018-018/02

Številka: 018-18/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za izvedbo â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki je razvidna iz obvestila o oddaji javnega naročila, št.: 27, z dne 10.01.2002.

Obrazložitev

Naročnik je dne 27.11.2001 sprejel sklep, št.: 1367/1/1, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za â??, iz katerega izhaja, da je ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila â??. Istega dne je naročnik sprejel tudi odločbo, št.: 1367/1, s katero je imenoval strokovno komisijo za vodenje postopka oddaje javnega naročila. Javni razpis je bil objavljen dne â?? v Uradnem listu RS, št.: â??, pod številko objave Ob-â??. Naročnik je v zapisniku o javnem odpiranju, št.: 14, z dne 07.01.2002, ugotovil, da je pravočasno prispelo 7 ponudb. Naročnik je 10.01.2002 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št.: 27, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik) za vrednost â??.

Naročnik je dne 19.01.2002 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, št.: 017/2002-VP, z dne 18.01.2002. V zahtevku vlagatelj navaja, da je naročnik javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, ki ne izpolnjuje naročnikovih pogojev. Naročnik je v točki 04, XI. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da mora vsak ponudnik predložiti "potrdilo, da je poravnal davke, prispevke in druge obvezne dajatve ali poslovne obveznosti zapadle do dneva dviga potrdila, ki ga izdajata pristojni davčni urad in carinska uprava, potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni". Vlagatelj tudi meni, da je naročnik kršil Navodilo o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št.: 85/01, z dne 29.10.2001), ki v petem odstavku 6. člena določa, da "zapisnik o odpiranju ponudb podpišejo najprej osebe, pristojne za odpiranje ponudb, nato navzoči predstavniki ponudnikov s pooblastili". Naročnik je v obvestilu o oddaji naročila navedel, da ni izrecno predpisal in nedvoumno določil, da morajo ponudniki poleg potrdila o plačanih davkih predložiti tudi potrdilo carinske uprave o plačanih carinah. Vlagatelj temu ugovarja in meni, da je naročnik napačno ugotavljal kompletnost oziroma pravilnost vseh prispelih ponudb. Vlagatelj meni, da sta prispeli samo dve pravilni ponudbi in sicer ponudbi ponudnika â?? in ponudba vlagatelja, saj sta le ta dva v ponudbah priložila tudi potrdili carinske uprave, kar je razvidno tudi iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št.: 14, z dne 07.01.2002.
Vlagatelj meni, da je naročnik kršil tudi na podlagi 74. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/2000, 102/2000; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) izdano Navodilo o postopku odpiranja ponudb, saj navzočim predstavnikom ponudnikov s pooblastili ni dal v podpis originalnega obrazca za ugotavljanje zahtevanih obrazcev, ki se je vodil tekom odpiranja ponudb in je sestavni del zapisnika o javnem odpiranju ponudb. Omenjeni obrazec se je na javnem odpiranju pisal s svinčnikom, na prejeti fotokopiji le tega pa manjka rubrika "prejeto potrdilo carinske uprave", katera je bila na zahtevo vlagateljevega pooblaščenega predstavnika na javnem odpiranju ponudb dopisana ter izpolnjena na koncu tabele obrazca za ugotavljanje zahtevanih obrazcev ter iz katere bi bilo povsem jasno razvidno, da je naročnik na javnem odpiranju ugotovil, da nobeden razen prej omenjenih ponudnikov ni predložil kompletne oziroma pravilne ponudbe. Vlagatelj na podlagi tega zaključuje, da je naročnik javno naročilo oddal ponudniku z nepopolno oziroma nepravilno ponudbo.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št.: 119/02, z dne 24.01.2002, pozval, naj v treh dneh od prejema dopisa vplača takso iz 22. člena ZRPJN in mu dostavi potrdilo. Vlagatelj je potrdilo o plačilu takse naročniku dostavil dne 28.01.2002.

Naročnik je z dokumentom, št.:187/02, z dne 31.01.2002, zavrnil zahtevek za revizijo postopka predmetnega javnega naročila kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da potrdilo carinske uprave ni bilo izrecno zahtevano, kot naročnik nobenega izmed ponudnikov, ki tega potrdila ni predložil, tudi ni izločil. ZJN-1 v 4. točki in drugem odstavku 42. člena zahteva le, da ponudnik predloži potrdilo pristojnega davčnega urada. V konkretnem primeru naj bi bilo nesmiselno zahtevati od ponudnikov potrdilo carinske uprave, saj predmet javnega naročila z ničemer ni povezan z izvozno uvoznimi posli, da bi takšno preverjanje sploh imelo smisel. Naročnik ni imel nobenega namena, da zahteva od ponudnikov potrdilo carinske uprave in tega, ali je to potrdilo priloženo ni niti nameraval preverjati na javnem odpiranju ponudb. Strokovna komisija je to preverjala na podlagi vlagateljeve zahteve, kar je razvidno tudi iz zapisnika o javnem odpiranju. Od sedmih prispelih ponudb sta potrdilo predložila le dva ponudnika, iz česar izhaja, da navodila niso bila dovolj jasna glede tega pogoja, zato jih je naročnik razlagal v korist ponudnikov. Izločitev petih ponudnikov zaradi neizpolnjenega določenega pogoja, ki v razpisni dokumentaciji ni bil nedvoumno določen, bi pomenila neenakopravno obravnavanje ponudnikov in diskriminacijo. Izločitveni pogoji morajo biti po mnenju naročnika jasno in nedvoumno določeni, sicer jih ni mogoče šteti za takšne, ki jih mora ponudnik izpolniti. To bi bilo nepravično in nerazumno, saj ta pogoj ni v neposredni povezavi s predmetom javnega naročila in izpolnitvijo naročila.
Naročnik je vlagatelja pozval, da mu v roku treh dni od prejema tega obvestila pisno sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je dne 05.02.2002 naročnika na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN obvestil (z dopisom, št.: 054/2002-VP, z dne 04.02.2002), da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je zahtevek dopolnil še z izjavami pooblaščenih predstavnikov ponudnikov na javnem odpiranju in sicer ponudnikov â?? in vlagatelja. Z izjavami pooblaščeni predstavniki, ki so bili prisotni na javnem odpiranju ponudb, potrjujejo naslednje: "Zapisnika, ki se je pisal na odpiranju, ni bilo mogoče podpisati po izrecnem odklonilnem stališču predstavnikov komisije, kljub dejstvu, da smo vsi prisotni predstavniki ponudnikov izjavili, da želimo zapisnik po končanju sestavi le-tega podpisati. V rubriki tabel izpolnjevanja potrebnih prilog k ponudbi, se je na zahtevo članov pooblaščencev ponudnikov, s svinčnikom dopisala in vpisovala kolona o vsebovanju potrdila o carini, ki pa jo je naknadno naročnik izbrisal in jo na prejeti kot kolone ni bilo več.".

Naročnik je dne 06.02.2002, z dopisom, št.: 203/02/1/1, z dne 05.02.2002, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št.: 018-18/02-23-144, z dne 07.02.2001, naročnika skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN, prosila, da dokumentacijo dopolni še z manjkajočo dokumentacijo in sicer z zapisnikom o javnem odpiranju (v originalu), ponudbami vseh ponudnikov (v originalu) in potrdilom o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

Naročnik je zahtevano dokumentacijo posredoval dne 11.02.2002, hkrati pa je v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN predlagal Državni revizijski komisiji, da le-ta sprejme sklep, da vložen zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v VIII. členu med drugim določil, da bo priznal usposobljenost in sposobnost ponudnikov tudi na osnovi izpolnjevanja naslednjega pogoja:
0.4. "da ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve ali poslovne obveznosti v skladu s predpisi".
Kot dokazilo, s katerim ponudnik dokazuje, da izpolnjuje naveden pogoj, je naročnik v XI. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da mora ponudnik predložiti:
0.4. "potrdilo, da je poravnal davke, prispevke in druge obvezne dajatve ali poslovne obveznosti zapadle do dneva dviga potrdila, ki ga izdajata pristojni davčni urad in carinska uprava; potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni".

Glede vlagateljeve navedbe, da sta le dva od sedmih ponudnikov predložila potrdilo carinske uprave, je Državna revizijska komisija v ponudbenih dokumentacijah vseh ponudnikov preverila ali so izpolnili pogoj, da imajo poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve ali poslovne obveznosti v skladu s predpisi s predložitvijo zahtevanih potrdil in ugotovila, da zahtevani pogoj izpolnjujeta le dva ponudnika in sicer â?? in vlagatelj, kar je razvidno tudi iz zapisnika o javnem odpiranju, št.: 14, z dne 07.01.2002.

Prvi odstavek 41. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi.". Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnikovo ponudbo kot nepravilno, v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, izloči iz nadaljnjega postopka. V postopku oddaje javnega naročila je namreč lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa: "pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije". Ker ponudba večih ponudnikov, med njimi tudi ponudba izbranega ponudnika ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, saj ni vsebovala prej omenjenega potrdila carinske uprave, teh ponudb ni mogoče šteti za pravilne v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 in je zato vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen.

Državna revizijska komisija je preverila tudi navedbe o domnevnih kršitvah naročnika na javnem odpiranju ponudb in ugotovila, da v posredovanem zapisniku o javnem odpiranju v obrazcu za ugotavljanje zahtevanih obrazcev ni predvidene kolone za "potrdilo carinske uprave" in da je naročnik v opombi navedel, da sta omenjeno potrdilo predložila le â?? in vlagatelj. Med pripombami, ki so jih imeli na potek javnega odpiranja predstavniki ponudnikov, je zapisana pripomba ponudnika â??, da potrdilo carinske uprave ni potrebno, če se firma ne ukvarja z uvozom in izvozom blaga in pripomba vlagatelja, da sta omenjeno potrdilo predložila le â?? in vlagatelj. Zapisnik o javnem odpiranju ponudb so podpisali člani strokovne komisije. Državna revizijska komisija pritrjuje vlagateljevi trditvi, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil 6. člen Navodila o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št.: 86/01), ki določa: "Zapisnik o odpiranju ponudb podpišejo najprej osebe pristojne za odpiranje, nato navzoči predstavniki ponudnikov s pooblastili." in ravnal v nasprotju z določilom istega člena, da "lahko že po končanem odpiranju ponudb izroči kopijo zapisnika pooblaščenemu predstavniku ponudnika, prisotnemu na odpiranju, kar ta potrdi s svojim podpisom". Naročnik pa je s tem kršil tudi eno izmed temeljnih načel javnega naročanja in sicer načelo javnosti. Namen javnega odpiranja namreč je, da se ugotovi katere ponudbe so prispele in kakšna je njihova vsebina, predvsem glede sestavin, na podlagi katerih se sprva ugotavlja pravilnost ponudb in kasneje v postopku ocenjevanja ponudb izbira najugodnejšega ponudnika. Za ponudnike pa je javno odpiranje priložnost, da se neposredno seznanijo z vsebino konkurenčnih ponudb. Ko so podatki iz ponudb javno prebrani in zapisani v zapisnik o odpiranju, jih ni več mogoče spreminjati. Naročnik je s tem, ko ni dovolil podpisa zapisnika o javnem odpiranju pooblaščenim predstavnikom ponudnikov, zbudil dvom, da je javno odpiranje ponudb izvedel v skladu s predpisi in temeljnimi načeli javnega naročanja. S tem ko predstavniki ponudnikov podpišejo zapisnik o javnem odpiranju ponudb, si namreč zagotovijo, da ne bo prišlo do naknadnega popravljanja podatkov vpisanih v zapisnik in morebiti celo do spreminjanja ponudb, ki so bile oddane v postopku.

Naročnik sicer sam navaja, da omenjenega potrdila sploh ni nameraval zahtevati, saj naj bi bilo po njegovem mnenju nepravično in nerazumno, saj ta pogoj ni v neposredni povezavi s predmetom javnega naročila in izpolnitvijo naročila. Kar pa ne spremeni dejstva, da ga je v razpisni dokumentaciji jasno zahteval. Ponudniki ne morejo vedeti, kaj je naročnik mislil oziroma česa naročnik ni nameraval, njihovo edino vodilo pri pripravi ponudbe je naročnikova razpisna dokumentacija. Tudi iz zapisnika o odpiranju ponudb, ki je bil v originalu posredovan Državni revizijski komisiji in iz pojasnila naročnika je razvidno, da naročnik ni nameraval preverjati ali so ponudniki predložili potrdilo carinske uprave (saj v obrazcu ni predvidel posebne kolone za to), da je le-to vpeljal zaradi pripombe predstavnikov ponudnikov, vendar pa jo je kasneje izbrisal in naknadno vpisal kot opombo, da imata potrdilo carinske uprave le dva ponudnika. Naročnik ima (v skladu z 42. členom ZJN-1) možnost zahtevati eno potrdilo (samo davčne uprave) ali obe potrdili (tudi carinske uprave). V kolikor se je naročnik odločil in v razpisni dokumentaciji zahteval obe, morajo ponudniki predložiti obe potrdili, da so njihove ponudbe take, da v celoti izpolnjujejo zahteve naročnika in da so, v skladu z 18. točko 3. člena ZJN-1, pravilne. Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik dolžan spoštovati zahteve, ki jih je sam določil v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik kršil načelo formalnosti, ker ni izločil ponudnikov, ki niso predložili potrdila carinske uprave. Načelo formalnosti je eno izmed temeljnih načel prava javnih naročil. S kogentnimi pravili je določen postopek oddaje javnega naročila. Postopek je formalen in strog, ker se želi s tem zagotoviti, da bodo enako spoštovane pravice in obveznosti vseh udeleženih strank, da bodo vsi ponudniki ob enakih pogojih imeli enake možnosti, da bodo ponudniki enako obveščeni o vseh pomembnih dejstvih in da bodo zagotovljene možnosti za pravno varstvo njihovih pravic. Državna revizijska komisija poudarja, da se mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik ravnati po pravilih o javnem naročanju in pravilih, ki jih je za oddajo konkretnega naročila določil sam, kar pa naročnik v navedenem primeru ni storil.

Državna revizijska komisija pa ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, ampak je odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku javnega naročila kršil določila ZJN-1, zato je skladno z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o oddaji naročila št.: 27, z dne 10.01.2002.


Državna revizijska komisija da lahko na podlagi drugega odstavka 23. člena ZRPJN naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Glede na zgoraj navedeno, je naročnik dolžan ponovno opraviti pregled in ocenjevanje ponudb, kar pomeni, da mora ponovno ugotavljati, ali ponudniki izpolnjujejo vse naročnikove zahteve in v nadaljevanju pravilne ponudbe ovrednotiti v skladu z vnaprej postavljenimi merili za izbiro najugodnejšega ponudnika.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??

â??.