018-015/02

Številka: 018-15/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za izvajanje storitev fizičnega varovanja z receptorskimi deli sodnih objektov â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 18.10.2001 sprejel sklep, št. Su 040801-4/2001/2, o pričetku oddaje javnega naročila po odprtem postopku za izvajanje storitev fizičnega varovanja z receptorskimi deli sodnih objektov â??. Z istim sklepom je naročnik imenoval tudi strokovno komisijo za izvedbo javnega naročila. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. ., pod številko objave Ob-.. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. Su 040801-4/2001/19, z dne 07.12.2001, je razvidno, da je naročnik pridobil 4 pravočasne in formalno pravilne ponudbe. Naročnik je dne 21.12.2001 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je ponudnike obvestil, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je od naročnika z dopisom, z dne 24.12.2001, v skladu z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki ga je naročnik izdal dne 04.01.2002.

Vlagatelj je pravočasno, dne 09.01.2002, vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V njem navaja, da naročnik ni izločil ponudnika, ki je predložil neresnične reference, kljub temu, da ga je vlagatelj na javnem odpiranju ponudb na to opozoril. Na javnem odpiranju ponudb je bilo ugotovljeno, da je ponudnik â??, Ljubljana kot referenco navedel varovanje â??. Referenca ponudnika â?? je bila celo potrjena s strani naročnika varovanja, to je â??. Vlagatelj zatrjuje, da objekt â?? varuje podjetje â??, ki je povsem samostojen gospodarski subjekt in je kot tak tudi registriran. Ponudnik â?? je v zadnjem času na več javnih razpisih nastopil z neresničnimi navedbami ter pri tem kot reference navajal objekte, ki jih ne varuje oz. jih varujejo celo druge družbe (javni razpis za varovanje â??). Med postopkom odpiranja ponudb je te navedbe potrdil tudi predstavnik ponudnika â??, ki se je sicer skliceval na koncernsko pogodbo, ki jo omenja tudi Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 54/99, 45/01; v nadaljevanju: ZGD), in jo je naročnik kot tako tudi sprejel, kar je razvidno iz poročila o oddaji del. ZGD v sedmem poglavju govori o povezanih družbah in v 460. členu omenja koncernske družbe. Pri tem navaja, da se za povezane družbe štejejo pravno samostojne družbe, ki so v nekem medsebojnem razmerju. V 463. členu pa ZGD omenja le odnos med koncernsko povezanimi družbami. Koncern in z njimi povezane družbe tudi po ZGD niso nikjer registrirane kot gospodarski subjekt. Vlagatelj meni, da naročnik ne bi smel sprejeti take reference ponudnika .., tudi če bi na podlagi ZGD in ZJN-1 ponudnik â??. na javnem razpisu nastopil s podizvajalcem družbo â??. ali v skupini z njo. Na predmetnem javnem razpisu pa je ponudnik â?? nastopil povsem samostojno, brez podizvajalcev ali kako drugače povezan z družbo â??., ter pri tem navedel kot referenco objekt, ki jo družba â?? ne varuje. Ponudnik je v ponudbeni dokumentaciji predložil le svoje obvezne listine, ki jih je zahtevala razpisna dokumentacija, oz. svoj certifikat kakovosti ISO 9001, ne pa tudi listin družbe â??, ki v primerjavi z njim izkazuje bistveno slabše podatke in ne razpolaga s certifikatom kakovosti ISO 9000. Vlagatelj tako ugotavlja, da je ponudnik ... predložil neresnično listino, ki jo je pridobil s preslepitvijo naročnika â?? in je na podlagi meril, določenih v predmetnem razpisu, tudi predmet ocenjevanja. Po mnenju vlagatelja je ponudnik ... s tem storil tudi kaznivo dejanje po 217. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94, 23/99; v nadaljevanju: KZ). Vlagatelj meni, da bi moral naročnik na podlagi 8. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 ponudnika ... izločiti iz nadaljnjega postopka.
Vlagatelj dalje navaja, da je naročnika opozoril, da je izbrani ponudnik ponudil ceno storitve, ki je za varovanje tovrstnih objektov neobičajno nizka in ni ekonomsko upravičena ter kot taka predstavlja nelojalno konkurenco. Na podlagi 53. člena ZJN-1 bi naročnik moral preveriti, ali je cena ekonomsko upravičena. Za podjetja, ki opravljajo dejavnost zasebnega varovanja, veljajo poleg splošne zakonodaje določila Zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 32/94, 23/97, 9/98; v naaljevanju: ZZVO) ter Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja (Uradni list RS, št. 73/2000; v nadaljevanju: KPDZV). Z ZZVO je določeno, kakšne pogoje morajo izpolnjevati delavci, da lahko opravljajo dela in naloge varnostnika. S KPDZV pa so določeni tudi tarifni razredi glede na zahtevnost del, ki jih delavci izvajajo. Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik teh pogojev ne izpolnjuje in jih tudi ne more izpolnjevati, kar naj bi bilo razvidno iz priložene strukture cene. Izbrani ponudnik sicer lahko neposrednim izvajalcem zagotovi ustrezne osebne dohodke na objektu, ki je predmet javnega naročila, vendar le na račun neupravičeno nizkih osebnih dohodkov delavcev, ki svoje delo opravljajo na drugih objektih oziroma delih, z nespoštovanjem navedene zakonodaje in celo z delom na črno, kar je tudi element nelojalne konkurence. To naj bi bilo razvidno tudi iz članka v Delavski enotnosti z dne 15. november 2001. Gospodarski subjekti, ki se ravnajo po zakonodaji, po mnenju vlagatelja na ta način ne morejo biti konkurenčni subjektom, ki zakonodaje ne spoštujejo. Vlagatelj ne razume, da prav naročniki, ki se financirajo iz proračuna RS, vzpodbujajo take razmere v gospodarstvu, še posebej pa v panogi, kjer bi zakonitost poslovanja morala biti na prvem mestu. S trditvijo, da je tudi ponudnik â??. ponudil podobno ceno storitev in je zato tudi cena storitev izbranega ponudnika sprejemljiva, se vlagatelj ne strinja, saj večina navedenih ugotovitev velja tudi za ponudnika â??

Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 14.01.2002, v skladu z 22. členom ZRPJN pozval, naj najkasneje v petih dneh od prejema dopisa plača revizijsko takso. Vlagatelj je revizijsko takso v višini 80.000,00 SIT plačal dne 17.01.2002 in potrdilo o vplačilu v roku posredoval naročniku.

Naročnik je dne 23.01.2002 sprejel sklep, št. Su 040801-4/2002/35, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo postopka predmetnega javnega naročila kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je pravilno upošteval referenco ponudnika ..., saj je bila pravilno potrjena s strani ... Navedena referenca pri naročniku ni vzbudila nikakršnega dvoma v njeno resničnost. Ob tem naročnik opozarja, da ponudnik ... v postopku oddaje javnega naročila ni bil izbran kot najugodnejši ponudnik, zato vlagatelj nima nikakršnega interesa za ugotavljanje zatrjevane kršitve. Rezultat postopka javnega naročila bi bil za vlagatelja enak tudi v primeru, če referenca ponudnika â??. ne bi bila upoštevana.
Glede trditve o neobičajno nizki ceni izbranega ponudnika naročnik navaja, da je bilo postopanje pravilno. Ponudbena cena izbranega ponudnika za opravljanje predmetnih storitev ni bistveno odstopala od cene ponudnika ... Na podlagi tega naročnik sklepa, da cena izbranega ponudnika ni bila neobičajno nizka, temveč je bila cena vlagatelja neobičajno visoka. Naročnik je preveril strukturo ponujene cene izbranega ponudnika in ugotovil, da le-ta vsebuje vse elemente, ki jih mora upoštevati ponudbena cena. Ponudbena cena bi predstavljala dejanje nelojalne konkurence le v primeru, če bi se izkazalo, da je bila postavljena le z namenom, da se uniči oz. izloči tekmec. To se ni zgodilo, zato je naročnik ugotovil, da je cena izbranega ponudnika najugodnejša.
Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 25.01.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu vlagatelj dodatno navaja, da navedeni elementi v obrazcu predračuna (cena urne postavke izbranega ponudnika) kažejo na to, da cena izbranega ponudnika ni sprejemljiva. Cena 1.022,18 SIT/uro brez DDV ne prenese prikazanih stroškov. Če v strukturi cene seštejemo postavke 1 do 4, dobimo vrednost 1.211,32 SIT brez DDV. Na podlagi tega vlagatelj sklepa, da so stroški poslovanja večji od ponujene cene. Ob predpostavki, da je izbrani ponudnik dejansko navedel prave zneske stroškov svojega poslovanja, vlagatelj sklepa, da je moral svoj komercialni popust v višini 15,6% odtegniti pri postavki 1 (plače delavcev), saj ostali stroški poslovanja rastejo nekajkrat hitreje in pri njih ni možno zmanjševanje. Velik del režijskih stroškov predstavljajo poleg stroška dela stroški za gorivo, energijo, telekomunikacije, najemnine itd, katerih indeks rasti je v zadnjih letih dosegel stopnje 20 do 40% ali več na leto. Na te stroške ima največji vpliv država, ker neposredno določa njihovo ceno. Indeksi rasti življenjskih stroškov so bistveno nižji, na stroške poslovanja podjetja pa nimajo praktično nikakršnega pomena. Pri navedbi elementov v strukturi cene izbrani ponudnik tako ni prikazal dobička, ki je pogoj za obstoj gospodarske družbe.
Vlagatelj dalje navaja, da je potrebno poleg KPDZV ter zahtevnosti razpisanih del upoštevati tudi to, da potrebuje izvajalec za izvedbo razpisanih del 5 prisotnih delavcev. Za njihovo nadomeščanje v času dopusta, bolniške ter drugih odsotnosti potrebuje dodatno še 1,5 delavca, ki mu ravno tako pripada regres, dopust in bolniški stalež. Pet delavcev, ki so potrebni za vsakodnevno redno opravljanje razpisanih del, v povprečju opravi 8,95 ur. Tako morajo na dan narediti še skoraj 5 nadur, ki so za 30% dražje. Ker Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 29/92, 71/93, 2/94; v nadaljevanju: ZDR) omejuje število nadur na 20 mesečno, potrebuje izvajalec za izvajanje razpisanih del povprečno 6 delavcev na dan, da ne bi kršil ZDR in KPDZV. Tako potrebuje izvajalec za opravljanje razpisanih del najmanj 7 delavcev, ki opravijo še nekaj nadur, njihove osebne dohodke in ostale stroške pa mora pokriti ponujena cena. Pri izračunu je tako potrebno upoštevati še vsaj 40% dodatka k osnovni vrednosti izhodiščne bruto plače po KPDZV, pri tem pa še vedno niso zajeti dodatki na delovno dobo, prevoz na delo, dodatek za prehrano, regres itd. Na podlagi navedenega vlagatelj sklepa, da je s ponujeno ceno ter navedeno vrednostjo v obrazcu predračuna nemogoče poslovati, ne da bi pri tem kršili ZDR in KPDZV.
Vlagatelj se tudi ne strinja s trditvijo, da je cena ponudnika ... podobna oz. da bi šlo za dejanje nelojalne konkurence, če bi šlo za uničenje oz. izločitev tekmeca. Po vlagateljevem mnenju gre prav v primeru ponujenih cen izbranega ponudnika in ponudnika â?? za poskuse medsebojne izločitve oz. uničenja tekmecev z nizkimi cenami. Na podlagi podatkov, ki jih je vlagatelj zbral v zadnjih dveh letih pri nastopanju omenjenih ponudnikov, vlagatelj opaža nenehno zniževanje ponujenih cen varovanja. V konkretnem primeru gre pri izbranem ponudniku za nenormalno zniževanje cen storitev zato, da bi ohranil posel ter na vsak način preprečil prihod konkurenčne družbe na "njihov teren". Ponudnik â?? pa poleg tega, da ponuja nenormalno nizke cene, tudi lažno prikazuje reference ter druge listine in izvaja druga nezakonita dejanja, da bi za vsako ceno pridobil posel oz. uničil tekmeca. Vlagatelj navaja, da reševanje problematike nelojalne konkurence ne sodi povsem v postopke revizije javnih naročil, vendar trenutno stanje v Zbornici za zasebno varovanje ne omogoča reševanja takih deviantnih pojavov, ki vsebujejo tudi elemente kaznivih dejanj, predvsem pri pridobivanju poslov preko javnih naročil. Vlagatelj je obvestilu za nadaljevanje postopka priložil tudi nekatere kopije zapisnikov o javnem odpiranju ponudb, ki po trditvah vlagatelja izkazujejo, da ponudnik â??. za varovanje bistveno manj zahtevnih objektov in z veliko manjšim tveganjem ponuja višje cene storitev, kot jih je ponudil v tem primeru.
Glede referenc ponudnika â?? vlagatelj navaja, da bi bilo potrebno preveriti dokument, s katerim je â?? potrdilo referenco. Vlagatelj je že na javnem odpiranju ponudb opozoril, da podatki v dokumentu ne držijo, saj objekt â?? varuje povsem druga pravna oseba, kot je navedena v dokumentu. Vlagatelj zato vztraja pri svojih navedbah, da je ponudnik â?? predložil neresnične podatke, ki se točkujejo, zato bi ga moral naročnik na podlagi 8. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 izločiti iz nadaljnjega postopka.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 29.01.2002 v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo. Naročnik navaja, da v celoti vztraja pri svoji obrazložitvi iz sklepa, št. Su 040801-4/2002, z dne 23.01.2002, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo.

V skladu z drugim odstavkom 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija izbranega ponudnika z dopisom, št. 018-15/02-24-137, z dne 01.02.2002, pozvala, naj ji pojasni strukturo ponujene cene, zlasti z vidika cenovne postavke "plača delavca" v povezavi s ponujenim komercialnim popustom. Izbrani ponudnik je v dopisu, z dne 07.02.2002, pojasnil, da izplačuje plače v skladu s Podjetniško kolektivno pogodbo â??. in KPDZV in da so osnovne plače za varnostnike nad izhodiščnimi plačami za dejavnost zasebnega varovanja. Komercialni popust je izbrani ponudnik ponudil zato, ker z naročnikom sodeluje že dalj časa in ker lahko zaradi operativnih zmogljivosti na lokacijah varovanja storitve izvaja bolj racionalno. V prilogi, ki je bila priložena dopisu, je izbrani ponudnik pojasnil strukturo cene z vidika cenovne postavke "strošek plače delavca" z upoštevanjem komercialnega popusta. Izbrani ponudnik je z dopisom, z dne 11.02.2002, na poziv Državne revizijske komisije še pojasnil, da so vsi dodatni stroški nadomestil in nadomeščanja vključeni v postavkah "nadomestila", "režijski oz. operativni stroški" in "razlika na uro".

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Glede navedb vlagatelja, da je ponudnik â?? predložil neresnično oz. nepravilno referenco, je potrebno ugotoviti, da vlagatelj v konkretnem primeru ne izkazuje pravnega interesa, da bi se Državna revizijska komisija vsebinsko opredeljevala do teh njegovih navedb. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je nepravilno referenco predložil ponudnik, ki pa v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb sploh ni bil izbran. Pravni interes bi lahko vlagatelj izkazal le v primeru, če bi mu zatrjevana kršitev naročnika povzročila škodo. Ker vlagatelj v delu zahtevka, ki se nanaša na nepravilnost referenc neizbranega ponudnika â??, ni izkazal pravnega interesa, Državna revizijska komisija zahtevka v tem delu in v tem konkretnem revizijskem postopku, v skladu s prvim odstavkom 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ni mogla meritorno obravnavati. Ob tem Državna revizijska komisija še pripominja, da njene odločbe nimajo učinka erga omnes, temveč inter partes, kar pomeni, da se na odločitev Državne revizijske komisije ni mogoče (neposredno) sklicevati v drugih primerih.

Glede navedb vlagatelja, da je ponudnik â??. s predložitvijo domnevno neresničnih listin, ki naj bi jih pridobil s preslepitvijo naročnika â??., storil kaznivo dejanje po 217. členu KZ, Državna revizijska komisija pripominja, da lahko vlagatelj, če meni, da obstaja sum storitve kaznivega dejanja, v skladu s 146. oz. 147. členom Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94, 72/98, 6/99, 66/00, 111/01) poda ovadbo pristojnemu državnemu tožilcu. Ker predpostavke za vsebinsko odločanje v tem delu zahtevka niso bile podane, Državna revizijska komisija ni ugotavljala resničnosti vlagateljevih navedb, zato tudi ni mogla presojati, ali obstajajo okoliščine, ki narekujejo vložitev kazenske ovadbe.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve trditve, da je izbrani ponudnik ponudil neobičajno nizko ceno, ki ne more pokriti vseh stroškov, predvidenih s panožno kolektivno pogodbo in zakonskimi predpisi, s tem pa naj bi storil dejanje nelojalne konkurence. 10. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1 določa, da je neobičajno nizka cena tista cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. Prvi odstavek 53. člena ZJN-1 pa določa: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni.". Naročnik torej ni dolžan od ponudnika, ki ponudi nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to izpolnjena dva pogoja: (1) ponudbena cena mora biti neobičajno nizka in (2) naročnik mora imeti namen zavrniti ponudbo z neobičajno nizko ceno. Iz besedila zakona je razvidno, da se postopek nanaša na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna. O tem, katere cene je potrebno šteti za "neobičajno nizke" in pod kakšnimi pogoji, zakon, razen v 10. točki 3. člena ZJN-1 ("neobičajno nizka cena" - cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila;) ne govori, zato je mogoče skleniti, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec prepustil poslovni oceni naročnika. Sam postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen pa je namenjen varstvu ponudnika, in sicer v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko".

Nizka cena torej sama po sebi ni prepovedana. ZJN-1 določa, da mora naročnik v primeru, če oceni, da ponujena cena zbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila oz. o realni oceni vrednosti ponujenih storitev, od ponudnika zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe. V obravnavanem primeru naročnik ni ocenil, da je ponudbena cena, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, "neobičajno nizka", temveč je ugotovil, da je ponudbena cena izbranega ponudnika najugodnejša. Tudi Državna revizijska komisija po pridobljenem dodatnem pojasnilu s strani izbranega ponudnika ugotavlja, da glede na njeno oblikovanje ni mogoče govoriti o tem, da je cena "neobičajno nizka", torej kot cena, ki bi zbujala dvom o tem, ali bo izbrani ponudnik lahko zagotovil izvedbo razpisanih storitev.

Državna revizijska komisija pa se ne more opredeljevati do vlagateljevih navedb, da pomeni cena izbranega ponudnika dejanje nelojalne konkurence. Vlagatelja namreč opozarja, da je varstvo pred nelojalno konkurenco zagotovljeno s civilnopravnimi, kazenskopravnimi in upravnopravnimi sankcijami. Če vlagatelj meni, da predstavlja ponujena cena v ponudbi izbranega ponudnika dejanje nelojalne konkurence, mora (kot v svojem zahtevku predvideva tudi sam) sprožiti ustrezne postopke, ki jih določa Zakon o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93 in 56/99-delna razveljavitev; v nadaljevanju: ZVK). Tako lahko vlagatelj v skladu s 26. in 27. členom ZVK s tožbo v pravdnem postopku zahteva prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence in (če mu je bila povzročena škoda) odškodnino. V skladu z drugo alineo drugega odstavka 28. člena ZVK lahko vlagatelj organu tržne inšpekcije poda pobudo, naj začasno prepove dejanja, za katera je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali vloži ovadbo. Četrti odstavek 30. člena ZVK pa dejanje nelojalne konkurence opredeljuje kot prekršek.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v predmetnem postopku javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, zato je skladno s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila zahtevek za revizijo.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).
V Ljubljani, dne â??.


â??.