018-012/02

Številka: 018-12/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99; v nadaljevanju ZRPJN) v senatu članovâ?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje storitev pogarancijskega vzdrževanja, nadgraditev in dograditev računalniške opreme in lokalnih računalniških omrežij â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopa Pravna pisarna â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavijo odločitve naročnika, navedene v dokumentih "popravek obvestila o oddaji javnega naročila â??", št. 432-2/2001/19, z dne 21.12.2001, "napaka v popravku obvestila o oddaji naročilaâ??", št. 432-2/2001/20, z dne 04.01.2002 in "odločba v zvezi z revizijo ponudnika â??", št. 432-2/2001/27, z dne 17.01.2002.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 332.000,00 SIT.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23.04.2001 sprejel sklep, št. 43-18/2001/1, o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvajanje storitev pogarancijskega vzdrževanja, nadgraditev in dograditev računalniške opreme in lokalnih računalniških omrežij z oznako â??. Dne â?? je v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo omenjenega javnega naročila. Javno odpiranje ponudb je bilo dne 25.05.2001, naročnik pa je po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb dne 22.06.2001 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 43-18/2001/23, s katerim je za različna območja in sklope izbral različne ponudnike, ponudbo vlagatelja pa je izločil. Vlagatelj je dne 05.07.2001 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik dne 09.07.2001 s sklepom, št. 43-18/2001/29, zavrnil kot neutemeljenega. Državna revizijska komisija je dne 06.08.2001 s sklepom, št. 018-122/01-24-1025, zahtevku za revizijo ugodila in v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila.

Naročnik je dne 13.08.2001 sprejel nov sklep, št. 432-2/2001/1, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za storitev pogarancijskega vzdrževanja, nadgraditev in dograditev računalniške opreme. Dne â?? je naročnik v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, ponovno objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila. V 4. točki objave javnega razpisa je predvidel oddajo javnega naročila po sklopih s treh področij vzdrževanja na treh območjih RS. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, ki je bilo dne 19.09.2001, izhaja, da je na predmetni javni razpis prispelo 9 pravočasnih in formalno pravilnih ponudb. Naročnik je dne 25.10.2001 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 432-2/2001/6, s katerim je kot najugodnejše ponudnike izbral: za ljubljansko območje za področje A podjetja â?? d.o.o., â?? d.o.o. in â?? d.o.o. za področje B1 in B2 pa podjetja â?? d.o.o., â?? d.o.o. in â?? d.o.o.; za jeseniško območje je izbral za področje A podjetje â??d.o.o. in za področje B1 in B2 podjetje â?? d.o.o.; za novomeško območje pa za področje A, B1 in B2 podjetje â?? d.o.o.. V obrazložitvi obvestila je naročnik navedel, da je ponudba vlagatelja nesprejemljiva v celoti, tudi iz razloga dosedanjih slabih izkušenj pri poslovanju glede na pogoj 3.6.1.5, ker naročnik razpolaga z večkrat izkazanimi prekoračenimi odzivnimi časi ali časi popravil ponudnika (vsaj 15-krat glede na zapise baze naročnika). Vlagatelj tudi ne razpolaga z ustreznimi certifikati za področje A in B2 (pogoj 3.6.3.2), zato je njegova ponudba v točki A in v točki B nesprejemljiva. Vlagatelj je dne 05.11.2001 vložil nov zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik dne 15.11.2001 z odločbo, št. 432-2/2001/10, ponovno zavrnil kot neutemeljenega. Državna revizijska komisija je dne 11.12.2001 s sklepom, št. 018-239/01-22-1721, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika, navedeno v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 432-2/2001/6, z dne 25.10.2001. V obrazložitvi je Državna revizijska komisija zapisala, da naročnik vlagateljeve ponudbe ni obravnaval enakopravno v primerjavi z drugimi ponudniki, kot to zahteva temeljno načelo enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1), saj jo je kljub temu, da je bila cenovno ugodna ter da je izpolnjevala pogoje za dodelitev predmetnega javnega naročila, za področje A: dve območji in za področje B1+B2: eno območje, izločil v celoti kot nepravilno.

Naročnik je dne 21.12.2001 izdal (popravljeno) obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 432-2/2001/19 (v nadaljevanju: obvestilo o oddaji naročila), s katerim je kot najugodnejše ponudnike izbral: za ljubljansko območje za področje A podjetja â?? d.o.o., â?? d.o.o. in â?? d.o.o., za področje B1 in B2 pa podjetja â?? d.o.o., â?? d.o.o. in â?? d.o.o.; za jeseniško območje je izbral za področje A podjetje â?? d.o.o. in za področje B1 in B2 podjetje â??d.o.o.; za novomeško območje pa za področje A, B1 in B2 podjetje â?? d.o.o.. V obrazložitvi tega obvestila je naročnik zapisal, da je na podlagi odločitve Državne revizijske komisije ponovno preveril ponudbe in vlagatelju dodelil dve območji: jeseniško in novomeško. Vlagateljeva ponudba je na jeseniškem območju na področjih A ter B1 in B2 najugodnejša. Za novomeško območje je naročnik ugotovil, da je najugodnejši ponudnik za obe področji podjetje â?? d.o.o., vlagatelj pa ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.6.3.4. "Območja in področja prijave" (ob izpolnjevanju vseh ostalih pogojev bo naročnik izbral med ponudniki, ki bodo izkazali posest ustreznih prostorov na tem teritorialnem območju ali v oddaljenosti do 10 km od mej tega območja.). Za ljubljansko območje je naročnik zapisal, da ostane izbira ponudnikov ista kot v prejšnjem obvestilu o oddaji naročila.

Vlagatelj je po prejemu obvestila o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, z dne 04.01.2002, v katerem zatrjuje kršitve načela enakopravnosti ponudnikov, načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in drugega odstavka 76. člena ZJN-1.
Vlagatelj navaja, da obvestilo o oddaji naročila v prvem odstavku obrazložitve ugotavlja, da se vlagatelju dodeli jeseniško in novomeško območje, ta ugotovitev pa je v nasprotju z odločitvijo naročnika o izboru ponudnikov, s katerimi bo sklenil ustrezne pogodbe, saj v tem izboru vlagatelja ni. Obvestilo o oddaji naročila je v nasprotju s samim seboj, ker je izrek obvestila v nasprotju z obrazložitvijo.
Vlagatelj dalje navaja, da naj bi bilo obvestilo o oddaji naročila izdano na podlagi sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-239/01-22-1721, z dne 11.12.2001, iz katerega je razvidno, da je vlagateljeva ponudba popolna in v skladu z razpisno dokumentacijo po točkah 3.6.3.2. in 3.6.3.5. za dodelitev javnega naročila za področje A (dve območji) ter področje B1+B2 (eno območje). Vlagateljeva ponudba je bila z obvestilom o oddaji naročila za jeseniško in novomeško območje izločena zaradi neizpolnjevanja pogoja iz točke 3.6.3.4. razpisne dokumentacije. Tako naj bi se ta ponudba upoštevala le še za ljubljansko območje. Vlagatelj zatrjuje, da je temeljno načelo ZJN-1 načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki je obligatorno in ga mora naročnik pri odločanju in obravnavanju ponudb upoštevati kot primarnega. Cel sistem javnih naročil je zasnovan predvsem zaradi gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev. Po mnenju vlagatelja poskuša naročnik s tem, ko je za novomeško in jeseniško območje vlagateljevo ponudbo ocenil kot popolno v točkah 3.6.3.2. in 3.6.3.5. razpisne dokumentacije, izigrati oz. zaobiti ZJN-1 v temeljnem načelu gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev, saj ga potem prav za ti območji izloči na podlagi novega kriterija. S tem tudi ne upošteva odločitve Državne revizijske komisije, čeprav se nanjo sklicuje. Vlagatelj navaja, da je Državna revizijska komisija ugotovila, da je njegova ponudba popolna za dve oz. eno območje, zato z navajanjem novih dejstev in nedorečenih interpretacij ni mogoče ugotoviti njene nepopolnosti. Naročnikova odločitev naj bi bila nejasna tudi zato, ker je naročnik sam ugotovil, da je vlagateljeva ponudba občutno najugodnejša na ljubljanskem območju, kjer je tudi popolna. Vlagatelju ni jasno, zakaj je naročnik sprejel takšno odločitev, vsekakor pa ne zaradi upoštevanja načela gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev. Naročnik tudi ni pojasnil, zakaj je vlagateljevo ponudbo razvrstil na novomeško in jeseniško območje, s čimer je kršil tudi načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, saj je na ta način ponudbo neupravičeno omejil na navedeni območji. Vlagatelj tako meni, da bi bilo potrebno njegovo ponudbo obravnavati le v delu, v katerem je popolna, to je v delu, ki se nanaša na ljubljansko območje.
Po mnenju vlagatelja je njegova ponudba za ljubljansko območje popolna tako v točki 3.6.3.2. kot v točki 3.6.3.5. razpisne dokumentacije, kar naj bi bilo razvidno iz sklepa Državne revizijske komisije in njenega napotila, zato je naročnik ne bi smel izločiti kot nepopolne za ljubljansko območje. Le za to območje se namreč vlagateljeva ponudba še obravnava, zato se celotna ponudba upošteva in ocenjuje le za to območje. Za ljubljansko območje je vlagatelj predložil listino, ki izkazuje posest ustreznih prostorov, kot to določa točka 3.6.3.4. razpisne dokumentacije. Ta posest je izkazana z naslednjimi dokumenti: izpisek iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da je sedež vlagatelja v Ljubljani, obrtno dovoljenje, ki določa, da vlagatelj svojo dejavnost opravlja v Ljubljani, odločba Obrtne zbornice, iz katere je razvidno, da vlagatelj svojo dejavnost opravlja v Ljubljani, odločba Upravne enote Ljubljana, ki ugotavlja, da vlagateljevi poslovni prostori v Ljubljani ustrezajo pogojem za opravljanje dejavnosti. Vse navedene odločbe so javne listine in se njihova vsebina šteje za dokazano na podlagi zakona. Če vlagatelj poslovnih prostorov ne bi imel v Ljubljani, organi ne bi smeli izdati navedenih listin. Razpisna dokumentacija ne določa vrsto listine, ki naj služi kot dokaz za izkazovanje ustreznih prostorov (npr. najemna pogodba, izpisek iz zemljiške knjige), zato vlagatelj meni, da je izpolnil pogoje točke 3.6.3.4. razpisne dokumentacije s predložitvijo prej navedenih listin.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v obvestilu o oddaji naročila ugotovil, da je vlagateljeva ponudba na področjih A in B1+B2 najugodnejša, kar je tudi jasno navedel v drugem odstavku obrazložitve obvestila. Zato je toliko manj razumljiva naročnikova odločitev, da vlagatelj, ki je bil ugotovljen za cenovno najugodnejšega, na razpisu ni bil izbran. S tem je naročnik kršil temeljno načelo ZJN-1, to je načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev.
Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik v predmetnem javnem naročilu že dvakrat prej odločil o oddaji naročila. V nobenem od prvih dveh obvestil o oddaji naročila (niti v postopku dveh revizij) oz. v nobeni svoji odločitvi naročnik ni navajal, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.6.3.4. razpisne dokumentacije. To po mnenju vlagatelja pomeni, da vlagatelj izpolnjuje navedeni kriterij, saj mora naročnik takoj in že ob prvi odločitvi navajati vsa dejstva, ki so pomembna za odločitev. Če obvestilo o oddaji javnega naročila ne navaja neizpolnjevanja določenega pogoja, se šteje, da vlagatelj ta kriterij izpolnjuje in je glede tega izdana odločba dokončna, naročnik pa glede izpolnjevanja pogoja prekludiran. Splošne pravne in moralne norme vsake pravne države določajo, da je potrebno v odločbi, ki jo izda katerikoli organ na podlagi zakona, navesti vsa dejstva, ki se nanašajo na odločitev. Če odločba ne navaja posameznih kršitev, se šteje, da takšna kršitev ne obstoji. S tem, ko je naročnik v obvestilu o oddaji (istega) naročila in na podlagi istih ponudb navajal nova dejstva, ki bi jih lahko navedel že prej, je po mnenju vlagatelja kršil drugi odstavek 76. člena ZJN-1 ter načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, saj s tem nastajajo stroški revizije in stroški dela, ki so potrebni za ponovno odločitev.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo v celoti ugodi in v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov postopka, med katere šteje 1400 odvetniških točk (168.000,00 SIT) in takso za revizijo v višini, kot jo določa 22. člen ZRPJN.

Naročnik je dne 04.01.2002 izdal dokument, št. 432-2/2001/20, v katerem navaja, da je pri obvestilu o oddaji naročila prišlo do tipkarske napake v tabeli za izbiro najugodnejših izvajalcev. Pravilna izbira se tako glasi: za ljubljansko območje so najugodnejši ponudniki za področje A podjetja â?? d.o.o., â?? d.o.o. in â??d.o.o., za področje B1+B2 pa podjetja â??. d.o.o., â?? d.o.o. in â?? d.o.o.; za jeseniško območje je najugodnejši ponudnik vlagatelj; za novomeško območje pa je najugodnejši ponudnik podjetje â?? d.o.o.. Ostali del obvestila o oddaji naročila ostaja nespremenjen.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 432-2/2001/22, z dne 07.01.2002 pozval, naj mu v treh dneh od prejema dopisa sporoči, ali bo kljub spremembi obvestila o oddaji naročila nadaljeval z revizijskim postopkom. Vlagatelj je namreč zahtevek za revizijo oddal dne 04.01.2002, ko popravek še ni bil objavljen.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 08.01.2002, obvestil, da bo nadaljeval s postopkom revizije. Zahtevek za revizijo dopolnjuje z navedbami, da je naročnik s spremembo obvestila o oddaji naročila le delno sledil odločbi Državne revizijske komisije in je vlagatelja izbral za eno območje vsakega področja. Vlagatelj zatrjuje, da je Državna revizijska komisija za njegovo ponudbo ugotovila, da je popolna za dve območji za področje A in ne samo eno, česar pa naročnik tudi s spremembo obvestila o oddaji naročila ni upošteval. Vlagatelj meni, da je njegova ponudba glede na pogoje razpisne dokumentacije in ponudbe ostalih ponudnikov najugodnejša za vsa tri območja področja A, zato bi mu moral naročnik za področje A dodeliti dve območji in ne samo enega. Vlagatelj zatrjuje, da na ljubljanskem območju za področje A njegova ponudba izpolnjuje pogoje iz točk 3.6.3.4., 3.6.3.2. in 3.6.3.5 razpisne dokumentacije. Ker je ponudba vlagatelja popolna za ljubljansko območje za področje A, bi morala biti izbrana kot najugodnejša tudi v tem segmentu.
Vlagatelj dalje navaja, da naročnik ni upošteval načela gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev, ker je vlagateljevo ponudbo upošteval kot popolno le za jeseniško območje, ne pa tudi za ljubljansko. Poraba javnih sredstev je največja na ljubljanskem območju, saj je splošno znano dejstvo, da je večina javnih sredstev porabljena prav tam. Ljubljansko območje je namreč po obsegu največje tako po številu uporabnikov kot tudi po njihovi velikosti. Ljubljansko območje je po predvideni porabi javnih sredstev javnega naročila tudi nekajkrat večje od jeseniškega oz. se zanj porabi večina sredstev javnega naročila. Naročniku bi morali biti znani podatki, da je večina porabnikov sredstev predmetnega javnega naročila po obsegu in številu na ljubljanskem območju. Posamezne porabnike je tudi navajal v razdelilnem ključu v obvestilu o oddaji naročila. Naročnik je vlagateljevo ponudbo upošteval za jeseniško področje namesto za ljubljansko, zato bo ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj cenovno najugodnejši, naročnik negospodarno porabil javna sredstva, ker bo za isto opravljeno delo (tako po obsegu kot kvaliteti) z izbiro dražjega ponudnika porabil več javnih sredstev.
Glede na navedeno vlagatelj modificira svoj predlog iz zahtevka za revizijo in primarno predlaga, da naročnik ugodi zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na izbiro izvajalca za ljubljansko in jeseniško območje za področje A in B1+B2 ter v tem delu razveljavi svojo odločitev iz obvestila o oddaji naročila. Podrejeno pa vlagatelj predlaga, da naročnik ugodi zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na izbiro izvajalca za ljubljansko območje za področje A ter v tem delu razveljavi svojo odločitev iz obvestila o oddaji naročila. Vlagatelj zahteva poleg povračila stroškov, ki jih je uveljavljal v zahtevku za revizijo, z dne 04.01.2002, še povračilo dodatnih stroškov, ki so mu nastali z vložitvijo dopolnitve zahtevka za revizijo, v višini 700 odvetniških točk (84.000,00 SIT).

Naročnik je dne 17.01.2002 z odločbo, št. 432-2/2001/27, zavrnil vlagateljev primarni predlog iz zahtevka za revizijo kot neutemeljen, podrejenemu predlogu pa je ugodil in svojo odločitev iz obvestila o oddaji naročila, z dne 21.12.2001, ter popravka, z dne 04.01.2002, spremenil tako, da je za razpisano območje A - Ljubljana 3 namesto ponudnika â?? d.o.o. izbral vlagatelja. Zahtevek za povrnitev stroškov je naročnik zavrnil kot neutemeljen.
V obrazložitvi odločbe naročnik navaja, da je po pregledu razpisne dokumentacije ugotovil, da so navedbe, ki utemeljujejo vlagateljev podrejeni predlog, točne, zato je svojo odločitev spremenil. Namesto ponudnika â?? d.o.o., ki je po pravilnem ocenjevanju sedaj najmanj ugoden, je izbral vlagatelja, in sicer za iste organe ljubljanskega območja, kot jih je po prvotni odločitvi prejel â?? d.o.o., katerega izbiro je s to odločbo razveljavil.
Primarni predlog vlagatelja je naročnik zavrnil kot neutemeljen. Pri tem je navedel, da vlagatelj ni uspel dokazati, da bi naročnik storitve oddal v nasprotju z razpisanimi pogoji in merili, temveč je zgolj pavšalno zatrjeval kršitev načela gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev, ki naj bi se odražalo v splošno znanem dejstvu, da je obseg potencialnih strank na ljubljanskem območju potencialno večji kot na jeseniškem.
Zahtevo za povrnitev stroškov postopka je naročnik zavrnil, ker ni podana v skladu z 22. členom ZRPJN.

Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, da ga mora v treh dneh od prejema odločbe pisno obvestiti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 21.01.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo in sicer v delu, v katerem je naročnik njegov zahtevek zavrnil kot neutemeljen ter glede zahteve za povračilo stroškov.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 432-2/2001/30, z dne 23.01.2002, odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila s svojim mnenjem. Naročnik predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen in v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN odloči, da vložen zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. V priloženem mnenju naročnik navaja, da vlagatelj vlaga zahtevke za revizijo zato, da bi naročniku povzročal škodo. Naročnik je s svojo zadnjo odločitvijo dosledno sledil napotkom Državne revizijske komisije iz sklepa, št. 018-239/01-22-1721, z dne 11.12.2001 ter tudi v celoti sprejel predlog, ki ga je vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo postavil kot podrejenega. Primarni predlog je naročnik zavrnil, ker ga vlagatelj ni utemeljil. Ker se vlagatelj ni mogel sklicevati na kršitev razpisnih pogojev in meril, se je v pomanjkanju argumentov skliceval na kršitev splošnega načela gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev, česar pa ni utemeljil, temveč je le pavšalno navajal, da bi bilo "bolj gospodarno, da bi naročnik njemu podelil razpisane storitve na ljubljanskem območju in ne na jeseniškem, saj je splošno znano dejstvo, da je ljubljansko območje večje po številu in velikosti uporabnikov". Naročnik šteje te trditve za brezpredmetne. Javno naročilo je bilo oddano v skladu z razpisnimi pogoji in merili, česar vlagatelj ne zanika in ne more zanikati. Vlagatelj je imel možnost, da se prijavi za katerokoli območje oziroma da se ne prijavi za tistega, ki ga ne želi. Naročnik navaja, da ga je želel vlagatelj zavesti z lažnimi podatki o kadrih in njihovih certifikatih za razpisana območja. Vlagatelj se je prijavil za več območij, kot bi se lahko glede na resnične kapacitete. Ta okoliščina mu ne more omogočiti nepravične prednosti pred ostalimi ponudniki, ki so na razpisu pošteno konkurirali. Naročnik pojasnjuje, da "splošno znana dejstva" (ki to niso), ne izkazujejo ničesar. Vlagatelj bi moral vedeti, da predmet razpisa niso uporabniki, ampak pogarancijsko vzdrževanje informacijske opreme, torej storitev vzdrževanja. Kje bo tega več, pa ni odvisno od števila uporabnikov in števila kosov opreme. Nekateri deli opreme se sploh ne kvarijo, nekateri imajo t.i. "lifetime warranty", nekateri pa nad 10 let garancije. Najpogostejša garancijska doba za opreme v vzdrževanju je od enega do treh let, pri čemer se zgodi, da se določene serije opreme po preteku garancijske dobe začnejo množično kvariti, druge pa sploh ne. Ob tem je potrebno upoštevati, da je ponudbena cena izkazana kot pavšal cene posega in cene na poti. Poleg tega je celo ljubljansko območje razdeljeno na 3 dele, ki se oddajajo ločeno. Naročnik zatrjuje, da pri kombinaciji vseh teh faktorjev celo on, ki razpolaga s podatki o opremi, ne more napovedati, kje bodo v naslednjem letu oziroma treh letih stroški vzdrževanja največji. Vlagatelj tega niti ni poskušal izkazati z empiričnimi podatki, ampak je v svojem zahtevku postavil pavšalno trditev o uporabnikih. Naročnik dalje navaja, da ZRPJN glede stroškov postopka v četrtem odstavku 22. člena določa, da jih mora stranka v zahtevku opredeljeno navesti. Tega vlagatelj ni storil, saj v odvetniški tarifi ni postavke, ki bi posebej opredeljevala stroške vložitve zahtevka za revizijo. Po mnenju naročnika bi moral vlagatelj stroške ovrednotiti v skladu s pravili odvetniške tarife. Ker je vlogo podala odvetniška pisarna, je neupoštevanje zakona toliko manj opravičljivo, naročnik pa zahteve glede stroškov ne more priznati, ker ni podana v skladu z zakonsko določbo in zato tudi ni preverljivo, če je upravičena.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom št.: 018-12/02-22-139, z dne 04.02.2002, zahtevala od naročnika dodatna pojasnila, zakaj je vlagatelju dodelil del javnega naročila za jeseniško območje in ne v celoti za ljubljansko območje, saj je bila njegova ponudba cenovno najugodnejša za vsa območja in za vsa področja. Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval dodatna pojasnila dne 05.02.2002, z dopisom št.: 432-2/2001/34, (z dne 31.01.2001).

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom št.: 018-12/02-22-169, z dne 13.02.2002, zahtevala od vlagatelja, da pojasni svojo trditev, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil načelo gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev ter da v zvezi z izpolnjevanjem razpisnih pogojev za posamezna območja, določenimi v točki 3.6.3.4. razpisne dokumentacije, pojasni, na katerih območjih razpolaga s poslovnimi prostori. Državna revizijska komisija je dodatna pojasnila vlagatelja prejela dne 13.02.2002 in dne 20.02.2002.

Po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in dodatnih pojasnil vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj skladno z 9. členom ZRPJN aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. V tem določilu je zapisano: "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila".
Vlagatelj je v dopolnitvi zahtevka za revizijo, z dne 08.01.2002, svoj zahtevek za revizijo modificiral tako, da je primarno zahteval, da naročnik ugodi zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na izbiro izvajalca za ljubljansko in jeseniško območje za področje A in B1+B2 ter v tem delu razveljavi svojo odločitev iz obvestila o oddaji naročila. Podrejeno pa je vlagatelj zahteval, da naročnik ugodi zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na izbiro izvajalca za ljubljansko območje za področje A ter v tem delu razveljavi svojo odločitev iz obvestila o oddaji naročila. Naročnik je dne 17.01.2002, izdal odločbo št. 432-2/2001/27, s katero je ugodil podrejenemu zahtevku vlagatelja, zavrnil pa je njegov primarni zahtevek in zahtevo za povračilo stroškov.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj upravičen, da pred Državno revizijsko komisijo nadaljuje revizijski postopek glede primarnega zahtevka, saj je le-tega že navedel v dopolnitvi zahtevka za revizijo, z dne 08.01.2002 in glede zahteve za povračilo stroškov.

Pri tem gre ugotoviti, da je naročnik po 16. členu ZRPJN ugodil vlagateljevemu podrejenemu zahtevku (v pravdnem postopku je govora o t.i. eventualni komulaciji), zavrnil pa primarni zahtevek. Glede na navedeno naročnik meni, da vlagatelj nima pravnega interesa za to, da bi Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevega primarnega zahtevka. Državna revizijska komisija bi s takšno naročnikovo argumentacijo lahko soglašala v nasprotnem pravnem položaju (če bi naročnik ugodil primarnemu zahtevku). V takšnem primeru bi se ne bilo potrebno izreči o podrejenemu zahtevku, saj bi bil le-ta postavljen le eventualno, če bi glavni zahtevek ne bil utemeljen. Ker pa je naročnik o glavnem (primarnem) zahtevku odločal in prišel do prepričanja da le-ta ni utemeljen (odločanje o podrejenem zahtevku je namreč sploh pogojeno z zavrnitvijo primarnega zahtevka), ima vlagatelj pravni interes, da predmetno naročnikovo odločitev (o neutemeljenosti primarnega zahtevka) preizkusi oziroma pravilno: da o utemeljenosti primarnega zahtevka odloči Državna revizijska komisija. še več; glede na to, da se pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil zagotavlja z možnostjo vložitve zahtevka za revizijo, o katerem odloča Državna revizijska komisija (v tem postopku pa ima naročnik pred odločitvijo Državne revizijske komisije možnost, da o zahtevku sam odloči), bi pomenil odrek pravnega interesa vlagatelju za odločanje o njegovem primarnem zahtevku za revizijo poseg v pravico do (učinkovitega) pravnega varstva. Glede na zapisano je Državna revizijska komisija ocenila zahtevo po nadaljevanju postopka oziroma zahtevo po odločanju o utemeljenosti primarnega zahtevka kot dopustno. Vse zapisano velja toliko bolj za zahtevo za povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijskim postopkom, zahtevo, katero je naročnik v celoti zavrnil.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila že izdala sklep št. 018-239/01-22-1712, z dne 11.12.2001, v katerem je ugotovila, da se je vlagatelj prijavil za vsa območja in vsa področja. V tem sklepu je tudi zapisano, da Državna revizijska komisija skladno z določili objave javnega razpisa in razpisno dokumentacijo ugotavlja, da vlagatelj s predložitvijo ustreznih certifikatov za šest oseb za področje A izpolnjuje pogoj, določen v razpisni dokumentaciji, točki 3.6.3.2 "Usposobljenost, dohodki in izkušnje kadrov" za pridobitev predmetnega javnega naročila za dve območji. Ker je vlagatelj v svoji ponudbi predložil za področje B1 pet ustreznih certifikatov, za področje B2 pa dva ustrezna certifikata, izpolnjuje skladno z razpisno dokumentacijo, točko 3.6.3.2 v povezavi s točko 3.4.1 "Področja prijave" v razpisni dokumentaciji pogoj za pridobitev javnega naročila za eno območje. Navedena je tudi razpredelnica, v kateri je podan pregled ponudbenih cen posameznih ponudnikov, povzetih po zapisniku o javnem odpiranju ponudb, z dne 19.09.2001. Iz pregleda cen sledi, da je ponudba vlagatelja za vsa območja in za vsa področja finančno najbolj ugodna.

Naročnik je na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelju dodelil javno naročilo na jeseniškem območju za vsa področja (A in B1+B2) in na območju Ljubljana 3 za področje A ter je z odločbo št. 432-2/2001/27, z dne 17.01.2002, zavrnil vlagateljev (primarni) zahtevek za revizijo v tistem delu, v katerem je le-ta zahteval, da se mu javno naročilo v pripadajočem obsegu dodeli na ljubljanskem območju. Vlagatelj je to svojo zahtevo utemeljil z načelom gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev, saj je bila njegova ponudba za vsa območja in vsa področja cenovno najugodnejša. Po mnenju vlagatelja naj naročnik ne bi upošteval načela gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev, zato je Državna revizijska komisija dne 04.02.2002, z dopisom št. 018-12/02-22-139, od naročnika zahtevala dodatna pojasnila oziroma utemeljitev njegove odločitve v odločbi, št. 432-2/2001/27, z dne 17.01.2002. Naročnik je dne 05.02.2002 Državni revizijski komisiji dostavil dopis št. 432-2/2001/34 (z dne 31.01.2002), v katerem je pojasnil, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo podal primarni in podrejeni zahtevek. Podrejenemu zahtevku je bilo v celoti ugodeno. Po mnenju naročnika vlagatelj ne more izkazati pravnega interesa za nadaljevanje revizijskega postopka, ker odločitev naročnika v celoti sovpada z njegovo ponudbo in zmožnostmi glede na razpisne pogoje in merila, kot so bile tudi že ugotovljene s strani Državne revizijske komisije. Temu vlagatelj ne ugovarja. Vlagatelj je v ponudbi izrazil svojo voljo, kar ni sporno, niti izpodbijano, da med drugim dobi prav to območje, katerega dodelitev v zahtevku za revizijo izpodbija kot neustrezno, njegova volja glede tega pa je bila pisno izražena in nič manjša kot glede drugih območij. V ponudbi je imel možnost, da si izbere katerokoli območje in da kateregakoli območja ne Ă­zbere. Za izpodbijanje odločitve naročnika, ki v celotĂ­ sovpada z njegovo voljo, bi moral vlagatelj dokazati napako pri izražanju volje, pa še to bistveno Ă­n nezakrivljeno pri dolžni skrbnosti. Tega ne more izkazati, niti ni tega poskušal. Vlagatelj se sklicuje, da pri sporni dodelitvi javnega naročila ni bilo upoštevano načelo gospodarnosti, pri čemer to utemeljuje s številom uporabnikov storitev na primerjanih območjih in še to navaja kot "splošno znano dejstvo", kar je v celoti neutemeljeno. število uporabnikov ni v nobeni korelaciji z obsegom razpisanih storitev, saj se storitve nanašajo na pogarancijske posege na opremi. Glede na količino opreme pa je ljubljansko območje že tako podeljeno med 3 izvajalce. Sicer pa tudi med količino opreme in obsegom razpisanih storitev ni nobene neposredne povezave. Oprema v vzdrževanju je dokaj raznolika, od različnih proizvajalcev in različne starosti. Najnovejša oprema se nahaja na ljubljanskem območju, zato je tam več opreme v garanciji ali pa je garancija ravno potekla. Oprema nekaterih proizvajalcev ali pa določene serije opreme se kvarijo pogosteje kot druge in se začnejo kvariti kmalu po poteku garancije. Garancijska doba za opremo je različna, od 1, 3 let pa vse do t.i. "lifetime warranty". Tarife za razpisane storitve se delijo na fiksna mesečna plačila za pripravljenost, plačila po posegih in nadomestilo za potne stroške. Tarife so pri ponudnikih za te kategorije različne in vlagatelj ni izkazal, kako naj bi vplivale na skupno ceno storitev (tarifa vlagatelja za potne stroške je recimo skoraj polovico manjša od tarife izpadlega ponudnika, kar bi pomenilo da je lahko ugoden za bolj oddaljene lokacije posegov). Specifikacije, merila in pogoji razpisa so bili postavljeni jasno in transparentno. Tako je lahko ponudnik sam vnaprej predvidel, kakšne so njegove možnosti na razpisu, neznana je bila le cena drugih ponudnikov. Pravilno izpolnjene ponudbe sploh ne omogočajo naročniku, da bi tehtal med različnimi možnostmi oddaje posla, ampak je oddaja praktično čista matematična operacija. Naročnik je še navedel: "Okoliščina, da je â?? poskušal prevarati naročnika tako, da je v ponudbi podal zavajajoče podatke o usposobljenosti njegovih kadrov, poleg tega pa se prijavljal za več območij, kot je vnaprej vedel, da jih lahko s svojimi kapacitetami pokrije, mu nikakor ne daje pravice, da še mimo svoje jasno izražene volje izpodbija naročnikovo odločitev brez utemeljitve, ki bi vzdržala analitično presojo".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dodatnih pojasnil naročnika, z dne 31.01.2002, ki jih je prejela dne 05.02.2002, ni razvidno, kako je izvedel napotilo Državne revizijske komisije v sklepu št. 018-239/01-22-1721, z dne 11.12.2001, ki ga je le-ta dala na osnovi drugega odstavka 23. člena ZRPJN in na osnovi katerega je bil naročnik dolžan ponovno izvesti ocenjevanje ponudb ter pri tem upoštevati tudi ponudbo vlagatelja, skladno z izpolnjevanjem razpisnih pogojev, kot je bilo ugotovljeno v revizijskem postopku. Naročnik je v dodatnem pojasnilu Državni revizijski komisiji sicer navedel: "Pravilno izpolnjene ponudbe sploh ne omogočajo naročniku, da bi tehtal med različnimi možnostmi oddaje posla, ampak je oddaja praktično čista matematična operacija." Državna revizijska komisija se strinja s to naročnikovo navedbo, vendar pa hkrati ugotavlja, da naročnik pri ocenjevanju ponudb tega napotila ni upošteval dosledno. Iz naročnikovega ravnanja je razvidno, da je z dokumentom "popravek obvestila o oddaji javnega naročila â??", z dne 21.12.2001, izvedel le substitucijo svoje predhodne odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 25.10.2001 ter tudi le delno izpolnil napotilo Državne revizijske komisije iz sklepa št. 018-239/01-22-1721, z dne 11.12.2001. S citiranim dokumentom "popravek obvestila o oddaji javnega naročila â??" je naročnik izbral vlagatelja le za eno območje (jeseniško) za področja A in B1+B2 ter s tem ni izpolnil sklepa Državne revizijske komisije (vlagatelj izpolnjuje pogoje za področje A na dveh območjih). Tudi iz "odločbe v zvezi z revizijo ponudnika â?? na javni razpis â??", št. 432-2/2001/27, z dne 17.01.2002, je razvidno, da naročnik ni ponovno izvedel ocenjevanja ponudb, skladno z izpolnjevanjem pogojev in po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe iz razpisne dokumentacije. Naročnik bi namreč moral ponovno izvesti ocenjevanje ponudb ter skladno z določili razpisne dokumentacije za ponudbe, ki so izpolnjevale vse ostale zahtevane pogoje, ugotoviti tudi izpolnjevanje pogojev iz točke 3.6.3.4. razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija meni, da bi naročnik torej moral ugotoviti, kateri ponudniki izpolnjujejo primarno zahtevo iz točke 3.6.3.4. "Območja in področja prijave" razpisne dokumentacije za posamezno območje (in sicer ne glede na dejstvo, če so se prijavili na več območij). V prvem odstavku 3.6.3.4. razpisne dokumentacije je določeno: "Ponudnik se lahko prijavi na kateremkoli območju ali za več območij. Naročnik bo ob izpolnjevanju vseh ostalih pogojev za določeno območje izbral med ponudniki, ki bodo izkazali posest ustreznih prostorov na tem teritorialnem območju ali v oddaljenosti do 10 km od mej tega območja.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj (primarno) izpolnjeval vse zahtevane razpisne pogoje, vključno z zahtevo po izkazu posesti ustreznih prostorov, kot to primarno določa točka 3.6.3.4. razpisne dokumentacije, le za ljubljansko območje. Vlagatelj je tudi Državni revizijski komisiji dostavil dne 20.02.2002 dodatna pojasnila, v katerih je zapisal, da razpolaga s poslovnimi prostori v Ljubljani. Naročnik je že v dokumentu "popravek obvestila o oddaji javnega naročila â??", št. 432-2/2001/19, z dne 21.12.2001, ugotovil, da vlagatelj za novomeško območje ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.6.3.4. razpisne dokumentacije. V obrazložitvi tega dokumenta je v zvezi s tem zapisano: "Ponudba ponudnika â?? je na območju Jesenic in na obeh področjih A in B1+B2 najugodnejša. Na območju Novega mesta pa je naročnik pri preverjanju ponudb ugotovil, da je najugodnejši ponudnik na obeh področjih ponudnik ... Ponudnik â?? ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.6.3.4. "Območja in področja prijave", kjer bo naročnik ob izpolnjevanju vseh ostalih pogojev izbral med ponudniki, ki bodo izkazali posest ustreznih prostorov na tem teritorialnem področju ali v oddaljenosti do 10 km od mej tega območja". Naročnik je torej navedel, da vlagatelj za novomeško območje ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.6.3.4. "Območja in področja prijave", hkrati pa je naročnik v istem dokumentu ugotovil, da je ponudba vlagatelja na jeseniškem območju na področjih A in B1+B2 najugodnejša, kar je naknadno tudi potrdil v dokumentu "napaka v popravku obvestila o oddaji naročila-â??", št. 432-2/2001/20, z dne 04.01.2002. Ta ugotovitev naročnika pa je pravilna le v delu, ki se nanaša na cenovno najugodnejšo ponudbo, medtem ko glede na določilo razpisne dokumentacije, primarni pogoj točke 3.6.3.4. "Območje in področje prijave", ni pravilna (saj vlagatelj na jeseniškem območju nima poslovnih prostorov).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi naročnik pri ocenjevanju ponudb vlagateljevo ponudbo moral skladno s točko 3.6.3.4. razpisne dokumentacije "razporediti" na ljubljansko območje, ker je le za to območje izpolnjevala vse pogoje in jo vrednotiti po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe, določenih v razpisni dokumentaciji, v primerjavi z ostalimi konkurenčnimi ponudbami. V tej fazi postopka oddaje javnega naročila je izbira najugodnejše ponudbe dejansko zgolj "čista matematična operacija". V zvezi s tem je namreč potrebno ponovno opozoriti na citirani prvi odstavek 3.6.3.4. točke razpisne dokumentacije v povezavi s tretjim odstavkom te točke, ki določa: "V primeru, da se za določeno območje ne bo javil samostojni izvajalec razpisanih storitev, bodo med prijavljenimi imeli prednost ponudniki s sosednjih območij, ki bodo izkazali posest ustreznih prostorov na tem teritorialnem območju ali v oddaljenosti do 10 km od mej tega območja". T.i. primarni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati ponudniki glede območja prijave, je naročnik določil v prvem odstavku 3.6.3.4 točke razpisne dokumentacije, v tretjem odstavku iste točke pa je določil t.i. sekundarni pogoj. Naročnik bi ravnal pravilno, če bi najprej ugotovil, kateri izmed ponudnikov, ki so predložili ponudbe (poleg vseh ostalih pogojev) izpolnjujejo za posamezno območje tudi pogoj, ki ga je zapisal v prvem odstavku 3.6.3.4. točke (t.i.primarni pogoj) razpisne dokumentacije. šele v primeru, ko bi naročnik ugotovil, da za določeno območje prijave nobeden izmed ponudnikov ne izpolnjuje t.i. primarnega pogoja, bi moral "iz kvote primarno nerazdeljenih ponudnikov" ugotoviti, kateri izmed ponudnikov (ki so se za določeno območje prijavili) izpolnjujejo t.i. sekundarni pogoj za to območje in na podlagi takšnega razdelitvenega ključa ponudnikom dodeliti javno naročilo. Naročnik bi namreč pri svojem ravnanju moral dosledno slediti določilom razpisne dokumentacije, česar pa ni storil.

Državna revizijska komisija se ne more strinjati z navedbo naročnika v mnenju Državni revizijski komisiji, z dne 23.01.2002, da je naročnik s svojo zadnjo odločitvijo dosledno sledil napotkom Državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija v zvezi s tem ponovno ugotavlja, da je vlagatelj le za ljubljansko območje izpolnjeval t.i. primarni pogoj iz točke 3.6.3.4. razpisne dokumentacije in da je bila njegova ponudba za to območje cenovno najbolj ugodna, medtem ko je za jeseniško območje izpolnjeval sekundarni pogoj citirane točke razpisne dokumentacije.

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik pri izbiri najugodnejših ponudb ni ravnal skladno z načelom gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev. V zvezi s to navedbo je Državna revizijska komisija od vlagatelja skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN zahtevala dodatna pojasnila in jih prejela dne 13.02.2002 in dne 20.02.2002. V dodatnih pojasnilih, ki jih je prejela 13.02.2002, je zapisano, da so podatki o višini porabe javnih sredstev po posameznih področjih, ki so predmet javnega razpisa, znani. Naročnik in vlagatelj sta namreč dne 19.07.1999 sklenila pogodbo o vzdrževanju strojne opreme, katera vsebuje enaka pogodbena dela (1., 4. in 5. člen), kot so predmet tega javnega razpisa. Vpogled v vrednost opravljenih del po tej pogodbi jasno pokaže razmerje med višino porabljenih javnih sredstev na jeseniškem in ljubljanskem območju za leto 2000. Vlagatelj je v dodatnih pojasnilih v razpredelnici zapisal, da je bilo na ljubljanskem območju 2168 kosov opreme, opravljeno naj bi bilo 1095 posegov, porabljena pa naj bi bila javna sredstva v višini â?? SIT, medtem ko je bilo na jeseniškem območju 392 kosov opreme, opravljeno naj bi bilo 70 posegov, porabljena pa naj bi bila javna sredstva v višini â?? SIT. Iz navedenega sledi, da je bilo za jeseniško območje porabljenih le cca 16% javnih sredstev, glede na porabo le-teh na ljubljanskem območju. Kot dokaz za svoja navajanja je vlagatelj dopisu priložil pogodbo o vzdrževanju strojne opreme, z dne 19.07.1999 in dokument "razmejitvena shema količinskega in vrednostnega obsega izvedenih del za leto 2000."

V dodatnih pojasnilih, ki jih je dne 20.02.2002 vlagatelj posredoval Državni revizijski komisiji pa je navedeno, da je ponudbena cena sestavljena iz mesečnega pavšala, potnih stroškov in cene posega. Na ljubljanskem območju je 2168 kosov opreme, na jeseniškem pa le 392. število kosov opreme je natančno razvidno iz dokumenta "razmejitvena shema količinskega in vrednostnega obsega izvedenih del za leto 2000", ki se nanaša na izvajanje pogodbenih del po pogodbi za vzdrževanje strojne opreme. Predmet te pogodbe so ista dela in isti kosi strojne opreme, kot je predmet tega javnega razpisa. Navedene podatke naj bi posredoval naročnik. Glede na podatke iz preteklih obdobij (let) je tako preprosto in realno, z minimalnimi odstopanji, lahko napovedati strukturo stroškov za izvedbo razpisanih del po posameznih področjih. število posegov na opremi je prav tako primerljivo s številom posegov v prejšnjih obdobjih, saj gre za kontinuiteto opravljanja istih del na istih kosih opreme. Vlagateljeva cena je najugodnejša tako po ceni delovne ure serviserja, kot po ceni mesečnega pavšala in po ceni serviserja na poti, zato je popolnoma vseeno katera postavka bo pretehtala v končnem računu, ker je njegova cena najnižja v vseh postavkah strukture cene. Naročnik naj bi v svojih navedbah tudi zavajal Državno revizijsko komisijo, saj govori le o vzdrževanju opreme, medtem ko je predmet razpisa tudi nadgraditev in dograditev računalniške opreme in lokalnih računalniških omrežij. Nadgraditev in dograditev opreme in omrežij pa ni odvisna od starosti opreme, temveč je za vsak posamezni kos opreme ali omrežja potrebno posebej izvesti poseg, s katerim se nadgraditev opravi in je število posegov tako določeno s številom kosov opreme. Vlagatelj je že izkazal, koliko opreme je na posameznem področju (pravilno:območju). Vlagatelj meni, da so navedbe naročnika, da predmet javnega razpisa niso uporabniki, temveč oprema sama, sprenevedanje. Nobenega dvoma ni, da je predmet razpisa oprema in tega vlagatelj nikoli ni prerekal. Je pa tudi popolnoma jasno in splošno znano dejstvo, da je število kosov opreme odvisno od velikosti uporabnikov, števila zaposlenih pri uporabnikih ter obsega izvajanja poslovanja posameznega uporabnika. Sam vpogled v navajanje uporabnikov na ljubljanskem in jeseniškem področju (pravilno:območju) pa da neizpodbiten odgovor o številu uporabnikov, številu zaposlenih in obsegu del, torej posledično o številu kosov opreme. Ni torej pavšalna ugotovitev, da je število kosov računalniške opreme nekajkrat večje na ljubljanskem kot na jeseniškem območju, ampak je to splošno znano dejstvo, tako kot je na primer splošno znano dejstvo, da je Ljubljana večja od Jesenic. Splošno znanih dejstev pa ni potrebno dokazovati. V zvezi z navedbami naročnika, da ga je vlagatelj zavajal z lažnimi podatki o kadrih in njihovih certifikatih, vlagatelj navaja, da je vsak podatek o vsakem posameznem kadru-delavcu, ki ga je navedel vlagatelj, resničen in verodostojen. Resničen je podatek o vrsti in stopnji strokovne izobrazbe za posameznega delavca, o dodatno pridobljenih znanjih, o njegovi zaposlitvi itd... Vsak certifikat, ki ga je predložil vlagatelj, je verodostojen in pristen. Nobeden certifikat ni ponarejen. Nobeden certifikat ne vsebuje podatkov ali trditev, ki niso resnične. Ugotavljanje ustreznosti vsebine certifikata, to je ali posamezen certifikat zadovoljuje pogojem javnega razpisa, pa je subjektivna ocena tistega, ki ustreznost certifikata glede na razpisne pogoje ocenjuje. Vlagatelj je menil in je v to prepričan tudi sedaj, da vsi certifikati, ki jih je predložil, zadovoljujejo razpisnim pogojem. Če pa naročnik meni, da določen certifikat ni zadovoljiv, ga kot neustreznega izloči, kar je njegova pravica in dolžnost, ki mu jo daje ZJN-1, saj on presoja ustreznost certifikata oziroma v končni fazi Državna revizijska komisija.

Državna revizijska komisija pritrjuje navedbi vlagatelja, da bi naročnik moral pri dodelitvi javnega naročila upoštevati načelo gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev (na kar je opozorila že v sklepu št. 018-239/01-22-1721, z dne 11.12.2001), ki ga uzakonja 4. člen ZJN-1. V tem členu je določeno: "Naročnik mora z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila". Ker so ponudbene cene skladno z razpisno dokumentacijo, točko 3.7 "Merila in pogoji za ocenjevanje materialne ustreznosti ponudb" zelo pomembne za izbiro najugodnejšega ponudnika, bi moral naročnik to načelo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila toliko bolj upoštevati.

Naročnik Državni revizijski komisiji ni posredoval podatkov o ocenjeni vrednosti javnega naročila po posameznih območjih izvajanja razpisanih del. Naročnik je nedvomno moral oceniti stroške izvajanja javnega naročila po posameznih območjih in področjih, kot ga obvezujeta tudi 15. in 21. člen ZJN-1. Ker pa teh podatkov Državni revizijski komisiji tudi v dodatnih pojasnilih ni dal, se je Državna revizijska komisija pri presoji, ali je naročnik spoštoval načelo gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev, lahko oprla le na podatke, ki jih je posredoval vlagatelj. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je iz dodatnih pojasnil vlagatelja, z dne 13.02.2002, razvidno, da je bilo na jeseniškem območju bistveno manjše število kosov opreme, število posegov in zanje porabljenih javnih sredstev, kot na ljubljanskem območju. Čeprav se ti podatki nanašajo na leto 2000, Državna revizijska komisija meni, da je podobna razmerja v porabi javnih sredstev med posameznimi območji in področji možno pričakovati tudi v času trajanja del in storitev, ki so predmet tega javnega razpisa. število kosov opreme je razvidno iz dokumenta "razmejitvena shema količinskega in vrednostnega obsega izvedenih del za leto 2000", ki se nanaša na izvajanje pogodbenih del po pogodbi za vzdrževanje strojne opreme, z dne 19.07.1999. Predmet te pogodbe so ista dela in podoben obseg strojne opreme, kot je predmet tega javnega razpisa. Državna revizijska komisija zato načeloma sledi navedbi vlagatelja, da je glede na podatke iz preteklih obdobij možno, z določenimi odstopanji, napovedati strukturo stroškov za izvedbo razpisanih del po posameznih območjih in področjih.

Naročnik je v dodatnih pojasnilih Državni revizijski komisiji dne 05.02.2002 (št. 432-2/2001/34, z dne 31.01.2001) tudi zapisal: "Okoliščina, da je â?? poskušal prevarati naročnika tako, da je v ponudbi podal zavajajoče podatke o usposobljenosti njegovih kadrov, poleg tega pa se prijavljal za več območij, kot je vnaprej vedel, da jih lahko s svojimi kapacitetami pokrije, mu nikakor ne daje pravice, da še mimo svoje jasno izražene volje izpodbija naročnikovo odločitev brez utemeljitve, ki bi vzdržala analitično presojo". V zvezi s to navedbo naročnika vlagatelj v dodatnih pojasnilih, z dne 15.02.2002 (Državna revizijska komisija jih je prejela dne 20.02.2002) navaja, da je vsak podatek o vsakem posameznem kadru-delavcu resničen in verodostojen. Resničen je podatek o vrsti in stopnji strokovne izobrazbe za posameznega delavca, o dodatno pridobljenih znanjih, o njegovi zaposlitvi itd...Vsak certifikat, ki ga je predložil vlagatelj, je verodostojen in pristen. Nobeden certifikat ni ponarejen. Nobeden certifikat ne vsebuje podatkov ali trditev, ki niso resnične. Ugotavljanje ustreznosti vsebine certifikata, to je ali posamezen certifikat zadovoljuje pogojem javnega razpisa, pa je subjektivna ocena tistega, ki ustreznost certifikata glede na razpisne pogoje preverja in priznava. Vlagatelj je menil in je v to prepričan tudi sedaj, da vsi certifikati, ki jih je predložil, zadovoljujejo razpisnim kriterijem.

Državna revizijska komisija se je že v sklepu št. 018-239/01-22-1721, z dne 11.12.2001, opredelila do spornih certifikatov (za g.P. in g.G.). Državna revizijska komisija tudi meni, da se predložitev navedenih certifikatov v ponudbi vlagatelja ne more šteti kot "zavajajoče podatke" v smislu izločitvenega razloga po 8. točki drugega odstavka 41. člena ZJN-1. Drugi odstavek 41. člena ZJN-1 določa:
"Naročnik mora izločiti iz postopka ponudbo ponudnika v naslednjih primerih:
1. če ni registriran pri pristojnem organu države, v kateri ima sedež,
2. če je proti ponudniku uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek ali je prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe,
3. če mu je bila v zadnjih petih letih pred objavo naročila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljati dejavnost, ki je predmet javnega naročila,
4. če ni poravnaval davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ali poslovnih obveznosti v skladu s predpisi države, kjer ima sedež ali če ponudnik, ki ima sedež v tujini, ni poravnal v Republiki Sloveniji tistih dajatev, ki bi jih moral poravnati v Republiki Sloveniji,
5. če nima veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, in je tako dovoljenje zahtevano s posebnim predpisom,
6. če ni finančno in poslovno sposoben,
7. če ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi,
8. če je dal zavajajoče podatke glede zahteve v tem odstavku."
Sporna certifikata, ki ju je vlagatelj predložil v svoji ponudbi, namreč ne predstavljata "zavajajočih podatkov" v smislu točk 1. do 7. drugega odstavka 41. člena ZJN-1, saj se nanašata na kadrovsko sposobnost vlagatelja, ki pa je citirana določila 41. člena ZJN-1 ne vključujejo. Ravnanje naročnika pri ugotavljanju kadrovske sposobnosti ponudnika pa ureja 45. člen ZJN-1, ki v drugem odstavku določa: "Naročnik mora oddati naročilo ob upoštevanju pogojev za ugotovitev sposobnosti, ki se nanašajo na finančne, kadrovske in tehnične sposobnosti za izvedbo naročila. Naročnik lahko določi tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti, ki ne smejo biti diskriminatorni.". Drugi odstavek 45. člena ZJN-1 torej ne določa oziroma ponavlja pogojev za izločitev ponudbe iz 41. člena ZJN-1, temveč določa ravnanje naročnika pri oddaji javnega naročila. Skladno s citiranim določilom mora naročnik pri oddaji javnega naročila ugotoviti in upoštevati tudi kadrovske sposobnosti ponudnika za izvedbo javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, upoštevaje določilo drugega odstavka 45. člena ZJN-1, v sklepu št. 018-239/02-22-1721, z dne 11.12.2001, ugotovila, da vlagatelj ni izkazal kadrovske sposobnosti za vsa območja in področja razpisanega javnega naročila, ampak le za dve območji za področje A in za eno območje za področje B1+B2.

Državna revizijska komisija se, skladno s predhodnimi ugotovitvami, ne strinja z navedbo naročnika v mnenju Državni revizijski komisiji, da je bilo javno naročilo oddano v skladu z razpisnimi pogoji in merili. Naročnik namreč ni dosledno sledil napotku Državne revizijske komisije v sklepu št. 018-239/01-22-1721, z dne 11.12.2001, da mora ponovno izvesti ocenjevanje vseh ponudb, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Naročnik bi namreč ob ponovnem ocenjevanju vseh ponudb moral ugotoviti, da ponudba vlagatelja izpolnjuje vse razpisne pogoje (primarno) le za ljubljansko območje, zato bi jo moral pri izbiri najugodnejših ponudnikov (prvenstveno) ocenjevati za to območje.

Državna revizijska komisija prav tako ne more slediti naročniku pri njegovi navedbi v mnenju Državni revizijski komisiji, s katero je pojasnjeval svoje ravnanje, namreč da je imel vlagatelj možnost, da se prijavi na katerokoli območje oziroma da se ne prijavi za tistega, ki ga ne želi. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji (točka 3.6.3.4.) dal ponudnikom možnost, da se prijavijo na kateremkoli območju ali za več območij ter da bo ob izpolnjevanju vseh ostalih pogojev za določeno območje izbral najugodnejšega ponudnika. Naročnik torej ponudnikom ni omejil možnosti prijave za izvedbo javnega naročila po območjih. Pravica in dolžnost naročnika pa je, da v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb ugotovi, katera ponudba izpolnjuje razpisne pogoje za določeno razpisano območje in področje javnega naročila ter je po merilih iz razpisne dokumentacije najugodnejša.

Glede na to, da je dodeljevanje javnega naročila po območjih in področjih pogojeno s priznavanjem usposobljenosti po točki 3.6.3.4. razpisne dokumentacije (primarna in sekundarna usposobljenost ponudnikov), je Državna revizijska komisija naročnikove odločitve o dodelitvi javnega naročila razveljavila v celoti in naročnik mora ponovno izvesti ocenjevanje vseh pravilnih ponudb.

Glede na ugotovljeno je Državna revizijska komisija skladno z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavila odločitve naročnika, navedene v dokumentih "popravek obvestila o oddaji naročila â??", št. 432-2/2001/19, z dne 21.12.2001, "napaka v popravku obvestila o oddaji javnega naročila-â??", št. 432-2/2001/20, z dne 04.01.2002 in "odločbo v zvezi z revizijo ponudnika â?? na javni razpis â??", št. 432-2/2001/27, z dne 17.01.2002.

Skladno z drugim odstavkom 23. člena Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da mora ponovno izvesti ocenjevanje ponudb, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, vključno s pogoji, navedenimi v točki 3.6.3.4. razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija pa ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, ampak je meritorno odločila o zahtevku za revizijo.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo, z dne 04.01.2002, opredeljeno zahteval povračilo stroškov postopka in sicer "v višini odvetniških storitev, to je v višini 1400 točk po odvetniški tarifi, povečani za 20%. Prav tako so vlagatelju nastali stroški za takso, v višini kot jo določa 22. člen ZRPJN". V dopolnitvi zahtevka za revizijo, z dne 08.01.2002, je vlagatelj zahteval poleg povračila stroškov, ki jih je uveljavljal v zahtevku za revizijo, z dne 04.01.2002, še povračilo dodatnih stroškov, ki so mu nastali z vložitvijo dopolnitve zahtevka za revizijo "v višini odvetniških storitev, to je v višini 700 točk po odvetniški tarifi, povečani za 20% DDV". Peti odstavek 22. člena ZRPJN določa, da v primeru, ko se zahtevku za revizijo ugodi, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti stroške, nastale z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je skladno s citiranim določilom petega odstavka 22. člena ZRPJN in 26. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 55/2000) po tarifni št. 13 in 14 Odvetniške tarife (Ur.l.RS. št. 7/95, s spremembami) zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN ("Revizija postopkov oddaje javnih naročil se izvaja po določbah tega zakona, postopkovne določbe zakona o pravdnem postopku se uporabljajo le v primerih, če ta zakon ne določa drugače") odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti priglašene stroške in sicer stroške za plačilo takse 80.000,00 SIT in odvetniške stroške po Odvetniški tarifi v višini 252.000,00 SIT, skupno torej 332.000,00 SIT. Pri tem je Državna revizijska komisija upoštevala dopolnitev zahtevka za revizijo z dne 08.01.2002, dopolnitev, ki je bila posledica "napake v popravku obvestila o oddaji naročila-â??", št. 432-2/2001/20, z dne 04.01.2002.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23.člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??


â??