali ponudbe vsebujejo vsa zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj je imel v fazi odpiranja ponudb možnost v postopku sodelovati, postavljati vprašanja, vendar na sam postopek odpiranja ponudb vlagatelj ni imel pripomb. Naročnik je na javnem odpiranju ponudb navzoče seznanil tudi s podatki o priloženi vsebini ponudb (tudi o podatku, da posamezni ponudnik ima reference). Naročnikova naloga pa je, da ugotovi ali so v posamezni ponudbi predložene takšne reference, ki bi jih naročnik lahko upošteval pri ocenjevanju ponudb.
Na podlagi pisnega poročila o oddaji naročila mora naročnik nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila. Vsebine tega akta naročnika ZJN-1 ne določa, pač pa predpisuje vsebino obrazloženega obvestila o oddaji naročila, ki ga ima ponudnik pravico zahtevati od naročnika skladno z določilom 79. člena ZJN-1. Namen te določbe je, da ponudnik pridobi argumentirano pojasnilo o razlogih za naročnikovo odločitev in se tako lažje odloči o morebitni vložitvi zahtevka za revizijo. Te svoje pravice vlagatelj ni izkoristil, vendar pa je naročnik prepričan, da bi ga obrazloženo obvestilo o oddaji naročila odvrnilo od vložitve zahtevka za revizijo.
Naročnik se sklicuje na določilo prvega odstavka 54. člena ZJN-1 in navaja, da je to možnost izkoristil, saj je kar pri 8 od 9 ponudb (tudi pri ponudbi vlagatelja), ugotovil računske napake in jih v soglasju s ponudniki popravil. Napake pri izračunih pa so pomenile tudi spremembo končne cene ponudnikov. ZJN-1 pa ne definira, v kakšni meri so takšni popravki možni.
V ponudbi izbranega ponudnika ni bil upoštevani 165 dnevni rok izvedbe javnega naročila, temveč je naročnik upošteval rok iz priloženega terminskega plana, ki je obvezni del ponudbene dokumentacije. Ta rok je daljši in je bil kot tak tudi upoštevan pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika.
Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, da ga mora v treh dneh od prejema odločbe pisno obvestiti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, sicer se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknil.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, št. 01-DP-351-01-25/98, dne 15.02.2002 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN dne 19.02.2002 Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 01-DP-351-01-25/1998, odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila s celotno spisno dokumentacijo in s svojim mnenjem, da je bil predmetni postopek oddaje javnega naročila voden korektno v skladu z veljavno zakonodajo in da je njegova odločitev o zahtevku za revizijo pravilna in zakonita.

Po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije o javnem naročilu Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo dopusten in utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju obrazložitve.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj skladno z 9. členom ZRPJN aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. V tem določilu je zapisano: "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predložil svojo ponudbo in da je zato upravičen, da pred Državno revizijsko komisijo nadaljuje revizijski postopek.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbi vlagatelja, da bi bilo potrebno vse podatke, ki se na merila nanašajo, javno objaviti ob javnem odpiranju ponudb. ZJN-1 v prvem odstavku 50. člena določa, da mora naročnik objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa za oddajo naročila in v razpisni dokumentaciji, ne določa pa, da mora naročnik na javnem odpiranju ponudb objaviti vse podatke, ki se nanašajo na merila. V prvem odstavku 74. člena ZJN-1 je določeno, da mora naročnik o postopku odpiranja ponudb voditi zapisnik, v katerega se vpisujejo zlasti naslednji podatki:
1. zaporedna številka ponudbe,
2. naziv ali šifra ponudnika, če je razpis anonimen,
3. ponudbena cena in morebitni popusti, ki jih nudi ponudnik.
V skladu z drugim odstavkom tega člena ZJN-1 pa mora naročnik ves čas postopka paziti, da ne razkrije ponudnikovih poslovnih skrivnosti. V 6. členu Navodila o postopku odpiranja ponudb je določeno: "Zapisnik o odpiranju ponudb vsebuje:
- podatke o naročniku,
- naslov, datum in čas začetka postopka odpiranja ponudb,
- navedbo pristojnih oseb za odpiranje,
- imena navzočih predstavnikov ponudnikov,
- imena drugih navzočih,
- navedbo vrstnega reda odpiranja predloženih ponudb, glede na čas dospelosti,
- zaporedno številko ponudbe,
- naziv ali šifro ponudnika, če je bil razpis anonimen,
- cene iz posamezne ponudbe ter morebitne druge prebrane podatke,
- navedbe pristojnih za odpiranje ponudb o pomanjkljivostih ponudb,
- morebitne pripombe predstavnikov ponudnikov s pooblastili,
- podpise pristojnih za odpiranje ponudb,
- podpise prisotnih predstavnikov ponudnikov s pooblastili,
- čas zaključka postopka odpiranja ponudb.".
Skladno z drugim odstavkom tega določila so zahtevani podatki iz sedme, osme in devete alinee prvega odstavka obvezni del zapisnika o javnem odpiranju ponudb. Državna revizijska komisija pripominja, da je bil zapisnik o javnem odpiranju ponudb, z dne 15.11.2001, sestavljen skladno z relevantnimi določili ZJN-1 in z Navodilom o postopku odpiranja ponudb, vsled česar je to revizijsko navedbo vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno. Državna revizijska komisija v zvezi s tem pritrjuje navedbi naročnika, da je imel vlagatelj v postopku odpiranja ponudb možnost v postopku sodelovati, postavljati vprašanja, vendar na sam postopek odpiranja ponudb vlagatelj ni imel pripomb (na javnem odpiranju ponudb je bila prisotna pooblaščena predstavnica vlagatelja). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dejansko na javnem odpiranju ponudb navzoče seznanil tudi s podatki o priloženi vsebini ponudb (tudi o podatku, da posamezni ponudnik ima reference), prav tako pa Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je on pristojen, da ugotovi ali so v posamezni ponudbi predložene takšne reference, ki bi jih naročnik lahko upošteval pri ocenjevanju ponudb. ZJN-1 v četrtem odstavku določa, da mora pri ocenjevanju ponudb naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji.

Ne glede na ugotovljeno pa Državna revizijska komisija opozarja na določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila.". Če je vlagatelj menil, da je naročnik že pred odločitvijo o dodelitvi naročila kršil pravila javnega naročanja, bi moral zahtevek za revizijo v zvezi s to navedbo (da naročnik ni javno objavil glavnih referenc za izbranega ponudnika, čeprav so bili ti podatki gotovo zapisani v njegovi ponudbi. To onemogoča drugim ponudnikom primerjavo in kontrolo pravilnosti odločitve naročnika, kar pomeni temeljno kršitev načel javnega naročanja) vložiti že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila, sicer se takšna revizijska navedba glede na citirano določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN šteje za prepozno.

Državna revizijska komisija ne soglaša z navedbo vlagatelja, da ZJN-1 določa, da mora sklep o izbiri ponudnika (pravilno: obvestilo o oddaji naročila) vsebovati ugotovitve in razloge za naročnikovo odločitev ter znesek, ki ga bo naročnik plačal izbranemu ponudniku. Vlagatelj namreč ugovarja, da izdani sklep o izbiri ponudnika (pravilno: obvestilo o oddaji naročila) ne vsebuje navedbe podatkov, ki so osnova za točkovanje, niti ne vsebuje izbrane ponudbene cene, kar onemogoča drugim ponudnikom primerjavo ostalih ponudb. V zvezi s tem ZJN-1 v drugem odstavku 78. člena določa, da mora naročnik na podlagi prvega odstavka tega člena ponudnikom nemudoma posredovati obvestilo o oddaji naročila. ZJN-1 ne določa obvezne vsebine tega akta naročnika, pač pa drugi odstavek 78. člena ZJN-1 določa le obveznost izdaje obvestila o oddaji naročila in njegovo posredovanje vsem ponudnikom. Vlagatelj pa ima pravico, da od naročnika v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-1 s posebno vlogo zahteva obrazloženo besedilo o oddaji naročila, česar pa ni storil. Če bi vlagatelj ravnal skladno z določilom prvega odstavka 79. člena ZJN-1, bi imel možnost, da se z razlogi za izpodbijano odločitev naročnika o dodelitvi javnega naročila podrobneje seznani. V zvezi s tem pa Državna revizijska komisija poudarja, da neuveljavljanje pravice zahtevati obrazloženo obvestilo o oddaji naročila ni pogoj za vložitev zahtevka za revizijo, še manj pa je ovira za vsebinsko preverjanje utemeljenosti zahtevka za revizijo in posledično zakonitosti in pravilnosti ravnanja naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Namen izdaje obrazloženega obvestila o oddaji naročila je ravno v tem, da se ponudnik seznani z razlogi, na podlagi katerih je naročnik sprejel svojo odločitev o dodelitvi javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik tolmačil, da so bile v ponudbi izbranega ponudnika podane računske napake, vendar pa je o le-teh mogoče govoriti takrat, če je v ponudbi napisan napačen zmnožek ali seštevek in tako v ponudbi obstajata dve številki, ki se medsebojno ne ujemata. Po mnenju vlagatelja je šteti, da je bila ponudba izbranega ponudnika spremenjena po javnem odpiranju ponudb in jo je zato skladno z določili ZJN-1 potrebno izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. S to navedbo vlagatelja Državna revizijska komisija ne more soglašati. Po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila sicer zelo veliko število popravkov v ponudbenem predračunu, vendar pa gre pri vseh popravkih izključno za računske napake, ne pa za popravke cene na enoto. Popravke ponudbenih predračunov je tako po oceni Državne revizijske komisije naročnik v celoti izvedel v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1, ki določa: "Naročnik sme zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb, lahko pa tako ponudbo zavrne.". Računske popravke je naročnik v soglasju z vlagateljem izvršil tudi pri ponudbenem predračunu vlagatelja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izbranemu ponudniku posredoval dopis, z dne 05.12.2001, v katerem ga je obvestil, da je v njegovi ponudbi odkril več napak. Naročnik je vlagatelju priložil fotokopije strani iz ponudbe in prosil izbranega ponudnika, da napake pregleda, preveri in jih pisno potrdi. Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 07.12.2001, obvestil, da potrjuje popravilo napak in tudi potrdil popravljeno ponudbeno ceno. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri 8 od 9 ponudb (tudi pri ponudbi vlagatelja), ugotovil računske napake, da je ravnal skladno z določilom prvega odstavka 54. člena ZJN-1 in da je pri ocenjevanju ponudb na podlagi vnaprej določenih meril upošteval popravke teh računskih napak, zato to revizijsko navedbo vlagatelja zavrača kot neutemeljeno.

Vlagatelj naj ne bi mogel preveriti ali izbrani ponudnik predpisana merila izpolnjuje bolje (pravilno: v večji meri) kot izbrani ponudnik. Vlagatelj naj bi bil vrhunsko usposobljena firma (pravilno: družba). Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v 7. točki navodil ponudnikom določena naslednja merila:
1. Ponudbena cena 70%
2. Plačilni pogoji 10%
3. Rok izgradnje 10%
4. Garancijska doba 5%
5. Reference 5%.
V nadaljevanju te točke je naročnik podal opis in način ocenjevanja ponudb na podlagi vsakega izmed zgoraj naštetih meril.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik ocenjevanje ponudb na podlagi merila "ponudbena cena" izvedel skladno s pravili javnega naročanja in določili razpisne dokumentacije. Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, je naročnik pri ocenjevanju ponudb na podlagi tega merila pravilno upošteval ugotovljene računske napake v (ponudbenih predračunih) ponudbah.

Na podlagi merila "plačilni pogoji" je ponudba izbranega ponudnika prejela največje število točk in sicer 10, saj je izbrani ponudnik v svoji ponudbi v "prilogi C" ponudil način plačila 150 dni (v tem delu je bila njegova ponudba najugodnejša) od izstavitve po mesečnih situacijah medtem, ko je ponudba vlagatelja na podlagi tega merila prejela le 6 točk. Vlagatelj je namreč v svoji ponudbeni dokumentaciji ("priloga C") navedel, da bo plačilo nespornega zneska situacij naročnik opravil v 90 dneh po izstavitvah situacij. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik ocenjevanje ponudb na podlagi tega merila izvedel skladno s pravili javnega naročanja in z določili razpisne dokumentacije.

Po razpisni dokumentaciji se ponudbe po merilu "garancijska doba" vrednotijo tako, da ponudba z najdaljšo garancijsko dobo prejme 100 točk in se pomnoži s težo merila 5 %. Vsaka naslednja garancijska doba prejme točke, ki se izračunajo po formuli (garancijska doba x 100/ najdaljšo garancijsko dobo) in se pomnoži s težo merila. Garancijska doba se meri v letih. V zvezi s tem Državna revizijska komisija ugotavlja pomanjkljivosti že v samem opisu merila, iz katerega ni razvidno, na katere garancijske dobe oziroma, na katere sestavine predmeta javnega naročila se garancijska doba nanaša. V obravnavanem primeru gre nedvomno za kompleksen in zahteven predmet javnega naročila, ki poleg same gradnje, torej storitev in gradbenih materialov vključuje tudi opremo, zato bi moral naročnik v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1 to merilo v razpisni dokumentaciji opisati oziroma opredeliti sestavine, na katere se to merilo nanaša. Tega naročnik ni storil, zaradi česar pa ni mogoče objektivno preveriti ali je naročnik točkovno pravilno vrednotil ponudbi izbranega ponudnika in vlagatelja. Po vpogledu v ponudbeni dokumentaciji obeh ponudnikov Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da sta tako izbrani ponudnik kot tudi vlagatelj ponudila različne garancijske roke tako za izvedena dela kot tudi za opremo, torej različne garancijske roke, odvisno od tega ali gre za gradbena dela ali za opremo, kar pa v opisu merila sploh ni razdelano oziroma predvideno. Opis merila "garancijska doba" torej ne omogoča objektivnega preverjanja točkovnega vrednotenja ponudb, saj ni mogoče jasno in nedvoumno sklepati ali gre za garancijo za odpravo napak v gradnji, ali za garancijo za odpravo napak v opremi. Po vpogledu v razpisno dokumentacijo oziroma v dokument naročnika "poročilo o ustreznosti ponudb, ocenjevanju ponudb, in predlog izbire izvajalca", z dne 27.12.2001, s prilogami o izvedenem točkovnem vrednotenju, Državna revizijska komisija ni mogla objektivno ugotoviti, na kakšen način je naročnik sploh vrednotil obe ponudbi po merilu "garancijska doba", kar pomeni, da Državna revizijska komisija tudi ni mogla objektivno preveriti, zakaj je bila ponudba vlagatelja ocenjena z manj točkami od najugodnejše ponudbe ob dejstvu, da je vlagatelj za "izolacijo, streho in konstrukcijo" zagotovil 10 letno garancijo, izbrani ponudnik pa "za izvedena dela" samo 3 leta. Res je sicer izbrani ponudnik za športno opremo zagotovil 5-letno garancijo, vlagatelj pa le 4-letno, vendar pa ob tem ni mogoče mimo dejstva, da je razmerje vrednosti med športno opremo in preostalo vrednostjo predmeta javnega naročila 1 proti 6. Državna revizijska komisija opozarja na določilo četrtega odstavka 50. člena ZJN-1, ki določa: "Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji." in ugotavlja, da bi moral naročnik vsa merila, ki so vnaprej določena v razpisni dokumentaciji opisati jasno in nedvoumno, kar pomeni, da bi moralo biti iz opisa merila "garancijska doba" jasno razvidno, ali se ocenjuje garancijska doba za odpravo napak v gradnji ali pa garancijska doba za odpravo napak v opremi. Prav tako bi v opisu tega merila moralo biti razvidno ali se garancijska doba nanaša na predmet javnega naročila kot celoto ali pa le na kakšen posamezen del tega javnega naročila. Naročnik opisa merila "garancijska doba" v razpisni dokumentaciji ni navedel jasno in natančno, zato Državna revizijska komisija zaključuje, da tudi ocenjevanja ponudb na podlagi tega merila ni mogoče izvesti pravilno in skladno s pravili javnega naročanja.

Pri merilu "reference" je naročnik v razpisni dokumentaciji napovedal: " Ponudniki bodo ocenjeni z ocenami odlično, dobro, slabo. Ocena odlično prejme 100 točk, ocena dobro prejme 70 točk, ocena slabo prejme 40 točk. Točke se pomnožijo s težo merila 5 %. Oceno odlično prejme ponudnik, ki je v zadnjih petih letih izvedel 5 in več podobnih športnih objektov, oceno dobro prejme ponudnik, ki je v zadnjih petih letih izvedel 1 - 4 podobne športne objekte, oceno slabo prejme ponudnik, ki v zadnjih petih letih ni izvedel nobenega podobnega športnega objekta.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dokumentacije naročnika izhaja, da ponudniki izkazujejo reference z lastnimi podatki in ne z ustreznimi potrdili investitorjev. Na obrazcih naročnika je izbrani ponudnik navedel 6 športnih in podobnih objektov, pri tem pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da za telovadnico Osnovne šole Kočevje I faza v obrazci B1 ni zapisal leto izvedbe. Opozoriti je še na reference podizvajalcev. Vlagatelj pa je na obrazcih naročnika navedel 9 športnih in podobnih objektov, v posebnem seznamu s slikovno dokumentacijo pa še več 10 gradenj športnih objektov, kar pa ni relevantno za presojo, ker iz izpiska datum gradnje teh objektov ni razviden. Ne glede na različno število referenc je naročnik tako izbranega ponudnika kot tudi vlagatelja ocenil z enako oceno oziroma oceno dobro in njuni ponudbi po tem merilu točkovno ovrednotil z enakim številom točk, to je 3,50.
Pri vpogledu v dokumentacijo, predvsem pa v dokument naročnika "poročilo o ustreznosti ponudb, ocenjevanju ponudb in predlog izbire izvajalca", z dne 27.12.2001, Državna revizijska komisija ni zasledila nobene obrazložitve naročnika o tem, katere in koliko referenc je naročnik priznal ponudbi izbranega ponudnika in vlagatelja. Naročnik torej ni pojasnil, zakaj npr. vlagateljeve ponudbe po tem merilu ni ocenil za odlično. Tudi sicer je Državna revizijska komisija mnenja, da je naročnik z opisom merila "reference" v smislu "podobni športni objekt" merilo referenc opisal tako funkcionalno kot tudi vrednostno in bi zato moral naročnik ocenjevati predložene reference posameznih ponudnikov po tem celovitem pomenu tega merila. Vlagatelj in izbrani ponudnik sta predložila različno število referenc in naročnik bi v poročilu o oddaji naročila vsekakor moral obrazložiti razloge o tem, zakaj je na podlagi tega merila obe ponudbi ocenil z enakim številom točk. Iz naročnikovega dokumenta Priloga D "Ocenjevanje ponudnikov - športni center" je razvidno, da je vlagatelju naročnik priznal tri objekte, izbranemu ponudniku pa dva objekta. Iz naročnikove dokumentacije torej ni razvidno, katere podatke iz ponudb je zajel kot relevantne za ocenjevanje po merilu "reference". Naročnik v tem delu postopka oddaje javnega naročila ni vodil transparentno. V skladu z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1 morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Državna revizijska komisija meni, da to naročnik dokazuje tudi z nediskriminatornim točkovnim vrednotenjem ponudb, to pa iz spisne dokumentacije za predmetno javno naročilo ni razvidno. Vsled ugotovljenega Državna revizijska komisija opozarja na zgoraj citirano določilo četrtega odstavka 50. člena ZJN-1 in pritrjuje vlagatelju, da ni mogoče preveriti ali izbrani ponudnik vnaprej določena merila v razpisni dokumentaciji izpolnjuje v večji meri kot vlagatelj.

Po navedbi vlagatelja naj bi izbrani ponudnik ponudil povsem nerealni rok izvedbe javnega naročila, saj je v svoji ponudbi navedel 165-dnevni rok za izvedbo javnega naročila, ostali ponudniki pa so ponudili rok med 342 in 640 dnevi. V zvezi s tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v "prilogi C" v ponudbeni dokumentaciji (stran 33) navedel, da je rok izvedbe del 165 koledarskih dni. Na strani 34 ponudbene dokumentacije je navedel: "Skupni rok za izvedbo del je 165 koledarskih dni". V vzorcu gradbene pogodbe, z dne 15.11.2001, ki je prav tako del ponudbene dokumentacije je v drugem odstavku 8. člena zapisano: "Izvajalec bo zaključil s pogodbenimi deli v roku 165 koledarskih dni". Naročnik je kot neutemeljen zavrnil ugovor vlagatelja glede merila "rok izgradnje" z obrazložitvijo, da pri ocenjevanju ponudb po tem merilu naročnik najugodnejšo ponudbo tako ali tako ni vrednotil po roku izgradnje, ki ga je v ponudbeni dokumentaciji navedel izbrani ponudnik (165 koledarskih dni), ampak je pri ocenjevanju upošteval rok 590 koledarskih dni, ki ga je naročnik sam izračunal na podlagi priloženega terminskega plana ponudnika. Naročnik v obrazložitvi sklepa, z dne 11.02.2002, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja: "Če bi predlagatelj od naročnika zahteval podrobnejša pojasnila glede njegove odločitve, bi dobil pojasnilo, da pri izbranem ponudniku ni bil upoštevan navedeni rok 165 koledarskih dni, temveč je komisija upoštevala rok iz priloženega terminskega plana, ki je obvezna sestavina ponudbene dokumentacije. Ta rok je daljši in je v okviru roka ostalih ponudnikov in je bil kot tak tudi upoštevan.".

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotavlja, da izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji v "prilogi C" in v podpisani gradbeni pogodbi z dne 15.11.2001 dejansko navaja le rok izvedbe 165 dni in da nobenem mestu v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika ni eksplicitno naveden drugačen rok izgradnje, pa tudi ne rok izgradnje v koledarskih dnevih v obsegu, kot ga je ugotovil in pri vrednotenju upošteval naročnik. Po vpogledu v terminski plan Državna revizijska komisija nadalje še ugotavlja, da tudi izračun naročnika ni točen, saj iz terminskega plana izhaja, da naj bi izbrani ponudnik v razdobju od 15.12.2002 do 31.08.2003 dela tudi dejansko izvajal samo 330 dni (od 15.12.2001 do 22.09.2002 in nato še od 17.06.2003 do 31.08.2003), pri čemer naj bi gradbišče mirovalo od 23. septembra 2002 do 16. junija 2003. Izračun roka izgradnje po ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika od začetka, to je od dne 15.12.2001 do zaključka, do dne 31.08.2003 pokaže, da dejanski rok izgradnje izbranega ponudnika traja dlje in ne 590, kot je izračunal naročnik. Naročnik tudi ni določil skrajnega roka izvedbe javnega naročila in se tako izognil velikim razkorakom pri rokih izgradnje med posameznimi ponudniki. Vsled navedenih ugotovitev Državne revizijske komisije je pri vlagatelju upravičeno nastal dvom v pravilnost rezultatov ocenjevanja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbo prvega odstavka 54. člena ZJN-1, po katerem naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe ponudbe vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Državna revizijska komisija meni, da je naročnikovo ravnanje še toliko bolj nesprejemljivo, ker je kar brez sodelovanja izbranega ponudnika ugotavljal in določil rok izgradnje v ponudbi izbranega ponudnika. Pravno relevantno dejstvo je, da naročnik ni upošteval roka izgradnje, ki ga je sicer v ponudbeni dokumentaciji zagotovil izbrani ponudnik. Naročnik v postopku revizije ni predložil nobenega dokumentiranega dokazila o tem, da se izbrani ponudnik z izračunom novega roka izgradnje strinja, niti ni posledično poskrbel za spremembo podpisane pogodbe, ki zaradi tega še vedno določa rok izgradnje 165 koledarskih dni. Naročnik je torej po mnenju Državne revizijske komisije ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1, saj je spremenil bistveni element ponudbe izbranega ponudnika (rok izgradnje) in tako iz neustrezne ponudbe naredil ustrezno ponudbo. Glede na to, da je naročnik pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika upošteval drugačen rok izgradnje, kot je naveden v tej ponudbi dopušča sklepanje, da je tudi naročnik štel 165 dnevni rok kot nerealen rok, v katerem je mogoče izvesti predmetno javno naročilo.


Ker zgoraj opisanih kršitev ni mogoče odpraviti v tem postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija skladno z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavila celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN napotuje naročnika, da naj, kolikor bo ponovno izvedel postopek za oddajo tega javnega naročila, pri določitvi meril za izbiro najugodnejše ponudbe, pri zapisu njihovega opisa, teže in načina uporabe upošteva pravila javnega naročanja, zlasti pa naj bodo merila v razpisni dokumentaciji opisana na način, ki bo omogočal objektivno ocenjevanje ponudb na podlagi teh meril.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov postopka in sicer 2000 odvetniških točk z 20% DDV in povračilo vplačane takse. Peti odstavek 22. člena ZRPJN določa, da v primeru, ko se zahtevku za revizijo ugodi, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti stroške, nastale z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je skladno s citiranim določilom petega odstavka 22. člena ZRPJN in 26. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 55/2000) po tarifni št. 13 Odvetniške tarife (Ur.l.RS. št. 7/95, s spremembami) odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti priglašene stroške in sicer stroške za plačilo takse v znesku 150.000,00 SIT in odvetniške stroške po Odvetniški tarifi v višini 240.000,00 SIT, skupno torej 390.000,00 SIT.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23.člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??


â??