018-006/02
Številka: 018-6/02Datum sprejema: 9. 3. 2005
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99 in 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo opreme za izgradnjo hrbteničnega IP VPN omrežja in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahtevek vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka v višini 155.000,00 SIT se zavrne kot neutemeljen.
3. Zahtevek naročnika za povrnitev stroškov revizijskega postopka v višini 763.244,00 se zavrne kot neutemeljen.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 24.07.2001 sprejel sklep, štev. 87/MML, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za dobavo in montažo opreme za izgradnjo hrbteničnega IP VPN omrežja - 1. faza. Istega dne je naročnik s sklepom, štev. 379/87/MML, imenoval tudi strokovno komisijo za izvedbo predmetnega javnega naročila. Javni razpis je bil dne â?? objavljen v Uradnem listu RS, štev. â??, pod številko objave Ob-â??, kjer je naročnik navedel, da bo javno naročilo razdelil na dva sklopa: sklop A: â??; sklop B: vozlišče â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, štev. 9/MM/07, z dne 27.09.2001, je razvidno, da je naročnik pridobil 5 pravočasnih ponudb. Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, štev. 9/MM/07-1727, z dne 26.10.2001, za sklop A kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??(v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za sklop B pa naročila ni oddal, ker je ugotovil, da razpoložljiva sredstva zadostujejo le za sklop A, ne pa tudi za sklop B.
Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 19.11.2001, prosil, da mu na podlagi 2. odstavka 6. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, štev. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) omogoči vpogled v dokumentacijo predmetnega javnega naročila in ponudbo izbranega ponudnika. Z dopisom, z dne 20.11.2001, je vlagatelj od naročnika zahteval še obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Naročnik je vlagatelju dne 27.11.2001 z dopisom, štev. 1871/6-kk, poslal odgovor na prošnjo za vpogled v dokumentacijo in izbrano ponudbo, z dopisom, štev. 1872/6-kk, pa še obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. V odgovoru na vlagateljevo prošnjo za vpogled v dokumentacijo in izbrano ponudbo naročnik navaja, da je v skladu z 8. členom ZJN-1 dolžan varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis. Naročnik je na javnem odpiranju že sporočil cene posameznih ponudb, njihove plačilne in izvedbene roke ter proizvajalce ponujene opreme. Naročnik bi lahko vlagatelju dovolil le še vpogled v statusne liste (izpisek iz sodnega registra, odločba o opravljanju dejavnosti), sicer pa je njegovo prošnjo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika zavrnil. V obrazloženem obvestilu o oddaji naročila naročnik navaja, da je po pregledu ponudbene dokumentacije ugotovil, da ponudbe treh ponudnikov ne vsebujejo vseh zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, zato jih je ocenil kot neprimerne oziroma nepravilne in jih izločil iz nadaljnjega postopka ocenjevanja. Za ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika je naročnik ugotovil, da sta pravilni, zato ju je ocenil na podlagi meril iz razpisne dokumentacije. Naročnik vlagateljeve ponudbe ni izbral zaradi plačilnih pogojev (izbrani ponudnik ponuja 93-dnevni plačilni rok, vlagatelj pa 30-dnevnega) in ustreznosti opreme. Ponudbi sta pri posameznih merilih dobili naslednje število točk:
Ponudnik
Maks. štev. točk Izbr. ponudnik â?? d.o.o.
Skupna ponudb. cena 70 68,88 70,00
Opis tehnične rešitve 10 6,60 7,50
Plačilni pogoji 5 5,00 0,00
Reference proizvajalca opreme 5 5,00 5,00
Reference izvajalca 5 5,00 5,00
Garancijska doba 5 0,00 5,00
Ustreznost opreme -20 -4,00 -7,50
Skupno štev. točk 100 86,48 85,00
Vlagatelj je dne 10.12.2001 vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V njem navaja naslednje kršitve:
1) Kršitev 3. in 4. odstavka 50. člena ZJN-1. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik ne sme več spreminjati meril. Naročnik je kršil navedena določila, ko je vlagatelju v sklopu ocen "Ustreznost opreme" odštel 7,50 točke. Naročnik je obrazložitev ocene podal netransparentno, saj ni opredelil, v katerih sklopih obrazca "Ustreznost opreme" je vlagatelj izgubil posamezno število točk. število točk, ki jih ponudnik lahko izgubi pri posameznem sklopu v tem merilu, znaša med 1 in 4, nikjer pa ni opredeljeno, da bi ponudnik lahko izgubil polovico točke. Vlagatelj je moral v preglednici ustreznosti na strani 2 od 5 v delu "Oprema omogoča VPLS tip VPNjev (RFC 2764)" navesti, katere tipe enkapsulacij (Ethernet, PPP, FR in ATM) podpira oprema. Vlagatelj je navedel, da oprema podpira Ethernet. S tem bi moral izmed možnih štirih točk izgubiti le tri točke, iz seštevka odbitka pa je razvidno, da je izgubil večje število točk. Naročnik je v obrazloženem obvestilu ravnal netransparentno, saj ni obrazložil, kje je vlagatelj izgubil 7,5 točk. S tem je kršil 3. odstavek 50. člena ZJN-1, saj je v postopku ocenjevanja spreminjal merila, ki nikjer ne predvidevajo, da lahko ponudnik v tem sklopu prejme le polovico točke. Kršil je tudi 4. odstavek 50. člena ZJN-1, ko je uporabil merila drugače, kot so bila opredeljena. Isto kršitev je naročnik ponovil pri merilu "Opis ponujene tehnične rešitve. Merila na strani 8 razpisne dokumentacije predvidevajo 10 možnih točk, tehnična rešitev pa je bila opisana na več kot 50 straneh, kot je zahtevano v preglednici ustreznosti na strani 5 od 5. Naročnik je predvidel točkovanje po naslednjem ključu:
1. Predlog za povezovanje različnih uporabnikov v omrežje (2 točki) - vlagatelj je predlog podal v poglavju 3.1.3 opisa svoje tehnične rešitve.
2. Pravila za naslavljanje in poimenovanje ter predlagano izvedbo naslavljanja in poimenovanja (1 točka) - vlagatelj je predlog podal v poglavju 3.2.1 opisa svoje tehnične rešitve.
3. Predlagane tipe VPNov in načine njihove uporabe in primer konfiguracije ključnih uporabljenih protokolov (2 točki) - vlagatelj je predlog podal v poglavjih 3.2.3 in 3.3 opisa svoje tehnične rešitve.
4. Predlog rešitve za dostop do interneta (1 točka) - vlagatelj je predlog podal v poglavju 3.2.3.2 opisa svoje tehnične rešitve.
5. Opis zagotavljanja varnosti, opis drugih pomembnih funkcij... (2 točki) - vlagatelj je predlog podal v poglavjih 3.2.5 in 3.2.6 opisa svoje tehnične rešitve.
6. Predlog bodoče dograditve omrežja za povečanje redundance (1 točka) - vlagatelj je predlog podal v poglavjih 3.1.1.4 in 3.1.2.2 opisa svoje tehnične rešitve.
7. Predlog sistema za zaračunavanje (1 točka) - vlagatelj je predlog podal v poglavju 3.2.7 opisa svoje tehnične rešitve.
Ker je vlagatelj podal vse zahtevane točke, bi moral glede na merila dobiti 10 možnih točk, naročnik pa mu je dodelil 7,50 točke. Ker merilo ne predvideva pridobitve polovice točke, je naročnik kršil določilo 3. in 4. odstavka 50. člena ZJN-1. Naročnik namreč ne sme subjektivno uporabljati merila. Dejstvo, da je npr. naročniku zaradi drugačnega vodenja ostalih postopkov bližje drugačen način zaračunavanja storitev, ni razlog, da bi ponudnik prejel 0 točk, niti ni rečeno, da je predlagan sistem za zaračunavanje slabši. Vlagatelju zahtevka zato ni jasno, kako je lahko na omenjenem merilu prejel polovico točke, saj to v navodilih ni bilo predvideno in ni v skladu s točkovanjem in ugotovitvijo o ustreznosti opisa celovite rešitve. Naročnik je v obrazloženem obvestilu ravnal netransparentno, saj ni obrazložil, kje je vlagatelj izgubil 2,5 točke. Merila je torej naročnik uporabil subjektivno, čeprav bi jih glede na podane točke moral uporabiti objektivno. To dodatno potrjuje točkovanje izbranega ponudnika, ki je v opisanem merilu pridobil 6,60 točke. Nikakor ni razvidno, kako je naročnik dobil 0,60 točke.
2) Kršitev 8. točke 2. odstavka 41. člena ZJN-1, 2. odstavka 45. člena ZJN-1 in 76. člena ZJN-1. V "preglednici ustreznosti opreme" na strani 2 od 5 je naročnik kot merilo za ustreznost opreme, ki prinese 2 točki, navedel: "Oprema omogoča software-sko nadgradnjo na IPv6 in druge protokole JA". Ta standard je oprema Juniper, ki jo ponuja izbrani ponudnik, podprla šele v verziji programske opreme, z dne 28.11.2001, kot je to razvidno iz spletnih strani proizvajalca (kot je razvidno iz dokumentacije na tej spletni strani, v prejšnjih verzijah ta standard ni bil podprt). Ker ponujena oprema v času oddaje ponudb, ki je edini relevanten rok za presojo ponudb, ni bila skladna s specifikacijami, bi moral naročnik ponudbi v tej točki dodeliti 0 in ne 2 točki. V nasprotnem primeru bi bilo ocenjevanje nemogoče, saj je/bo tudi programska oprema neizbranega ponudnika verjetno naknadno podprla še kakšne funkcije in bi morala tako v določenih merilih dobiti več točk.
Podobno kršitev je naročnik storil s tem, ko ni kot neprimerne zavrnil ponudbe na strani 3 od 5 istega dokumenta v pogoju "Oprema podpira mehanizem zagotavljanja kakovosti storitev Diffserv (RFC 2475)". Izpolnjevanje standarda glede na razpisno dokumentacijo predstavlja pogoj za primernost ponudbe. Skupina standardov Diffserv (rezultat dela IETF delovne skupine z domačo stranjo http://www.ietf.org/html.charters/Diffserv-charter.html) definira množico akcij, ki jih mora usmerjevalnik, ki podpira te standarde (v nadaljevanju DS-usmerjevalnik), podpirati. Te akcije vključujejo označevanje paketov, klasifikacijo paketov in oblikovanje prometnega toka kakor tudi "per-hop-behavior (PHB)" - podporo čakalnih vrst v usmerjevalniku. Standardi skupine Diffserv definirajo najmanj 8 ločenih in neodvisnih PHB in s tem zahtevajo najmanj 8 čakalnih vrst na vsakem izhodnem priključku usmerjevalnika, in sicer:
1. Standard "Definition of the Differentiated Services Field (DS Field) in the IPv4 and IPv6 Headers (RFC 2474)" zahteva najmanj tri čakalne vrste (default PHB in dva PHB za različne vrednosti DS polja).
2. Standard "Assured Forwarding PHB Group (RFC 2597)" zahteva štiri čakalne vrste in tri PHBje v okviru čakalne vrste.
3. Standard "An Expedited Forwarding PHB (RFC 2598)" pa zahteva še eno čakalno vrsto.
Usmerjevalniki proizvajalca Juniper podpirajo samo 4 čakalne vrste na izhodnem priključku usmerjevalnika in s tem ne omogočajo polne podpore skupine standardov Diffserv, kar je izločilni tehnični kriterij glede na navodila ponudnikom. To dejstvo priznava tudi proizvajalec sam, ki v dokumentu http://www.juniper.net techcenter/app_note/350004.html#07 navaja: "All M-series routers provide 4 outbound transmission queues for each physical link". Prav tako proizvajalec Juniper v dokumentu http://www.juniper.net/techpubs/software/junos51/ swconfig51-interfaces/html/cos-config.html sam navaja: "The following RFCs define the standards supported by certain aspects of the CoS software: RFC 2474, Definition of the Differentiated Services Field (DS Field) in the IPv4 and IPv6 Headers RFC 2598, An Expedited Forwarding PHB (see also draft-ietf-Diffserv-rfc2598bis-01.txt) RFC 2597; Assured Forwarding PHB Group. The JUNOS software supports only two loss priorities (superscript: (1)) and, by default, supports only one assured forwarding (AF) class (superscript: (2)), although you can configure more at the expense of other class types. Only IEEE 802.1p Layer 2 classification propagation mechanisms are currently supported." Standard RFC2597 zahteva tri nivoje "loss priorities" in štiri čakalne vrste (poleg zahtev ostalih standardov, npr. RFC2474), torej ponujena oprema proizvajalca Juniper tehnično ni ustrezna.
V skladu z 42. členom ZJN-1 in Navodili ponudnikom bi moral izbrani ponudnik predložiti in
opisati vse zahtevane tehnične podrobnosti ter v skladu z 8. točko 2. odstavka 41. člena ZJN-1 glede teh pogojev ne bi smel dati zavajajočih ali lažnih podatkov. Naročnik bi moral takega ponudnika izločiti. Ravno tako bi moral v skladu s 45. in 76. členom ZJN-1 in v skladu z Navodili ponudnikom izločiti ponudnika, katerega ponudba ni skladna s tehničnimi specifikacijami.
Izbrani ponudnik je pri merilu "rok plačila" ponudil rok plačila 93 dni, pri čemer ga je pogojeval s financiranjem za tako obdobje. Cena, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, je v primeru plačilnega roka nad 30 dni višja, saj je potrebno ceni prišteti tudi stroške financiranja. Ob plačilnem pogoju 93 dni bi morala biti cena opreme zato preračunana in s tem tudi nekoliko višja, posledično pa bi morala biti ocenjena z manjšim številom točk.
3) Kršitev 6. člena ZJN-1 in 15. člena v povezavi s 30. členom ZJN-1. Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.11.2001, zaprosil za vpogled v dokumentacijo predmetnega javnega naročila, a mu je naročnik z dopisom, z dne 27.11.2001, to prošnjo zavrnil z utemeljitvijo, da mora v skladu z 8. členom ZJN-1 varovati zaupne podatke v javnem naročilu. Vlagatelj se je želel seznaniti zgolj s podatki, ki ne predstavljajo kakršnekoli stopnje zaupnosti. Ker naročnik ni izbral drugega sklopa, čeprav bi ga glede na pogoje in merila lahko (ponudba vlagatelja je bila v tej točki najugodnejša), si je vlagatelj želel ogledati ocenjeno vrednost javnega naročila iz sklepa naročnika o začetku postopka (21. člen ZJN-1), ki mora vsebovati tudi ocenjeno vrednost javnega naročila. Naročnik je ne-izbiro utemeljeval s pomanjkanjem sredstev. Ocenjena vrednost javnega naročila bi pokazala, da naročnik razpolaga s tovrstnimi sredstvi, pa ni izbral ponudbe iz neupravičenega razloga (ni imel namena skleniti pogodbe za ta sklop, s tem pa je zavajal ponudnike, ki so imeli stroške s pripravo ponudb), ali pa je izvedel javno naročilo, ne da bi imel za to ustrezna sredstva v proračunu (kršitev 15. člena v povezavi s 30. členom ZJN-1).
V skladu z 8. členom ZJN-1, ki ga navaja naročnik, mora naročnik varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis. Naročnik sme odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah. V skladu z 79. členom ZJN-1 sme naročnik zavrniti zahtevo po obrazloženem obvestilu delno ali v celoti, če bi bilo lahko razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko kako drugače v nasprotju z javnim interesom s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika, če bi obvestilo vsebovalo podatke, ki jih drug predpis določa kot zaupne ali bi sporočeni podatki lahko vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili o varstvu podatkov v postopkih naročanja. Sklep o začetku postopka po oddaji javnega naročila ne more predstavljati zaupnega dokumenta. Enako ne morejo biti zaupni nekateri glavni podatki iz ponudb, npr. cena, ponujena oprema, rok plačila in nanj vezani pogoji financiranja, število točk, ki jih je znotraj posameznega merila prejel izbrani ponudnik ali vlagatelj zahtevka. Vlagatelj namreč ni mogel preveriti, v katerih postavkah je izgubil določeno število točk in kako je naročnik prišel do polovic in celo desetink točk. Vlagatelja osebni podatki iz ponudbe, podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost, ter tehnični podatki iz ponudbe izbranega ponudnika ne zanimajo, meni pa, da je upravičen do ogleda ostalih podatkov. S tem, ko je naročnik vlagatelju zavrnil možnost vpogleda v podatke, ki ne predstavljajo nobene stopnje zaupnosti ali bi njihovo razkritje pomenilo samo kršitev dobrih poslovnih običajev, je naročnik kršil 6. člen ZJN-1.
Vlagatelj glede na navedeno predlaga, da naročnik ugotovi pravilno število točk (10) vlagatelja pri merilu "opis ponujene tehnične rešitve" ter pravilno število točk (6) vlagatelja pri merilu "ustreznost opreme" in spremeni odločitev tako, da bo izbrana ponudba vlagatelja, ki bi morala glede na merila doseči skupno največje število točk. Podrejeno vlagatelj predlaga, da naročnik ponovno preveri njegove navedbe glede tehnične ustreznosti izbrane opreme in pogojev financiranja, ponudbo pa zaradi neizpolnjevanja pogojev izloči kot neprimerno ter ravna v skladu z ZJN-1. Vlagatelj prijavlja tudi stroške, ki jih je imel z vložitvijo zahtevka za revizijo, in sicer 75.000,00 SIT za stroške pregleda dokumentacije in priprave elementov zahtevka za revizijo s strani zunanje strokovne službe ter 1.537.200,00 SIT za stroške priprave drugega sklopa ponudbe (material in delo strokovnjakov).
Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 13.12.2001, pozval, naj v roku petih dni od prejema dopisa vplača takso iz 22. člena ZRPJN in mu dostavi potrdilo o vplačilu. Vlagatelj je takso v višini 80.000,00 SIT plačal dne 18.12.2001 in naročniku z dopisom, z dne 19.12.2001, poslal potrdilo o vplačilu.
Naročnik je dne 09.01.2002 sprejel sklep, štev. 76/6-kk, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo postopka predmetnega javnega naročila kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je vlagatelj pri merilu "oprema omogoča VPLS tip VPNjev (RFC 2764)" izgubil 3 točke in ne večjega števila točk. Glede navedbe vlagatelja, da je naročnik s tem, ko je posamezna merila ocenjeval tudi s točkami, manjšimi od celote, spreminjal merila, pa naročnik navaja, da je takšen način ocenjevanja uporabil pri vseh vsebinsko obravnavanih ponudbah. S tem meril ni spreminjal, le bolj natančno je kvantificiral posamezne prispele ponudbe po posameznih merilih. Navedene točke pri posameznih merilih v razpisni dokumentaciji pomenijo zgolj maksimalno število možnih točk, to pa ne pomeni, da ne more naročnik ocenjevati posameznih meril na podlagi prispelih ponudb na decimalko natančno, če mu takšen način ocenjevanja omogoča natančnejšo primerjavo prispelih ponudb. Vlagatelj ne zatrjuje, da bi bil zaradi takšnega načina ocenjevanja prikrajšan, niti ne zatrjuje, da bi njegova ponudba uspela v primeru, ko bi naročnik ocenjeval prispele ponudbe zgolj na "celo" točko. Ob tem naročnik še dodaja, da vlagatelja takšen način ocenjevanja ne moti pri merilu "cena", čeprav je tudi pri tem merilu določeno maksimalno število točk s celim številom.
Glede navedbe vlagatelja, da bi moral pri merilu "opis ponujene tehnične rešitve" dobiti vseh 10 možnih točk in ne zgolj 7,5 točke, naročnik navaja, da je razpisna komisija kvantitativno ocenila opis tehnične rešitve in tehnično rešitev samo. Naročnik opozarja, da je iz razpisne dokumentacije jasno razvidno, da je to merilo razdelano na 7 podmeril. S tem je v precejšnji meri onemogočena arbitrarnost pri ocenjevanju ponudb. Ne drži navedba vlagatelja, da bi moral dobiti maksimalno število točk zgolj zaradi dejstva, ker je pri opisu tehnične rešitve upošteval vseh 7 podmeril. Naročnik opozarja, da bi moral v primeru, če bi upošteval argument vlagatelja in bi mu pri ponovni presoji njegove ponudbe pri tem merilu dodelil vseh 10 možnih točk, narediti enako tudi pri izbranem ponudniku (tudi ta je v opisu tehnične rešitve upošteval vseh 7 podmeril), kar pomeni, da bi izbrani ponudnik pri tem merilu namesto 6,60 točke dobil tudi vseh 10 možnih točk, kar bi še povečalo njegovo, sicer majhno, prednost pred vlagateljem. V končni fazi bi torej naročnik spet moral izbrati ponudbo že zdaj izbranega ponudnika, kar pomeni, da bi tudi v tem primeru naročnik zavrnil zahtevek za revizijo na podlagi 2. odstavka 16. člena ZRPJN. Sicer pa je bila vlagateljeva ponudba pri tem merilu ocenjena na naslednji način:
SKLOP A - 3 vozlišča MERILA (v točkah)
â??
iz ponudbe točke
OPIS PONUJENE TEHNIČNE REšITVE 10 priložena ustrezna tehnična rešitev skupaj 7,5
predlog za povezovanje različnih uporabnikov v omrežje oziroma testnih aplikacij, ki bi se lahko izvajale takoj po izgradnji na vgrajeni opremi in kakšno dodatno opremo bi potrebovali 2 1
pravila za naslavljanje in poimenovanje ter predlagano izvedbo naslavljanja in poimenovanja 1 1
predlagane tipe VPNov in načine njihove uporabe in primer konfiguracije ključnih uporabljenih protokolov 2 2
predlog rešitev za dostop do interneta 1 1
opis zagotavljanja varnosti, opis drugih pomembnih funkcij, ki jih podpira oprema (na primer omejevanje hitrosti, zaščito, preverjanje izvornega naslova,â??) 2 1,2
predlog bodoče dograditve omrežja za povečanje redundance 1 1
predlog sistema za zaračunavanje 1 0,3
REFERENCA PROIZVAJALCA OPREME 5 več kot 7 5
REFERENCE IZVAJALCA ZA MONTAŽO OPREME 5 več kot 5 5
GARANCIJSKA DOBA 5 36 mesecev 5
USTREZNOST OPREME se odšteva do -20 iz izpolnjenih tabel ustreznosti - glede na utež -7,5 (skupaj)
Omogoča samo enkapsulacijo etherneta -3
Ethernet vmesniki na stikalih niso L2/L3 -2
Kapaciteta naprav je več kot 5Gbit/s - usmerjevalnik ne; stikalniki pa da -1,5
Oprema omogoča wire speed usmerjanje (40 oktetov ob 100% prepustnosti) - NE -1
VSOTA TOČK - tehnični del
25 15
Glede vlagateljevih očitkov o tem, da oprema izbranega ponudnika ne omogoča softwarske nadgradnje na IPv6 in druge protokole, oziroma da bi bila taka nadgradnja mogoča šele z opremo ponudnika, z dne 28.11.2001, naročnik navaja, da izbrani ponudnik s svojo izjavo jamči, da oprema zadošča pogojem iz razpisne dokumentacije. Več naročnik od ponudnikov ni zahteval. Če bi se kasneje izkazalo, da oprema ne ustreza tehničnim pogojem, bi ponudnika doletele sankcije, kot so predvidene v razpisni dokumentaciji oziroma pogodbi. Kljub temu pa je naročnik zaradi vlagateljevih navedb ponovno pozval izbranega ponudnika, da pisno potrdi, ali je oprema že v času predložitve ponudbe omogočala softversko nadgradnjo na IPv6 in druge protokole ter ali je oprema podpirala mehanizem zagotavljanja kakovosti storitev Diffserv (RFC 2475). Izbrani ponudnik je na navedeni vprašanji odgovoril pritrdilno (dopis, štev. 4447/01-RP, z dne 18.12.2001) ter obenem priložil tudi pisno potrditev svojih odgovorov s strani proizvajalca ponujene opreme. Poleg tega je navedba vlagatelja, da bo tudi njegova programska oprema verjetno naknadno podprla še kakšne funkcije, zgolj pavšalna, saj ne navaja, katere funkcije naj bi podprla, niti vlagatelj ne navaja, da bo njegova oprema kakršnekoli dodatne funkcije res podpirala. Iz navedb vlagatelja tudi ni razvidno, pri katerih merilih bi moral dobiti več točk zaradi dodatnih funkcij, ki jih bo oprema vlagatelja verjetno naknadno podpirala.
Za vlagateljeve trditve o neprimernosti izbrane ponudbe zaradi neizpolnjevanja pogoja "oprema podpira mehanizem zagotavljanja kakovosti storitev Diffserv RFC 2475" naročnik navaja, da velja smiselno enaka obrazložitev kot v prejšnjem odstavku. Glede na dano ponudbo izbranega ponudnika je naročnik ugotovil, da oprema izbranega ponudnika podpira mehanizem zagotavljanja standardov Diffserv, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Naročnik navaja, da glede na navedbe vlagatelja niti ni jasno, na podlagi katerih podatkov iz ponudbe naj bi izločil ponudbo izbranega ponudnika kot neprimerno.
Glede vlagateljeve navedbe, da bi zaradi daljšega plačilnega roka morala biti cena izbranega ponudnika višja in s tem ustrezno vrednotena z manjšim številom točk, pa naročnik opozarja na obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 27.11.2001, v katerem je vlagatelju že odgovoril, da izbrani ponudnik v ponudbi ni navedel nikakršnih finančnih pogojev, ki bi bili vezani na daljše roke plačila in jih tudi pogoji, določeni v razpisni dokumentaciji, niso predvidevali. Izbranemu ponudniku se je točkovala tista cena in tisti plačilni rok, ki je bil ponujen, in to po tistih merilih, ki so bila v razpisni dokumentaciji objavljena. Navedba vlagatelja je po mnenju naročnika tudi v tem delu docela pavšalna, saj z ničimer ne obrazloži, kaj misli s pogoji financiranja, ki naj bi višali ceno izbranega ponudnika.
Glede vlagateljevih očitkov o neupravičeni zavrnitvi dostopa do dokumentacije o oddaji javnega naročila naročnik navaja, da so neutemeljeni. Vlagatelj je dne 19.11.2001 na naročnika naslovil prošnjo za ogled dokumentacije v zvezi z javnim razpisom. V tej prošnji je zapisal, da želi vpogledati "dokumente v zvezi z oddajo javnega naročila ter ponudbo izbranega ponudnika." Naročnik je vlagatelju na navedeni dopis odgovoril z dopisom, z dne 27.11.2001, v katerem je navedel, kateri dokumenti se štejejo za poslovno tajnost in kateri ne. Naročnik je pri tem dosledno upošteval določbo 8. člena ZJN-l. Naročnik je tako odklonil vpogled zgolj v ponudbo izbranega ponudnika v tistem delu, ki se šteje za tajnega, kot izhaja iz navedenega dopisa naročnika. Vlagatelj je torej imel možnost vpogleda v dokumente, povezane s predmetnim javnim razpisom, seveda pod določenimi omejitvami. Te možnosti pa vlagatelj dejansko ni izkoristil. Poleg tega je naročnik na javnem odpiranju ponudb že sporočil cene posameznih ponudb, njihove plačilne in izvedbene roke ter proizvajalce ponujene opreme in tip opreme (zapisnik, z dne 27.09.2001).
Odločitev, da ne odda sklopa B javnega razpisa, je naročnik že obrazložil, nazadnje v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila, z dne 27.11.2001, pred tem pa v obvestilu o oddaji javnega naročila. V zvezi s tem naročnik poudarja, da je v 25. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe vnaprej obvestil vse ponudnike, da si pridržuje pravico, da zmanjša obseg naročila - javnega razpisa, brez odgovornosti do ponudnikov, ki sodelujejo ali bi sodelovali v postopku javnega razpisa in brez obveznosti, da le-te obvesti o razlogih za takšno dejanje. Vlagatelj v zvezi s predmetnim javnim razpisom (in s tem tudi v zvezi z omenjenim Navodilom) med postopkom ni imel nobenega ugovora; če bi ga imel, bi moral zahtevek o tem vložiti pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila, kot to zahteva 5. odstavek 12. člena ZRPJN. Sklicevanje vlagatelja na člen 15 v povezavi s 30. členom ZJN-1 je po mnenju naročnika nepravilno, ker se to javno naročilo ne financira s sredstvi iz proračuna.
Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.
Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 11.01.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj dopolnjuje zahtevek z naslednjimi navedbami:
V "preglednici ustreznosti - 4/5" je bila podana zahteva "Kapaciteta naprav je več kot 5 Gbit/s". Vlagatelj navaja, da je ponudil kapaciteto naprav vsaj 61,2 Gbit/s, za kar bi moral prejeti 3 namesto 1,5 točke, kakor je navedel naročnik v tabeli iz sklepa o zavrnitvi zahtevka. Vlagatelj meni, da ni razloga, da bi dobil manj kot 3 točke, saj je zadostil pogoju oziroma ga je presegel za več kot desetkrat. Skupna prepustnost naprav v vsakem od ponujenih vozlišč je 61,2 Gbit/s.
Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik v merilih natančno navedel, kakšno število točk bo dobil posamezni ponudnik za izpolnjevanje posamezne zahteve. Ponudnik bi moral za posamezno zahtevo, ki jo izpolnjuje, prejeti napisano število točk, ne pa manjšega, na decimalke natančnega števila točk. Dejstvo, da je naročnik merilo razdelil na manjše enote, v nasprotju z naročnikovo trditvijo, da se je s tem izognil neobjektivnosti, še ne pomeni, da se je s tem izognil arbitriranju. Po vlagateljevem mnenju to pomeni, da je bilo arbitriranje mogoče in da je bilo glede na decimalna števila, ki sta jih dosegli obe ponudbi pri posameznih merilih, to tudi dejansko storjeno. Vlagateljeva ponudba je zato dobila manjše število točk, kot bi jih morala in bi zato morala biti izbrana. S tem je naročnik kršil 4. odstavek 50. člena ZJN-1. Vlagatelj primeroma navaja, da mu je naročnik pri ocenjevanju ponudb v postavki "opis predloga za sistem zaračunavanja" dodelil 0,3 točke od 1 možne. Zahteva v razpisni dokumentaciji določa zgolj, da mora ponudnik pripraviti in opisati predlog sistema zaračunavanja. Vlagatelj je to storil in bi prav njegov predlog sistema zaračunavanja v praksi deloval. Zahteva iz razpisne dokumentacije je tako v celoti izpolnjena, zato bi moral vlagatelj prejeti 1 točko. Vlagatelj priznava, da je možnih več načinov zaračunavanja, vendar če je imel naročnik kot najprimernejšega v mislih kakšen drug način zaračunavanja, bi moral to v razpisni dokumentaciji opredeliti ter ustrezno ovrednotiti. Vlagatelj meni, da bi lahko na enak način tudi pri drugih merilih ugotovili, da je naročnik njegovo ponudbo ocenil napačno in bi morala zato dobiti več točk.
Vlagatelj zatrjuje, da bi mu moral naročnik v obrazloženem obvestilu posredovati podatke, ki bi pojasnili, koliko točk je dosegel pri posamezni postavki. Naročnik je to storil zgolj sumarno glede na posamezne sklope meril, vlagatelju pa ni omogočil pregleda dokumentov. Vlagatelj meni, da bi morala imeti po sprejemu odločitve vsaka stranka možnost vpogleda v poročilo strokovne komisije o oddaji naročila iz 78. člena ZJN-1, saj za zavrnitev vpogleda v število točk, ki jih je posamezen ponudnik pridobil, ni nobenega razloga. Vlagatelj je želel kršitev pravil zaradi dejstva, da naročnik ni izbral ponudnika za drugi sklop, preveriti z vpogledom v sklep o začetku postopka, kjer morajo biti navedena predvidena sredstva za nabavo - opredelitev postavke iz finančnega načrta, iz katere bi bilo razvidno, kolikšna sredstva je naročnik planiral za nabavo in ali ni izbral drugega sklopa zgolj zaradi dejstva, ker tam po točkovanju ne bi uspel drugi ponudnik. Vlagatelj zatrjuje, da ne drži, da mu je naročnik dovolil vpogled v dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom. Naročnik bi moral dovoliti vpogled v vso dokumentacijo razen tiste, ki predstavlja poslovno ali drugačno skrivnost ali je označena z določeno stopnjo zaupnosti, saj je izjemo iz 8. člena ZJN-1 potrebno razlagati restriktivno. število zaupnih dokumentov v celotni dokumentaciji javnega naročila ni veliko in bi lahko naročnik vpogled v ta del onemogočil na samem izvajanju vpogleda, ne bi pa smel pavšalno zavrniti vpogleda v celotno dokumentacijo z navedbo, da je nekaj dokumentov zaupnih. S tem, ko je naročnik zavrnil zahtevo po vpogledu v dokumentacijo, je po mnenju vlagatelja storil absolutno bistveno kršitev postopka, ker je kršil načelo transparentnosti porabe javnih sredstev iz 6. člena ZJN-1.
Vlagatelj dalje navaja, da je v skladu s 3. odstavkom 21. člena ZJN-1 dolžnost naročnika zagotoviti strokovno presojo ponudb, ki bi pokazala, ali navedbe ponudnikov držijo. Navedbam lahko naročnik zaupa, dokler jim druga stranka z utemeljenimi argumenti ne oporeka. Vlagatelj zatrjuje, da v času oddaje ponudb, ki je edina relevantna za presojo ponudb, oprema izbranega ponudnika (kot je razvidno iz spletnih strani proizvajalca) ni podpirala določenih funkcij, ki so bile zahtevane kot pogoj. Če so te funkcije kasneje implementirali, ni pomembno, logično pa je, da bosta tako izbrani ponudnik kot prodajalec opreme potrdila, da je oprema funkcije podpirala že pred oddajo ponudb, saj jima to prinaša koristi. To pa po mnenju vlagatelja predstavlja kršitev 1. odstavka 54. člena ZJN-1, saj je naročnik dopustil naknadno spremembo vsebine ponudbe izbranega ponudnika s tem, ko je priznal funkcionalnost opremi, ki te funkcionalnosti v času oddaje ponudb (kot je to razvidno iz objavljenih dokumentov na spletnih straneh proizvajalca) ni podpirala. Na enak način bi lahko tudi neizbrani ponudnik funkcije, pri katerih ni dobil maksimalnega števila točk, naknadno implementiral, vendar bi bila taka sprememba v nasprotju z ZJN-1.
Vlagatelj ugotavlja, da bi morala glede na navedeno njegova ponudba doseči ustrezno večje število točk (3 namesto 1,5) in bi morala biti na ta način izbrana. Poleg tega je podanih nekaj absolutnih kršitev zakona, zaradi česar je vprašljiva pravilnost celotnega postopka. Vlagatelj zahteva, da Državna revizijska komisija ugotovi, da bi morala njegova ponudba prejeti drugačno število točk, oziroma da bi morala ponudba izbranega ponudnika prejeti manjše število točk in bi zato morala biti izločena. Vlagatelj tako zahteva, da Državna revizijska komisija razveljavi sklep in da naročniku navodila, kako naj uporabi dana merila, da bo mogoča pravilna ocenitev ponudb. Če se izkaže, da je bila ponudba izbranega ponudnika v času oddaje ponudbe neprimerna, naj da naročniku navodila, kako mora sprejeti odločitev ter ugotoviti, da so v tem primeru izpolnjeni pogoji za postopek s pogajanji. Če se izkaže, da so bile v postopku storjene bistvene kršitve določb zakona, pa vlagatelj zahteva, da Državna revizijska komisija v celoti razveljavi postopek. Vlagatelj poleg stroškov, ki jih je navedel v zahtevku za revizijo, zahteva še povrnitev stroškov za plačilo revizijske takse v višini 80.000,00 SIT.
Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 17.01.2002 odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo. V priloženem mnenju navaja, da zavrača vse vlagateljeve dodatne navedbe, ki jih vsebuje obvestilo o nadaljevanju postopka, z dne 11.01.2002, ker gre za dopolnjevanje zahtevka po izteku roka za vložitev zahtevka za revizijo oziroma se s tem podaljšuje zakonski rok, v katerem vlagatelj dejansko prek dodatnih navedb posredno vlaga zahtevek za revizijo še iz drugih razlogov. Naročnik pa iz previdnosti odgovarja tudi na dodatne navedbe vlagatelja ter vztraja pri vseh navedbah, ki jih je podal v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo.
Glede navedb vlagatelja, da je v tabeli oziroma "preglednici ustreznosti 4/5" pod merilom "Kapaciteta naprav je več kot 5 Gbit/s" ponudil kapaciteto naprav vsaj 61,2 Gbit/s, za kar bi moral prejeti 3 točke namesto 1,5, naročnik navaja, da iz same priloge obvestila o nadaljevanju postopka, ki ga je vložil vlagatelj, izhaja, da kapaciteta pri delu ponujenih naprav ne znaša več kot 5Gbit/s. Tako je vlagatelj sam navedel, da naprava Cisco 7206 VXR (v nadaljevanju: usmerjevalnik) nudi kapaciteto le 1,2 Gbit/s. V tabele iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo je naročnik navedel, da stikalniki (catalyst 4006 in 4003) sicer presegajo kapaciteto 5Gbit/s, usmerjevalnik pa ne. Gre za to, da stikalnikov in usmerjevalnika ni mogoče presojati oziroma ocenjevati ločeno, ker sta med seboj v odvisnem razmerju. Večja kapaciteta (od razpisno zahtevane) stikalnikov namreč ne pomeni avtomatično tudi tehnično ustrezno, ker kapaciteta usmerjevalnika ne dosega razpisno zahtevane količine. Zato je bila v tehničnih razpisnih pogojih kot ustrezna tehnična rešitev dopuščena tudi topologija posameznega vozlišča, sestavljenega iz stikalnika in usmerjevalnika, torej iz dveh različnih naprav. Toda pri tem je bilo v tabeli oziroma preglednici ustreznosti 4/5 pod merilom "Kapaciteta naprav je več kot 5 Gbit/s" zahtevano dodatno pojasnilo: "Navedite koliko posebej za različne naprave, če so". To pa pomeni, da se zahtevana kapaciteta nanaša na posamezno napravo in ne na vsoto kapacitet naprav v vozlišču, kot to hoče prikazati vlagatelj. Slednje je vlagatelju tudi znano oziroma bi mu moralo biti znano, saj gre za ponudnika, ki se profesionalno, kot registrirano podjetje na trgu, ukvarja s prodajo tovrstnega tehničnega blaga. Zato naročnika ti ugovori presenečajo in meni, da je njihov namen prikazati zadevo drugače za Državno revizijsko komisijo. Posledično je zato naročnik vlagatelju odštel samo 1,5 točke in ne 3 točk, ker je delno izpolnjeval zahtevani pogoj, saj je le ena naprava od ponujenih dveh v vozlišču izpolnjevala zahtevani pogoj. Če bi naročnik sledil navedbam vlagatelja, bi mu torej moral odšteti 3 točke, kar pomeni, da bi se končni točkovni seštevek vlagatelja še zmanjšal. Merilo "ustreznost opreme" se je namreč ocenjevalo z negativnimi točkami. Manjše število doseženih negativnih točk je zato posameznemu ponudniku zagotavljalo večjo prednost pri presoji njegove ponudbe. Zato je tudi iz tega razloga ta ugovor po mnenju naročnika protisloven oziroma v škodo vlagatelju samemu. Naročnik poudarja, da je bilo pri obeh ponudnikih uporabljeno enakovredno ocenjevanje. Tudi izbrani ponudnik je bil v dveh zahtevah iz preglednice ustreznosti 4/5 ocenjen na isti način kot vlagatelj. Na dva zahtevka ("Oprema omogoča redundanco kontrolnih modulov na osnovi podvojenih modulov v istem ohišju" in "Oprema omogoča redundanco posredovalnih modulov na osnovi podvojenih modulov v istem ohišju") je izbrani ponudnik odgovoril, da stikalnik (Alpine) izpolnjuje, usmerjevanik pa ne. Posledično je naročnik izbranemu ponudniku odštel 1,5 točke pri prvi zahtevi in še 1,5 točke pri drugi zahtevi, kar je razvidno tudi iz poročila o oddaji javnega naročila, štev. 09/MM/07, z dne 26.10.2001.
Na vlagateljeve navedbe, da naročnik posameznega merila ne bi smel ocenjevati na decimalko natančno, ampak bi moral pri ocenjevanju uporabiti zgolj cele točke, s čimer je kršil 4. odstavek 50. člena ZJN-1, in da je vlagatelj za merilo "opis predloga za sistem zaračunavanja" prejel 0,3 točke od možne 1,0 točke, pri čemer zahteva v razpisni dokumentaciji določa zgolj, da mora ponudnik pripraviti in opisati predlog sistema zaračunavanja, naročnik odgovarja, da je v razpisni dokumentaciji v preglednici ustreznosti -5/5 kot izločilni pogoj navedena zahteva: Opis predlagane rešitve - Ponudba mora vsebovati celovit opis predlagane rešitve IP MPLS VPN omrežja (min 50 A4 strani, font 12), glede na prvo točko tabele 2.5.2-4. To pomeni, da je bila izdelava opisa ponujene tehnične rešitve v vseh zahtevanih točkah obvezna. Če bi s tem, ko bi ponudniki predložili kakršenkoli opis tehnične rešitve, v celoti avtomatično dobili vse točke, bi bilo samo ocenjevanje opisa tehnične rešitve nesmiselno in kot tako neuporabno kot merilo.
Naročnik tudi navaja, da je pri merilu "opis ponujene tehnične rešitve", ki je sestavljen iz sedmih podmeril, izbrani ponudnik dejansko prejel manj točk od neizbranega ponudnika. Naročnik poudarja, da je to merilo ocenjeval na enak način pri obeh ponudnikih, kar je razvidno iz priložene tabele v razpisni dokumentaciji. Če bi naročnik prispele ponudbe ocenil na način, kot ga v zahtevku za revizijo in tudi v obvestilu za nadaljevanje postopka zahteva vlagatelj, bi izbrani ponudnik dobil še večje število točk, kot jih je dobil, saj je tudi izbrani ponudnik pripravil in opisal celovit opis tehnične rešitve v vseh zahtevanih točkah. S tem bi se sicer minimalna razlika med obema ponudnikoma še povečala v korist izbranega ponudnika. Če bi naročnik sledil zahtevi vlagatelja in podmerilo "predlog sistema za zaračunavanje" ocenil s celo točko, ta še zmeraj ne bi dobil večjega števila točk od izbranega ponudnika. Posledično bi bilo tudi v takšnem primeru potrebno zahtevek za revizijo zavrniti. V zvezi z vlagateljevimi očitki o ocenjevanju oziroma domnevni arbitrarnosti naročnik odgovarja, da je pri ocenjevanju sodeloval tudi zunanji član strokovne komisije, mag. A. K. iz Fakultete za elektrotehniko, kot je razvidno iz sklepa o imenovanju strokovne komisije za predmetno javno naročilo in v okviru razpisne dokumentacije priloženih ocenjevalnih listin (podpis imenovanega člana). Zato so vlagateljeve navedbe o arbitrarnosti nevzdržne in gre po mnenju naročnika za poskus diskreditacije dela njegove strokovne komisije.
Po mnenju naročnika tudi ne držijo navedbe vlagatelja, da je kršil 6. člen ZJN-1. Glede tega se je naročnik že izjasnil v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Navedba vlagatelja, da naj bi mu naročnik pavšalno zavrnil vpogled v celotno dokumentacijo z navedbo, da je nekaj dokumentov zaupnih, ne drži. Naročnik ni odklonil vpogleda v celotno dokumentacijo, temveč je odklonil vpogled v tisto dokumentacijo, ki se šteje za tajno. Pri tem se naročnik sklicuje na svoj dopis, štev. 1871/6-KK, z dne 27.11.2001, in dodaja, da vlagatelj špekulira s tem, ko navaja, da sklop B ni bil oddan zaradi njega. Po naročnikovem mnenju gre za neutemeljene in izmišljene navedbe. Poleg tega ima naročnik sklenjenih vrsto pogodb z vlagateljem (iz drugih razpisov), kjer dobro poslovno sodelujeta, zato so takšne navedbe protislovne.
Naročnik še navaja, da se je izbrani ponudnik zavezal dobaviti opremo, ki je izpolnjevala pogoje razpisne dokumentacije ob času oddaje ponudbe. Na dopis, štev. 63487-MML, z dne 14.12.2001, ki ga je naročnik poslal izbranemu ponudniku zaradi navedb vlagatelja o neizpolnjevanju določenih zahtev, je izbrani ponudnik oporekane navedbe o funkcionalnosti ponovno potrdil enako kot v ponudbi. Hkrati je izbrani ponudnik predložil tudi dodatno zahtevane originalne dokumente od samega proizvajalca opreme (Juniper), ki potrjujejo izpolnjevanje oporekanih tehničnih pogojev na dan oddaje ponudbe. To pomeni, da naročnik ni pavšalno zavrnil vlagateljevega ugovora o tem, oziroma da je v delu revizijskega postopka, ki teče pri naročniku, preveril vlagateljeve navedbe (ugotavljal dejansko stanje). To mu nalaga tako 1. odstavek 16. člena ZRPJN kot tudi načelo dobrega gospodarja, saj ni v njegovem interesu, da bi po oddaji naročila (sklenitvi pogodbe) ugotovil, da izbrani ponudnik ne ponuja tistega, kar je sicer navedel v svoji ponudbi. S tem bi naročniku nastala škoda. Vendar pa po mnenju naročnika iz navedb vlagatelja izhaja, da oprema izbranega ponudnika dejansko izpolnjuje razpisne pogoje. Zato naročnik zavrača navedbo vlagatelja, da je dopustil naknadno spremembo vsebine ponudbe izbranega ponudnika s tem, ko je zahteval ponoven odgovor na dva zahtevka iz preglednic ustreznosti opreme iz razpisne dokumentacije, ki je ovrgel trditve vlagatelja. Naročnik je s tem le dvakrat dobil izjavo ponudnika (sama ponudba izbranega ponudnika in ponovna izjava o izpolnjevanju pogojev), da ponujena oprema izpolnjuje razpisne pogoje, medtem ko je vlagatelj ponudil samo izpis s spletnih strani, za verodostojnost katerih ne jamči nihče, medtem ko za izjavo jamči tako ponudnik kot tudi proizvajalec opreme. Zato po mnenju naročnika ne držijo vlagateljeve navedbe o "kasnejšem implementiranju funkcij, ker da je to logično zaradi koristi", ker je to naročnik preveril, kot je to predhodno obrazloženo. Naročnik ni dovolil nikakršne spremembe ponudbe in je pri izbiri najustreznejšega ponudnika presojal izključno predložene ponudbe. Naročnik poudarja, da je ves čas izbirnega postopka zagotavljal strokovno obravnavo ponudb.
Glede stroškov revizijskega postopka, ki jih vlagatelj uveljavlja v obvestilu o nadaljevanju postopka in zahtevku za revizijo, naročnik navaja, da ni jasno, kaj so stroški "pregleda dokumentacije in priprave elementov zahtevka za revizijo, pripravljenega s strani zunanje strokovne družbe", v višini 75.000,00 SIT. Po naročnikovem mnenju pa je v revizijskem postopku nesmiselno uveljavljati stroške priprave drugega sklopa ponudbe v višini 1.537.200,00 SIT, saj iz zahtevka za revizijo ni razvidno, v kakšni zvezi so ti stroški z vsebino samega zahtevka. Naročnik Državni revizijski komisiji predlaga, da vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrne, vlagatelju pa naloži plačilo stroškov postopka, ki jih je imel naročnik v znesku 763.244,00 SIT (fotokopiranje celotne razpisne dokumentacije 24.480,00 SIT, prevozni stroški članov strokovne komisije 29.484,00 SIT, delovne ure članov strokovne komisije 709.280,00 SIT).
Državna revizijska komisija je dne 30.1.2002, 11.2.2002 in 13.2.2002 naročnika zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje dodatna pojasnila. Naročnik je zaprošena dodatna pojasnila posredoval v svojih dopisih, štev. 297/6-kk, z dne 5.2.2002, dopis (brez številke), z dne 15.2.2002 in dopis (brez številke), z dne 19.2.2002.
Državna revizijska komisija je v cilju ugotovitve pravilnega dejanskega stanja, na podlagi 12. člena Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Ur.l. RS, štev. 55/00), zaprosila za strokovno mnenje tudi g. Marjana Podgorška, pooblaščenega revizorja informacijskih sistemov - CISA (v nadaljevanju: izvedenec). Zaprošeno strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 18.2.2002.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, presoji utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, preučitvi pridobljenega strokovnega mnenja ter s strani Državne revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN sprejela sklep, s katerim se revizijski zahtevek zavrne kot neutemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.
Državna revizijska komisija je pri presoji vlagateljevega zahtevka za revizijo upoštevala določilo 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".
V obravnavani revizijski zadevi je morala Državna revizijska komisija najprej odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik opravil ocenjevanje prejetih ponudb na podlagi meril za izbiro najugodnejše ponudbe, ki so opisana v razpisni dokumentaciji, v skladu z določili ZJN-1 in pravili, ki jih je sam določil v razpisni dokumentaciji.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji (stran 4) navedel, da bo prejete ponudbe ocenjeval na podlagi naslednjih meril:
1. Skupna ponudbena cena 70%
2. Opis tehnične rešitve 10%
3. Plačilni pogoji 5%
4. Reference proizvajalca opreme 5%
5. Reference izvajalca 5%
6. Garancijska doba 5%
7. Ustreznost opreme -20%
Vsa navedena merila so v razpisni dokumentaciji (strani 8 in 9) dovolj natančno opisana, prav tako pa je opisan tudi način njihove uporabe v fazi ocenjevanja prejetih ponudb.
Ocenjevanje ponudb po merilih pod točkami 1, 4, 5 in 6 med strankama ni sporno, zato se je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku omejila le na preverjanje tistega dela postopka oddaje obravnavanega javnega naročila, ki zadeva ocenjevanje tehničnega dela ponudb na podlagi meril "Ustreznost opreme", "Opis ponujene tehnične rešitve" in "Plačilni pogoji", in sicer v tistih segmentih ocenjevanja, katerim oporeka vlagatelj.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik prekršil določilo 3. in 4. odstavka 50. člena ZJN-1 s tem, ko mu je v sklopu ocen po merilu "Ustreznost opreme" odštel skupno 7,5 točke. Vlagatelj v zvezi s tem navaja, da število točk, ki jih ponudnik lahko izgubi pri posameznem sklopu v tem merilu, znaša med 1 in 4, nikjer pa naj ne bi bilo opredeljeno, da bi ponudnik lahko izgubil polovico točke. Vlagatelj dalje trdi, da je moral v preglednici 2/5 (v postavki zahteve "Oprema omogoča VPLS tip VPNjev (RFC 2764)"), navesti, katere tipe enkapsulacij (Ethernet, PPP, FR in ATM) podpira oprema ter da je v svoji ponudbi navedel, da oprema podpira Ethernet, zato je prepričan, da bi moral izmed možnih 4 točk izgubiti le 3 točke.
Kot je razvidno iz Poročila o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, štev. 09/MM/07, z dne 26.10.2001 (v nadaljevanju: Poročilo o oddaji javnega naročila), je naročnik vlagateljevi ponudbi pri ocenjevanju zahteve iz preglednice 2/5, "Oprema omogoča VPLS tip VPNjev (RFC 2764)", odšel 3 točke - torej prav toliko, kot zahteva vlagatelj v zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da prejeta ocena vlagateljeve ponudbe v segmentu zahteve iz preglednice 2/5, "Oprema omogoča VPLS tip VPNjev (RFC 2764)", ne more biti sporna.
Kot je razvidno iz Poročila o oddaji javnega naročila je naročnik ostale točke vlagatelju odštel pri drugih postavkah, in sicer:
- "Ethernet vmesniki na stikalih niso L2/L3": - 2 točki
- "Kapaciteta naprav je več kot 5 Gbit/s (Stiskalnik da, usmerjevalnik ne)": -1,5 točke
- "Oprema ne omogoča wire speed usmerjanje (40 oktetov ob 100 propustnosti)": - 1 točka
Na opisan način je vlagatelj na podlagi merila "Ustreznost opreme" prejel skupno oceno - 7,5 točke.
Iz Poročila o oddaji javnega naročila (Tabela 1) je torej mogoče razbrati, da je naročnik pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe po merilu "Ustreznost opreme" uporabil (po vlagateljevem mnenju sporno) z decimalnim številom izraženo oceno (- 1,5 točke) samo pri oceni zahteve iz preglednice 4/5, "Kapaciteta naprav je več kot 5 Gbit/s". (Vlagatelj je sicer svoje očitke v zvezi z ocenjevanjem navedene zahteve navedel šele v obvestilu o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 11.01.2002, vendar jih je Državna revizijska komisija, iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa, vkljub temu sprejela v meritorno obravnavo.)
Sporna zahteva, "Kapaciteta naprav je več kot 5 Gbit/s" (gre za postavko, ki se je v skladu s pravili iz razpisne dokumentacije na strani 9, točka 7, ocenjevala v okviru merila "Ustreznost opreme"), je v razpisni dokumentacij (poglavje 3.4. - Opis tehnične rešitve in preglednice ustreznosti) označena z oznako "â"˘". Navedeni znak v skladu z legendo iz poglavja 3.4. razpisne dokumentacije pomeni, da gre za postavko, ki je manjšega pomena (torej ni izločilna in pomeni le določen odbitek točk) ter da se pri ocenjevanju (kot je zapisano pri opisu načina uporabe merila "Ustreznost opreme" v poglavju 3.4.) "... upošteva tudi utež, število odbitih točk pa je sorazmerno z utežjo:
Primer 1: pri pogoju je utež npr. 5: v kolikor pogoj ni izpolnjen in je s tem obkrožen "ne", se odbije 5 točk v merilu tehnične rešitve;
Primer 2: pri pogoju je utež npr. 2-0 kar pomeni, da mora izpolnjevati več zahtevam hkrati: v primeru, da pogoj ni izpolnjen v nobeni od zahtev se odštejeta 2 točki, v kolikor ne izpolnjuje polovici zahtev 1 točka itd.
Skupna vsota je lahko maksimalno 20 točk ..."
Iz zgoraj navedenega opisa uporabe merila "Ustreznost opreme" v razpisni dokumentaciji je mogoče razumeti, da je pri ocenjevanju ponudb po tem merilu (uporaba uteži) poleg celih točk mogoče uporabiti tudi delne (z decimalnimi števili izražene) točke. Ob navedenem opisu načina uporabe spornega merila v razpisni dokumentaciji Državna revizijska komisija torej ne more pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik merilo "Ustreznost opreme" pri ocenjevanju ponudb uporabil na drugačen način, kot je bilo opisano v razpisni dokumentaciji.
V zvezi z oceno, ki jo je njegova ponudba prejela v segmentu zahteve "Kapaciteta naprav je več kot 5 Gbit/s" vlagatelj navaja, da "... je ponudil skupno kapaciteto naprav v vsakem vozlišču vsaj 61.2 Gbit/s, za kar bi moral prejeti 3 namesto 1,5 točke." Na tem mestu je potrebno ponovno opozoriti, da se v skladu s prej opisanim načinom uporabe merila "Ustreznost opreme" točke za postavke z oznako "â"˘" odštevajo in ne seštevajo. Manjši odbitek torej hkrati pomeni ustrezno večje število točk pri skupni oceni posamezne ponudbe po vseh merilih skupaj (zato tudi ni povsem jasno, zakaj vlagatelj vztraja pri večjem odbitku točk). Dalje je v zvezi s sporno zahtevo iz preglednice 4/5 potrebno upoštevati, da se besedilo le-te v celoti glasi: "Kapaciteta naprav je več kot 5 Gbit/s", in v naslednji vrsti: "Navedite koliko (posebej za različne naprave če so)." Iz navedenega besedila, branega kot celote, je mogoče razumeti, da se v primerih, ko je v sklopu več naprav (npr. ločeno usmerjevalnik in stiskalnik), zahteva po navedbi kapacitete nanaša na vsako posamezno napravo in ne na vse naprave skupaj oziroma na seštevek njihovih kapacitet. (V razpisni dokumentaciji tudi sicer ni nikjer navedena možnost seštevanja kapacitet različnih naprav.) Prav tako iz strokovnega mnenja, ki ga je pridobila Državna revizijska komisija, izhaja, da je, če katera od naprav, ki sestavljajo vozlišče, ne dosega nivoja, kot je postavljeno v zahtevi, vsekakor smiselno, da se ocena za to funkcionalnost sorazmerno zniža. Izvedenec s tem v zvezi še dodaja, da je bila ključna oprema v vozliščih pri vseh ponudnikih v grobem-shematsko sestavljena iz dveh tipov naprav (usmerjevalnika in stiskalnika), ki jih glede namena in vloge nikakor ne gre enačiti in bi bilo zato tudi po mnenju izvedenca ocenjevanje na podlagi seštevkov njunih kapacitet nesmiselno, saj bi podalo zelo izkrivljeno sliko kapacitete omrežja in naprav na njem. Tudi sicer je iz vlagateljeve ponudbe (Poglavje 18.2 - Specifikacija ponudbe in ustreznost, Preglednica ustreznosti - 4/5) razvidno, da je vlagatelj sporno zahtevo na takšen način tudi razumel, saj je v ustrezni rubriki navedel kapacitete naprav ločeno, po tipih naprav, in sicer: Cisco 7206 VXR: 1,2 Gbit/s, Catalyst 4006: 60 Gbit/s in Catalyst 4003: 60 Gbit/s. Enako je sporno zahtevo razumel tudi izbrani ponudnik, ki je v svoji ponudbi (Poglavje 18 - Tehnični razpisni pogoji, specifikacija ponudbe in ustreznost, Preglednica ustreznosti - 4/5), v ustrezni rubriki prav tako navedel kapacitete naprav ločeno (M10=12,8 GB/S, Alpine 3808, 3904=64, 32 GB/S). V zvezi z ocenjevanjem zahteve po minimalni kapaciteti naprav pa se je po mnenju Državne revizijske komisije na koncu tudi mogoče strinjati z naročnikom, ki opozarja, da bi moral naročnik vlagatelju, če bi sledil njegovim navedbam, za (ne)izpolnjevanje sporne zahteve odšteti (cele) 3 točke, kar bi pomenilo, da bi se končni seštevek točk vlagatelja pri merilu "Ustreznost opreme" v primerjavi z izbranim ponudnikom kvečjemu zmanjšal. Ob vsem navedenem po prepričanju Državne revizijske komisije ni mogoče trditi, da bi bil vlagatelj zaradi prejete ocene v tem segmentu ocenjevanja kakorkoli oškodovan.
Naslednja sporna zahteva, ki se je ocenjevala v okviru merila "Ustreznost opreme" in kateri ugovarja vlagatelj, je zahteva iz preglednice 2/5: "Oprema omogoča softwere-sko nadgradnjo na Ipv6 in druge protokole JA". Vlagatelj v zahtevku za revizijo trdi, da je ta standard oprema Juniper, ki jo ponuja izbrani ponudnik, podprla šele v verziji programske opreme, z dne 28.11.2001. V zvezi z navedenim naj bi bilo potrebno ugotoviti, ali je bila oprema, ki jo ponuja izbrani ponudnik v času oddaje ponudb, skladna s specifikacijami ali ne.
Pri presoji zgoraj navedenega vprašanja se je Državna revizijska komisija oprla na mnenje izvedenca, ki je ugotovil, da informacija, da je proizvajalec Juniper 28.11.2001 objavil na spletni strani novico o razpoložljivosti programske opreme, ki uvaja podporo za Ipv6 na njihovih usmerjevalnikih serije M, sicer drži. Vendar pa izvedenec ugotavlja, da se sporna zahteva v preglednici 2/5 ne nanaša na razpoložljivost programske opreme, ki podpira Ipv6, ampak samo na sposobnost opreme, da je tovrstno programsko opremo mogoče inštalirati - to je, da se oprema ob razpoložljivosti programske opreme, ki podpira Ipv6, da nadgraditi tako, da podpira Ipv6. Na podlagi navedenega izvedenec zaključuje, da ni mogoče trditi, da oprema, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, ne omogoča nadgradnje na Ipv6.
Ne glede na doslej navedeno pa se Državna revizijska komisija pridružuje stališču naročnika, ki opozarja na v razpisni dokumentaciji zahtevana jamstva, da ponujena oprema zadošča vsem pogojem iz razpisne dokumentacije (naročnik poudarja, da več od ponudnikov niti ni zahteval). Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila, je naročnik vkljub vsem zavarovanjem, ki izhajajo že iz same razpisne dokumentacije (vzorec pogodbe, Poglavje 2 - Tehnični razpisni pogoji, podpoglavje 2.9. - Ostale zahteve, zadnji odstavek ter Poglavje 3 - Specifikacija ponudbe in ustreznosti, podpoglavje 3.4., zadnji odstavek uvodnega besedila), po prejemu vlagateljevega zahtevka za revizijo od izbranega ponudnika še enkrat zahteval, naj (ponovno) odgovori na dve zahtevi iz preglednic 2/5 oziroma 3/5, in sicer:
Oprema omogoča softversko nadgradnjo na IPv6 in druge protokole DA NE
Oprema podpira mehanizem zagotavljanja kakovosti storitev Diffserv (RFC 2475) DA NE
ter naj priloži ustrezno izjavo proizvajalca, da je ponujena oprema izpolnjevala zgoraj navedeni zahtevi tudi na dan oddaje ponudbe, to je 27.9.2001 (dopis naročnika, štev. 634 87-MML, z dne 14.12.2001). Izbrani ponudnik je na navedeni vprašanji odgovoril pritrdilno (dopis, štev. 4447/01-RP, z dne 18.12.2001), priložil pa je tudi pisno potrditev svojih odgovorov s strani proizvajalca ponujene opreme. Državna revizijska komisija tudi opozarja, da opisano postopanje naročnika nikakor ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje v smislu določila 1. odstavka 54. člena ZJN-1 (prepoved kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno), temveč le kot (ponovno) preverjanje sicer že ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga je v okviru vodenja revizijskega postopka opravil naročnik, na podlagi pooblastila iz 16. člena ZRPJN.
V zvezi s trditvijo vlagatelja, da je (oziroma da bo) tudi programska oprema, ki jo je sam ponudil, "â?? verjetno naknadno podprla še kakšne funkcije â??" ter da bi morala zato "â?? v določenih merilih dobiti več točk â??", se Državna revizijska komisija v celoti strinja z naročnikom, da je takšna vlagateljeva navedba preveč pavšalna, saj ne navaja, katere funkcije naj bi njegova oprema podprla, niti ne zagotavlja, da bo njegova oprema kakršnekoli dodatne funkcije res podpirala. Iz navedb vlagatelja tudi ni razvidno, pri katerih merilih bi moral dobiti več točk zaradi (domnevnih) dodatnih funkcij, ki jih bo oprema vlagatelja "verjetno" naknadno podpirala, zato navedene navedbe vlagatelja v revizijskem postopku niti ni bilo mogoče preveriti.
Kar zadeva vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na ocenjevanje prejetih ponudb po drugem spornem merilu, "Opis ponujene tehnične rešitve", Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je bilo v razpisni dokumentaciji pri opisu načina uporabe tega merila (stran 8, točka 2) že uvodoma navedeno, da lahko posamezna ponudba po tem merilu "... dobi maksimalno 10% oziroma 10 točk." Takšen opis merila je po mnenju Državne revizijske komisije mogoče razumeti kot možnost ocenjevanja v razponu od 0 točk do največ 10 točk, pri čemer uporaba decimalnih števil ni izključena (enaka ugotovitev velja tudi za vsako posamezno od sedmih podmeril v okviru tega merila). Glede na samo naravo predmeta obravnavanega javnega naročila (pri obravnavanem razpisu gre za projekt "na ključ", pri katerem je ponudnik vsaj deloma tudi nosilec idejne zasnove, vsebovane v ponujeni in opisani končni rešitvi) je po mnenju Državne revizijske komisije toliko bolj logično sprejeti argumente naročnika, ki ocenjevanje ponudb z uporabo delnih (decimalnih) točka utemeljuje tudi z dejstvom, da takšen način omogoča ne le bolj natančno ovrednotenje posamezne ponudbe, ampak tudi natančnejšo primerjavo ponudb po relevantnih segmentih. (Enako je mogoče pritrditi naročniku, da je že s samim dejstvom, da je merilo "Opis ponujene tehnične rešitve" razdelano na 7 podmeril, v precejšnji meri onemogočena arbitrarnost pri ocenjevanju ponudb.)
Kar zadeva ugovor vlagatelja, da bi moral pri merilu "Opis ponujene tehnične rešitve" dobiti vseh 10 možnih točk in ne zgolj 7,5 točke, se Državna revizijska komisija prav tako strinja z naročnikom, ki opozarja, da bi moral naročnik v primeru, če bi bili vlagateljevi argumenti o uporabi (zgolj) celih točk, v revizijskem postopku sprejeti, pri ponovni presoji njegove ponudbe po tem merilu vlagatelju sicer res dodeliti vseh 10 možnih točk - vendar pa bi moral v tem primeru enako oceniti tudi ponudbo izbranega ponudnika (saj je tudi ta pri opisu tehnične rešitve v svoji ponudbi upošteval vseh 7 podmeril). Ker je bil vlagatelj (kot je razvidno iz poročila o oddaji javnega naročila, Tabela 1) po tem merilu sicer ocenjen z višjo oceno kot izbrani ponudnik (6,60 točke) ter bi izbrani ponudnik pri tem merilu (namesto 6,60 točke) moral prav tako dobiti vseh 10 možnih točk, pa takšen način ocenjevanja, kot ga zagovarja vlagatelj, v resnici ne bi bil v korist vlagatelju (ampak bi bil njemu v škodo), saj bi se na ta način v skupnem seštevku ocen prednost izbranega ponudnika pred vlagateljem le še povečala. Takšno ocenjevanje prejetih ponudb po mnenju Državne revizijske komisije tudi ne bi bilo logično, saj bi s strani posameznega ponudnika predlagane tehnične rešitve (in njihove utemeljitve) upoštevalo le po količini, ne pa tudi po vsebini. Za ocenjevanje primernosti in ustreznosti predlaganih tehničnih rešitev (in spremljajočih utemeljitev), pa so poleg kvantitativnih gotovo pomembni tudi kvalitativni dejavniki (kar še posebej velja v primerih predlogov in opisov izvirnih rešitev). Ocenjevanje, ki ne bi vzelo v obzir kvalitativnih dejavnikov (učinkovitost rešitve, smiselnost, ustreznost), bi bilo nesmiselno, kaj lahko pa bi se tudi izkazalo kot poslovno škodljivo za naročnika.
Iz vsega spredaj navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da postopek ocenjevanja po merilu "Opis ponujene tehnične rešitve" ni bil opravljen v nasprotju s pravili, ki so bila določena v razpisni dokumentaciji, niti ni v neskladju s splošno sprejeto prakso pri kvalitativnih presojah predlogov rešitev.
Zgoraj navedeni zaključek potrjujejo tudi dodatna pojasnila naročnika, od katerega je Državna revizijska komisija na podlagi pooblastila iz 2. odstavka 21. člena ZRPJN zahtevala, naj ji še dodatno natančno pojasni način ocenjevanja ter ocene, ki sta jih prejeli ponudba vlagatelja in izbranega ponudnika na podlagi vseh 7 podmeril v okviru merila "Opis ponujene tehnične rešitve", kot tudi na podlagi merila "Ustreznost opreme". Iz obsežnih pojasnil, ki jih je naročnik poslal kot odgovor na njeno zahtevo, Državna revizijska komisija namreč ni mogla ugotoviti nobenih razlogov, ki bi vzbujali dvome v pravilnost dodeljenih ocen in /ali naročnikovo nepristranskost pri ocenjevanju ponudb po navedenih merilih. Tako je naročnik v zvezi z ocenjevanjem ponudb po merilu "Opis ponujene tehnične rešitve" upošteval kriterij, kako podrobno in detaljno je posamezni ponudnik opisal posamezno vsebino. Pri tem je bil razpon točkovanja od 0 do končne vrednosti (1 ali 2), z minimalnim razkorakom 0,1 točke. Naročnik je tudi pojasnil, kako je komisija točkovala posamezne vsebine, pri čemer Državna revizijska komisija primeroma navaja sledeče:
â"˘ predlog za povezovanje različnih uporabnikov v omrežje (2 točki): v tej vsebini je vlagatelj zahtevka za revizijo prejel 1 točko, izbrani ponudnik pa 0.9 točke. Vlagatelj je na kratek način opisal predlog dostopa uporabnikov z različnimi dostopovnimi tehnologijami (Ethernet, ATM, SDH, ADSL, brezžično). Izbrani ponudnik je določene segmente opisal veliko bolj podrobno in detaljno, a je izpustil nekatere dostopovne tehnologije, ki jih je vlagatelj navedel. Ne vlagatelj, ne izbrani ponudnik pa nista te vsebine definirala bodisi detaljno, bodisi z večjim številom dostopovnih tehnologij.
Na koncu je naročnik pojasnil, da je vlagatelj v svojem opisu tehnične rešitve zajel vse zahtevane vsebine, vendar sam opis ni bil strukturiran po posameznih poglavjih, temveč so se posamezne vsebine prepletale. Vendar pa to ni vplivalo na ocenjevanje komisije, saj je komisija ugotovila, da imata oba ponudnika dovolj znanja na področju zahtevanih vsebin. Opis tehnične rešitve vlagatelja je bil celo nekoliko bolje razdelan.
Na tem mestu pa je vlagatelja vendarle potrebno opozoriti tudi na dejstvo, da bi moral, vkolikor je imel kakršnekoli pomisleke v zvezi z opisom meril "Ustreznost opreme" in "Opis ponujene tehnične rešitve" v razpisni dokumentaciji, svoje pomisleke v zvezi s tem uveljavljati še v času pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. ZRPJN v 5. odstavku 12. člena namreč določa, da