018-005/02

Številka: številka:018-5/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS,. št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za opravljanje storitev fizičnega in tehničnega varovanja poslovnih prostorov â?? in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), proti ravnanju naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za opravljanje storitev fizičnega in tehničnega varovanja poslovnih prostorov â??, objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??.

Obrazložitev

Naročnik je dne 27.09.2001 sprejel sklep, št. Su 040801/01, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za opravljanje storitev fizičnega in tehničnega varovanja poslovnih prostorov â??. Javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 06.11.2001, je razvidno, da so na predmetni javni razpis prispele 4 pravočasne ponudbe. Iz obvestila o oddaji naročila, št. Su 040801/01-3, z dne 10.12.2001, pa izhaja, da je naročnik izvedbo naročila oddal najugodnejšemu ponudniku â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je naročnika dne 12.12.2001 v skladu z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) zaprosil za obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Naročnik je v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila, št. Su 040801/01-3, z dne 14.12.2001, navedel, da so zahtevane pogoje in merila iz razpisne dokumentacije izpolnjevali naslednji ponudniki: â??, vlagatelj in izbrani ponudnik. Med navedenimi ponudniki pa je pri uporabi meril iz razpisne dokumentacije (ponujene cene in referenc) bilo ugotovljeno, da je najugodnejši ponudnik izbrani ponudnik. Ponujena cena storitev fizičnega in tehničnega varovanja izbranega ponudnika je za 13,5% nižja od drugega najugodnejšega ponudnika ..., za 18% od tretjega najugodnejšega ponudnika vlagatelja in za 31,6% od četrtega ponudnika .... Naročnik je še navedel, da je temeljni razlog za zavrnitev ponudbe vlagatelja višja ponujena cena za opravljanje storitev fizičnega in tehničnega varovanja, ki pa je bila glavno merilo za izbor najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj je pravočasno, dne 18.12.2001, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja naslednje kršitve:
- izbrani ponudnik je ponudil neobičajno nizko ceno (53. člen ZJN-1),
- naročnik v 7. in 9. točki navodil za izdelavo ponudbe ni nedvoumno določil na kakšni osnovi se bodo ocenjevala merila (cena, reference in druge ugodnosti),
- izbrani ponudnik je novoustanovljena družba brez lastnih referenc.
V nadaljevanju vlagatelj podaja dejstva in dokaze za zgoraj navedene kršitve, in sicer: Za izvajanje predmetnih storitev so se prijavile štiri družbe, ki so ponudile zelo različne cene. Izbrani ponudnik je ponudil ceno 1.040,00 SIT za eno uro dela enega varnostnika. Zaradi dejstva, da je to neobičajno nizka cena, kar je po 53. členu ZJN-1 lahko razlog za izločitev ponudnika, je vlagatelj podal naslednjo razlago.
Kalkulacija osebnega prejemka za delavca - varnostnika, ki je po določilih 10. člena Zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 32/94) in po določilih Kataloga del za varnostnike, ki ga je izdala Zbornica RS za zasebno varovanje, potreben za opravljanje storitev varovanja v objektu naročnika. V skupni strošek niso všteti stroški režije in morebitni zaslužek ponudnika.

delavec
receptor tarifni
razred št. točk izhodiščna
plača minulo delo osebni faktor zaht. I. BTO prispevki II.BTO malica in prevoz *ostali stroški strošek osebnega prejemka
V/12 2250 105.874 8%
8.470 15%
15.881 130.225 20.706 150.930 30.500 25.000 207.000
*ostali stroški: regres, delovna obleka, dopust, bolniške,â??

Vlagatelj navaja, da je najnižja ponujena cena znašala 1.040,00 SIT na uro, za vsa ponujena dela (tudi za dodatno izvajanje obhodnega varovanja), kar je po njegovem mnenju neobičajno nizka cena, ker ponudnik s tako ceno ne more zagotavljati delavcu osebnega dohodka v skladu s Kolektivno pogodbo za dejavnost zasebnega varovanja (Uradni list RS, št. 73/00), ki velja od 01.09.2000 dalje.
Glede meril vlagatelj navaja, da naročnik v postopku izbire ni upošteval referenc, ki bi jih v skladu z navodili v razpisni dokumentaciji moral. Vlagatelj svojo trditev dokazuje z obrazloženim obvestilom o oddaji naročila, iz katerega je razvidno, da naročnik referenc in dodatnih ugodnosti sploh ni ocenjeval. Naročnik meril sploh ni mogel ustrezno, nedvoumno in pravično ocenjevati, ker za to ni imel izdelanih ustreznih kriterijev.
Vlagatelj nadalje navaja, da je izbrani ponudnik novoustanovljena družba, ki samostojno še nima ustreznih referenc. Vlagatelj je prepričan, da njegove reference, če bi naročnik upošteval dejanske in resnične reference izbranega ponudnika, odtehtajo 18% razliko v ceni.
Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN odločal o zahtevku za revizijo ter z dopisom, št. Su 040801/02-2, z dne 10.01.2002, vlagatelja obvestil, da po ponovni preveritvi pravilnosti postopka oddaje javnega naročila ni razveljavil predmetnega postopka oddaje javnega naročila in zahtevek za revizijo zavrača. Naročnik je vlagatelja pozval, da mu v roku 3 dni od prejema obvestila sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 14.01.2002, obvestil naročnika, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. Su 040801/02-3, z dne 10.01.2002, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 17.01.2002, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in svojim mnenjem.

Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagatelja in naročnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, ki jih navaja v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Glede vlagateljeve navedbe, da naročnik v 7. in 9. točki navodil za izdelavo ponudbe ni nedvoumno določil na kakšni osnovi se bodo ocenjevala merila (cena, reference in druge ugodnosti), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je utemeljena. ZJN-1 v drugem odstavku 50. člena namreč določa, da "morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb." Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila." Citirana določba petega odstavka 12. člena uveljavlja načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, katere namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila (tretji odstavek 3. člena ZRPJN). Določba od vlagatelja zahteve za revizijo zahteva posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika. S tem je omejena možnost taktiziranja zainteresiranih za dodelitev naročila, ki bi čakali na morebitno ugodnost odločitve naročnika in šele kasneje izrazili nestrinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Hkrati takšna določba zavezuje ponudnika (in druge osebe), da pozorno spremlja morebitne kršitve naročnika. Kljub temu pa se na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN ni mogoče sklicevati v primeru, ko iz vrednotenja ponudb ni mogoče presoditi objektivnosti le-tega.


Naročnik je v navodilih za izdelavo ponudbe v točki 7. "Način ocenjevanja ponudb" navedel:
"Ponudbe bodo ocenjevane glede na:
- ceno,
- reference,
- morebitne druge ugodnosti."

Nadalje je naročnik v navodilih za izdelavo ponudbe v točki 8. navedel:
"Cena mora vključevati:
a) FIZIČNO VAROVANJE
- ceno za uro fizičnega varovanja
- ceno obhodnega fizičnega varovanja - mesečno

b) TEHNIČNO VAROVANJE
- ceno za sprejem signalov in intervencijo - mesečno
- ceno rednega vzdrževanja - mesečno"

V točki 9. navodil za izdelavo ponudbe pa je naročnik navedel:
"Merila, ki bodo uporabljena pri ocenjevanju ponudb:
- cena ob enakih pogojih opravljanja storitev,
- morebitne reference, ki jih lahko navede ponudnik."


Glede na zgornji opis meril Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik meril za izbiro najugodnejše ponudbe ni ovrednotil in ni določil načina uporabe meril, kot to določa drugi odstavek 50. člena ZJN-1. Naročnik meril tudi ni opisal na način, da bi bilo iz njih možno razbrati, kako bo ponudnik v največji meri zadovoljil naročnika.

Naročnik je merilo "cena ob enakih pogojih opravljanja storitev" v 9. točki navodil za izdelavo ponudbe zgolj navedel, v 8. točki navodil za izdelavo ponudbe pa določil, kaj mora cena vsebovati, ni pa niti ovrednotil niti določil načina uporabe tega merila tako, da bi bilo nedvoumno jasno, kako bo ocenjeval ponudbe. S tem je dopustil možnost subjektivnega ocenjevanja, zato Državna revizijska komisija ni mogla preveriti objektivnosti vrednotenja ponudb. Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, da pa morajo biti merila tako določena, opisana in ovrednotena, da zagotavljajo objektivno vrednotenje ponudb ter s tem tudi presojo pravilne izbire najugodnejšega ponudnika kot določa 50. člen ZJN-1.

Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik tudi pri merilu "morebitne reference, ki jih lahko navede ponudnik" ni ravnal v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1, saj citiranega merila ni ovrednotil in ni določil načina uporabe tega merila. Prav tako iz dokumentacije predmetnega javnega naročila ni razvidno, da je naročnik pri vrednotenju ponudb citirano merilo uporabil, saj je v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila, št. Su 040801/01-3, z dne 14.12.2001, navedel, da je med ponudniki pri uporabi meril iz razpisne dokumentacije (ponujene cene in referenc) bilo ugotovljeno, da je najugodnejši ponudnik izbrani ponudnik. Ponujena cena storitev fizičnega in tehničnega varovanja izbranega ponudnika je za 13,5% nižja od drugega najugodnejšega ponudnika â??., za 18% od tretjega najugodnejšega ponudnika vlagatelja in za 31,6% od četrtega ponudnika â??. Naročnik je še navedel, da je temeljni razlog za zavrnitev ponudbe vlagatelja višja ponujena cena za opravljanje storitev fizičnega in tehničnega varovanja, ki pa je bila glavno merilo za izbor najugodnejšega ponudnika. Državna revizijska komisija zato pritrjuje vlagateljevi navedbi, da naročnik v postopku izbire ni upošteval referenc, ki bi jih v skladu z navodili v razpisni dokumentaciji moral.

Državna revizijska komisija pripominja, da je naročnik pri vrednotenju ponudb uporabil dodatno merilo za ocenjevanje in izbiro najugodnejše ponudbe, in sicer merilo "jamstvo za kvalitetno izvedbo dela", ki ga ni navedel niti v objavi javnega razpisa niti v razpisni dokumentaciji. V poročilu o oddaji naročila, št. Su 040801/01-3, z dne 10.12.2001, je naročnik namreč navedel, da je pri ocenjevanju uporabil merila iz razpisne dokumentacije, in sicer: ceno, jamstvo za kvalitetno izvedbo dela in reference, ki so jih navedli ponudniki. V 9. točki navodil za izdelavo ponudb pa je navedel zgolj dve merili: cena ob enakih pogojih opravljanja storitev in morebitne reference, ki jih lahko navede ponudnik. Naročnik je s takšnim ravnanjem kršil 50. člen ZJN-1, ki v tretjem odstavku določa: "Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik ne sme več spreminjati meril." Četrti odstavek 50. člena ZJN-1 pa določa: "Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in ovrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji." Določitev meril in njihovo vrednotenje je ena najpomembnejših sestavin postopka oddaje javnega naročila. Merila in njihovo vrednotenje ponudnikom vnaprej povedo, kateri elementi v ponudbah, ki presegajo zahtevane, bodo vplivali na izbiro najugodnejše ponudbe. Četrti odstavek 50. člena ZJN-1 namreč eksplicitno prepoveduje uporabo merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji.

S svojim ravnanjem je naročnik kršil tudi načelo transparentnosti, ki je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri določanju meril, ki morajo biti zainteresiranim ponudnikom poznana vnaprej, kar hkrati omogoča ponudnikom, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila ter pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila, še zlasti postopek vrednotenja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe.

Ker opisanih kršitev zakona ni mogoče odpraviti drugače kot le z razveljavitvijo razpisa v celoti, saj zgolj razveljavitev odločitve o izbiri, glede na postavljeni merili brez opisa načina uporabe in njunega ovrednotenja, ne omogoča objektivne primerjave ponudb, zato je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. čl. ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Zaradi teže navedenih kršitev, ki zahtevajo razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila v celoti, so ostale vlagateljeve navedbe brezpredmetne in se Državna revizijska komisija do njih ni opredeljevala.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??
â??