018-020/02

Številka: 018-19/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za opravljanje prevozov na in iz dialize â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil â??, ki ga zastopa odvetnik â??(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila za opravljanje prevozov na in iz dialize - â?? se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 15.12.2001 sprejel zahtevek za izvedbo javnega naročila male vrednosti, št.: 4/2001 za opravljanje prevozov na in iz dialize â??, v ocenjeni vrednosti ... Naročnik je s povabilom k oddaji ponudbe, št.: 4/2001, z dne 18.12.2001, pozval 5 ponudnikov k oddaji ponudbe. Naročnik je v zapisniku o odpiranju ponudb, št.: 4/2001, z dne 27.12.2001, ugotovil, da je na povabilo k oddaji ponudbe prispelo 5 ponudb ter da so 4 ponudbe pravilne. Naročnik je z obvestilom o oddaji naročila, št.: 4/2001, z dne 28.12.2001, vse ponudnike obvestil, da je predmetna storitev dodeljena ponudniku â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik), za vrednost â??.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 14.01.2002, od naročnika v skladu z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila in vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je dne 17.01.2002 vložil pri naročniku tudi zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, št.: 3/2001 in št.: 4/2001. V zahtevku vlagatelj navaja, da mu je naročnik za dan 16.01.2002 napovedani vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, odrekel, češ da gre za zaupne podatke. Kljub temu, da še ni potekel rok za izdajo obrazloženega obvestila, v skladu z 79. členom ZJN-1, ki ga vlagatelj še ni prejel, vlagatelj iz previdnosti vlaga zahtevek za revizijo v skladu z ZRPJN. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da so poleg onemogočanja vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, v postopku še druge kršitve in sicer naj bi bila kršena temeljna načela javnega naročanja (4., 5., 6., in 7. člen ZJN-1). V obvestilu o oddaji javnega naročila je naročnik navedel, da je izbiro opravil na podlagi primernosti vozil in najugodnejše cene. V razpisni dokumentaciji merila sploh niso bila opredeljena, poleg tega ni bilo predvideno, da bi ponudnik opisoval vozila, s katerimi razpolaga in vlagatelju ni jasno, na podlagi česa je naročnik ugotavljal "primernost vozil". Vlagatelj pa pri tem navaja, da izbrani ponudnik sploh nima primernih vozil, kar dokazujejo do sedaj opravljeni prevozi (priložene pritožbe pacientov). Poleg tega izbrani ponudnik opravlja dejavnost kot popoldansko obrt, vlagatelj pa meni, da izvajanje predmetnih naročil nedvomno zahteva redno opravljanje te dejavnosti. Vlagatelj še dodaja, da izbrani ponudnik opravlja prevoze tudi na relaciji â??, čeprav ta relacija ni bila predmet javnega naročila.

Vlagatelj je na poziv naročnika, št.: 16/01-2002, z dne 18.01.2002, zahtevek za revizijo dne 29.01.2002 dopolnil in vplačal takso v skladu z 22. členom ZRPJN. Vlagatelj je ob tem zahteval tudi povračilo vplačane takse in povračilo stroškov odvetniških storitev v višini 1100 točk ter 20% DDV.

Naročnik je s sklepom, št.: 4/2001, z dne 05.02.2002, zavrnil zahtevek za revizijo postopka predmetnega javnega naročila kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa navaja, da je v povabilu k oddaji ponudbe naročnik izrecno navedel, da bo izbran tisti ponudnik, ki bo izpolnil pogoje iz 41. člena ZJN-1 (obrazec za podajanje izjav je bil sestavni del povabila) in bo ponudil najnižjo ceno po predračunu. Izbrani ponudnik je ponudil za 14.035,00 SIT nižjo ceno od vlagatelja. Čeprav je naročnik v nadaljnjem postopku informativno preverjal tudi ustreznost vozil za prevoz dializnih bolnikov in je bila v obvestilu ponudnikom o oddaji javnega naročila pomotoma zapisana, je bila bistvena za odločitev o izbiri cena. Naročnik tudi odgovarja, da so navedbe o neprimernosti izbranega ponudnika stvar vlagateljeve subjektivne osebne presoje, da bi bilo mogoče podobne pritožbe pacientov predložiti tudi za vlagatelja. Dalje na očitke o kršitvah temeljnih načel javnega naročanja naročnik odgovarja, da gre zgolj za splošne navedbe, da je s tem ko je izbral cenovno najugodnejšega ponudnika spoštoval načelo gospodarnosti ter da je z izvedenim postopkom tudi zagotovil spoštovanje načela zagotavljanja konkurence. Naročnik je vlagatelja pozval, da mu v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek umika.

Vlagatelj je dne 12.02.2002 naročnika na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN obvestil, da vztraja pri nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 15.02.2002, z dopisom, št.: 3/2001 in 4/2001, z dne 14.02.2002, Državni revizijski komisiji na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in mnenjem.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št.: 018-18/02-23-192, z dne 18.02.2001, naročnika skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN, zaprosila, da dokumentacijo dopolni še z naslednjim:
- Notranji predpis naročnika, ki v skladu s 125. členom ZJN-1 ureja postopek oddaje naročil malih vrednosti,
- Razpisno dokumentacijo, kot so jo prejeli potencialni ponudniki,
- Dokazila o vlagateljevem prejemu obvestil o oddaji javnih naročil (povratnice) ter
da posreduje še dodatno pojasnilo:
- Ali so bile razpisane storitve opravljanja prevozov na relaciji do â?? in do â?? oblikovane kot dve ločeni javni naročili ali kot sklopa istega javnega naročila" Kakšen postopek je bil izveden za relacijo do â??"
- Ali je pogodba med naročnikom in izbranim ponudnikom že sklenjena oziroma ali se že izvaja"

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št.: 1-82-2002, z dne 20.02.2002, posredoval zahtevano Navodilo za oddajo javnih naročil male vrednosti, št.: 17/1-2001, z dne 10.01.2001 ter dodatna pojasnila. Naročnik je navedel, da dokazil o vlagateljevem prejemu obvestil o oddaji javnih naročil (povratnic) nima in da ne more dokazati dneva vročitve obvestil vlagatelju. Dalje je naročnik pojasnil, da je razpisani storitvi oblikoval kot ločeni javni naročili. Za relacijo do â?? postopka oddaje javnega naročila ni izvedel, ker je predvideno, da bodo ta del dejavnosti opravljali naročnikovi vozniki reševalnih vozil. V zvezi z vprašanjem Državne revizijske komisije ali je pogodba že sklenjena, naročnik odgovarja, da je pogodba že sklenjena in se izvaja tako v zadovoljstvo naročnika kot tudi pacientov.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, dodatne dokumentacije in pojasnil naročnika, Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Glede očitka vlagatelja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, je potrebno ugotoviti, da je javnost ponudb in obseg te javnosti sicer omejena v korist ponudnikov. Varovanje zaupnosti podatkov pa je dolžnost tako naročnika kot ponudnika. Tretji odstavek 8. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb. Iz prvega odstavka 8. člena ZJN-1 pa je razbrati, da mora naročnik varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis. S predpisom o gospodarskih družbah je mišljen prvenstveno Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.: 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 54/99, 45/2001; v nadaljnjem besedilu: ZGD), ki v petem poglavju (členi od 39. do 42.) določa, kaj se šteje kot poslovna skrivnost in prepoved konkurence. ZGD v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom in so s takim sklepom seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. Vendar se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Poslovna skrivnost se torej nanaša na podatke o ponudniku, kar natančneje določa 8. člen ZJN-1 in sicer, da mora naročnik varovati kot zaupne določene podatke o ponudnikih. Državna revizijska komisija v zvezi s tem pojasnjuje, da mora naročnik odkloniti dajanje podatkov in obvestil, ki bi pomenilo kršitev zaupnosti podatkov. Po drugi strani pa ne morejo nositi oznake poslovne skrivnosti pri posameznem ponudniku ali veljati za zaupne podatki, ki dokazujejo izpolnjevanje omejitev in pogojev za izbiro najugodnejše ponudbe, ter podatki, ki so na osnovi meril za izbiro najugodnejše ponudbe potrebni za vrednotenje ponudb (cene, roki, reference ipd.), ki so javni, saj jih je naročnik ob odpiranju ponudb dolžan oznaniti in vnesti v zapisnik.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je treba pritrditi vlagatelju, da bi mu naročnik moral dopustiti vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika vsaj v tistem delu, ki je nedvomno, kot to določa zakon, javna. S tem so mišljeni glavni podatki iz ponudbe na podlagi katerih tudi naročnik ocenjuje in med seboj primerja ponudbe ter izbere najugodnejšo ponudbo skladno z merili iz razpisne dokumentacije (v konkretnem primeru vsaj v ponudbo OBR-C oziroma predračun OBR-DI). Glede javnosti ostalih podatkov iz ponudbe pa je pritrditi stališču, da mora naročnik dovoliti ponudniku, ki potrebuje podatke iz drugih ponudb zaradi morebitne vložitve zahtevka za revizijo, vpogled v dokumentacijo ponudb, vendar upoštevajoč zaupnost posameznih delov dokumentacije, kot jo določi ponudnik. Potrebno pa je tudi poudariti, da ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost celotne ponudbe, vsekakor pa je dolžnost ponudnika, da podatke, ki po njegovem mnenju predstavljajo poslovno skrivnost, kot take tudi označi. Naročnik je odgovoren za varovanje podatkov iz ponudbe predvsem ponudniku, v katerega ponudbeno dokumentacijo je dovolil vpogled, zato je ob tem potrebno tudi upoštevati interese tega ponudnika. Državna revizijska komisija glede na to ugotavlja, da gre naročniku očitati, da zaupnost dokumentov lahko določajo samo ponudniki, ne more pa v njihovem imenu to početi naročnik, zato je očitek vlagatelja v tem delu zahtevka utemeljen. Državna revizijska komisija pa pripominja, da v konkretnem primeru pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ni ugotovila, da bi le-ta posamezne dokumente označil kot poslovno skrivnost ter da je ponudba izbranega ponudnika dejansko tudi cenovno najugodnejša.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik kršil načelo transparentnosti, ko vlagatelju ni dovolil vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, vendar pa je potrebno hkrati ugotoviti, da navedena kršitev ni imela vpliva na izbiro najugodnejšega ponudnika.

Državna revizijska komisija je preverila navedbo vlagatelja, da je naročnik opravil izbiro na podlagi primernosti vozil in najugodnejše cene in pri tem ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, to je v povabilu k oddaji ponudbe, ki je bil posredovan vsem potencialnim ponudnikom določil, da bo naročnik sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo ponudil najnižjo ceno po predračunu, ob izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1. Del posredovane razpisne dokumentacije je tudi Izjava o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1 (OBR-E), ki jo je moral ponudnik izpolniti, podpisati in žigosati. Pod 7. točko je vsak ponudnik potrdil, da razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi za izvajanje razpisanih storitev. Naročnik si je v tej izjavi pridržal pravico, da lahko zahteva predložitev ustreznih potrdil, v kolikor bi prišlo do dvoma o resničnosti navedenih podatkov. Iz razpisne dokumentacije ni razvidno, da bi naročnik natančneje določil, kakšne so minimalne zahteve oziroma minimalne tehnične zmogljivosti za izvajanje razpisanih storitev, niti ni od ponudnikov zahteval, da predložijo spisek vozil predvidenih za izvajanje razpisanih storitev. Iz naročnikove analize prispelih ponudb, št.: 4/2001, pa je razvidno, da je naročnik za posamezne ponudnike preveril tipe vozil, ki jih bodo uporabljali za prevoze. V obvestilu o oddaji ponudbe, št.: 4/2001, z dne 28.12.2001, pa je navedeno, da je bila izbira opravljena na podlagi primernosti vozil in najugodnejše cene. Naročnik je v sklepu, št.: 4/2001, z dne 05.02.2002, navedel, da je le informativno preverjal tudi ustreznost vozil ponudnikov, da pa je bila za odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika bistvena cena. V obvestilu o oddaji naročila naj bi se merilo o ustreznosti vozil zapisalo pomotoma. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sicer res preverjal kakšne vrste vozil ponudniki predvidevajo za izvajanje razpisanih storitev, vendar pa je izbiro najugodnejšega ponudnika opravil na podlagi edinega merila najnižja cena, kakor je bilo predvideno v vabilu ponudnikom k oddaji ponudbe. Državna revizijska komisija tako zaključuje, da je naročnik pri izbiri najugodnejšega ponudnika ravnal v skladu z določbo četrtega odstavka 50. člena ZJN-1, kjer je določeno: "Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji." in tretjega odstavka 50. člena ZJN-1, kjer je določeno, da: "Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik ne sme več spreminjati meril.". Pri tem pa je naročnik ravnal v skladu z enim izmed temeljnih načel javnega naročanja načelom enakopravnosti med ponudniki.
Državna revizijska komisija pa pri tem opozarja naročnika, da bi se lahko vlagateljevim navedbi v zvezi z uporabljenimi merili izognil, če ne bi tega "pomotoma" zapisal v obvestilu o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija je zatem preverjala utemeljenost vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik nima primernih vozil za izvajanje razpisanih storitev. Kakor je bilo ugotovljeno že zgoraj, iz naročnikove razpisne dokumentacije ni razvidno, da bi le-ta natančneje določil, kakšne so minimalne zahteve oziroma minimalne tehnične zmogljivosti za izvajanje razpisanih storitev, niti ni od ponudnikov zahteval, da predložijo spisek vozil predvidenih za izvajanje razpisanih storitev. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v 6. členu naročnikovega internega predpisa Navodila za oddajo javnih naročil male vrednosti določeno, da naročnik povabi k oddaji ponudbe tiste ponudnike, za katere meni, da so usposobljeni izpolniti javno naročilo. Iz tega izhaja, da bi moral naročnik že pred začetkom postopka o oddaji predmetnega javnega naročila preveriti, kakšne so tehnične zmogljivosti potencialnih ponudnikov in s povabilom k oddaji ponudbe povabiti le tiste, za katere meni, da so dovolj tehnično usposobljeni za opravljanje prevozov bolnikov na dializo na zahtevanih relacijah. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila pa ni niti predvidel možnosti, da bi lahko ponudbo katerega koli od ponudnikov kot nepravilno zavrnil iz razloga, ker ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi, v kolikor je ta podpisal zgoraj navedeno izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1. Iz navedenega sledi, da vlagateljeve navedbe o neprimernosti izbranega ponudnika glede vozil za izvajanje prevozov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, niso utemeljene in je naročnik ravnal pravilno, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika na podlagi edinega merila "cena". V povezavi z zapisanim Državna revizijska komisija še dodaja, da pritožbe pacientov, ki jih je vlagatelj priložil k zahtevku za revizijo, za presojo zakonitosti postopka oddaje javnega naročila niso relevantne. V kolikor bi naročnik želel v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb preverjati tehnično zmogljivost ponudnikov, bi to moral predvideti v razpisni dokumentaciji in o tem seznaniti potencialne ponudnike, predvsem pa določiti minimalne zahteve za izvajanje razpisanih storitev. Podobno je mogoče trditi tudi za navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik ni primeren, ker opravlja razpisane storitve kot "popoldansko obrt". Naročnik namreč v razpisni dokumentaciji takega pogoja za ponudnike ni določil, iz česar izhaja, da na podlagi teh dejstev oziroma okoliščin ne more ugotavljati pravilnosti ponudb. 18. točka 3. člena ZJN-1 namreč določa, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj dne 14.01.2002 zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila v skladu z 79. členom ZJN-1. Naročnik je dolžan vlagatelja v osmih dneh od njegove zahteve obvestiti o razlogih, zaradi katerih je bila njegova ponudba zavrnjena. Drugi odstavek 79. člena ZJN-1 namreč točno določa, da mora obrazloženo obvestilo ponudniku, katerega ponudba ni bila sprejeta, vsebovati naslednje podatke:
"1. razloge za zavrnitev njegove ponudbe,
2. nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila,
3. prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril,
4. naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana".
V obrazloženem obvestilu je zlasti pomembna 3. točka, to je navedba prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril. Pri tem ne zadostuje zgolj navedba števila točk, ki jih je naročnik priznal izbrani ponudbi, temveč morajo biti navedeni razlogi, zakaj je ponudba izbranega ponudnika ocenjena z večjim številom točk v primerjavi s ponudbo vlagatelja. Glavni namen meril za izbiro najugodnejše ponudbe je na eni strani zagotovitev pravilnega vrednotenja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe s strani naročnika, na drugi strani pa možnost preveritve pravilne uporabe meril ter izbire najugodnejše ponudbe s strani zainteresiranega ponudnika. Glede na to je naročnik dolžan posredovati ponudniku, ki to zahteva, vse podatke, ki jih je uporabil kot osnovo pri ocenjevanju ponudb po posameznih merilih. Ponudnik pa na osnovi obrazloženega obvestila o oddaji naročila ugotovi, ali so bile v postopku oddaje javnega naročila kršene njegove pravice ter ali bo za zaščito svojih upravičenih interesov vložil zahtevek za revizijo ali pa se bo zadovoljil zgolj z informacijami o oddaji javnega naročila.
V predmetnem postopku je vlagatelj dne 17.01.2002 "iz previdnosti" vložil še zahtevek za revizijo, čeprav mu naročnik še ni posredoval obrazloženega obvestila. Vlagatelja je potrebno opozoriti, da osemdnevni rok za vložitev revizijskega zahtevka po odločitvi naročnika o oddaji javnega naročila teče od dneva prejema obvestila o oddaji javnega naročila, v kolikor pa vlagatelj zahteva obrazloženo obvestilo, šele od prejema le-tega. Vlagatelj ima pravico počakati, da naročnik izda obrazloženo obvestilo, in v kolikor ugotovi, da so bile v postopku kršene njegove pravice, lahko v osmih dneh od prejema obrazloženega obvestila vloži zahtevek za revizijo. Vlagatelj s svojim zahtevkom za revizijo ni počakal na izdajo obrazloženega obvestila s strani naročnika, ki je zatem pravilno, ne da bi vlagatelju posredoval obrazloženo obvestilo, sprejel odločitev o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da vložen zahtevek za revizijo postopka ni zadržal nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in da izbrani ponudnik že opravlja prevoze, kar je posredno razvidno tudi iz dokazov, ki jih je predložil vlagatelj (priložene pritožbe pacientov) ter navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik opravlja prevoze tudi v â?? (relacija pa je s stališča presoje zakonitosti oddaje predmetnega javnega naročila irelevantna). Iz predložene dokumentacije je tudi razvidno, da je naročnik pogodbo z izbranim ponudnikom že sklenil in se izvaja v skladu z določilom 1. člena te pogodbe v obdobju od 01.01.2002 do 31.12.2002. Pogodba je bila sklenjena že preden je bil zaključen revizijski postopek. Naročnik ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN, ki določa: "Vložena zahteva za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila.". Zadržanje aktivnosti je potrebno do odločitve o utemeljenosti revizijskega zahtevka s strani naročnika in Državne revizijske komisije, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo o zahtevku, ki jo je izdal naročnik. Suspenziven učinek vloženega zahtevka je nujen zaradi zagotovitve učinkovitega pravnega varstva. Po sklenitvi pogodbe morebitne sankcije za kršitve naročnika niso več učinkovite in tudi niso v interesu prizadetih ponudnikov, ki so se postopka oddaje javnega naročila udeležili z namenom pridobitve razpisanega posla.

Državna revizijska komisija je v skladu s 15. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št.: 55/2000) dolžna podati predlog za uvedbo postopka pred pristojnim organom, če v postopku odločanja o zahtevku ugotovi kršitve, ki pomenijo prekršek po predpisih, ki urejajo področje javnih naročil. V skladu z drugo alineo prvega odstavka 34. člena ZRPJN je kot prekršek definirano ravnanje naročnika: "če sklene pogodbo z izbranim ponudnikom kljub ustavitvi postopka po določbi prvega odstavka 11. člena tega zakona". Državna revizijska komisija na podlagi nesporno ugotovljenega dejanskega stanja meni, da je mogoče takšno ravnanje naročnika šteti kot prekršek, ki ga je potrebno na podlagi 34. člena ZRPJN ustrezno sankcionirati. Pri tem pa je potrebno izpostaviti, da je naročnik v dodatnih pojasnilih Državni revizijski komisiji, pridobljenih na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN, priznal, da je pogodba že sklenjena ter da se "izvaja v zadovoljstvo naročnika in pacientov", hkrati pa je v odstopljeni dokumentaciji za predmetni postopek oddaje javnega naročila priložil tudi sklenjeno pogodbo med njim in izbranim ponudnikom.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno z 22. členom ZRPJN, zahteval povračilo stroškov nastalih z revizijo, in sicer stroškov plačila takse in odvetniških stroškov. Glede na to, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni uspel, se zahteva za povračilo stroškov zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??

â??