018-001/02

Številka: 018-001/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999; v nadaljevanju: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo zavarovanja premoženja, zavarovanja potnikov v javnem prometu, oseb ter interesov â?? ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za izvedbo zavarovanja premoženja, zavarovanja potnikov v javnem prometu, oseb ter interesov â??, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št.78/2001, z dne 05.10.2001, pod številko objave Ob-â??.

Obrazložitev

Naročnik je, dne 04.09.2001, sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za zavarovanje premoženja, zavarovanje potnikov v javnem prometu, oseb ter interesov â??. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 78/2001, pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 29.10.2001, je razvidno, da je naročnik prejel 3 pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 08.11.2001, sprejel sklep o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega izbral â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 29.11.2001 vložil zahtevek za revizijo, z dne 27.11.2001, v katerem navaja, da so ponudniki, skladno z navodili ponudnikom za izdelavo ponudb, morali navesti število zavarovalniških strokovnjakov s specifikacijo strokovne izobrazbe in s stalno zaposlitvijo na obali. Pri merilih za izbiro najugodnejše ponudbe pa je naročnik pod točko B-strokovnost navedel, da se ocenjuje le število cenilcev na področju delovanja naročnika in s stalno zaposlitvijo na obali. Izbrani ponudnik bi v svoji ponudbi moral navesti zgolj število zavarovalnih strokovnjakov, kateri opravljajo delo cenitev škod, ne pa število vseh zavarovalniških strokovnjakov, med katerimi so tudi takšni, ki ne opravljajo cenitev škod, temveč delajo na pridobivanju zavarovanj. S tem dejanjem je izbrani ponudnik naročnika zavedel ter posledično pridobil po merilu "strokovnost" maksimalno število točk, pripadalo pa bi mu manj. Vlagatelj je v svoji ponudbi navedel zgolj število cenilcev na področju delovanja naročnika s stalno zaposlitvijo na obali. V kolikor bi tudi vlagatelj navedel število vseh zavarovalniških strokovnjakov, bi bila to neprimerno večja številka kot je navedena v ponudbi.
Vlagatelj predlaga, da naročnik ponovi postopek izbire najugodnejšega ponudnika, s tem, da predhodno pozove izbranega ponudnika, da predloži poimenski seznam vseh v ponudbi navedenih oseb skupaj z navedbo njihovega delovnega mesta, strokovne izobrazbe in stalnega prebivališča, ter nato pri ocenjevanju upošteva le tiste osebe, katere se ukvarjajo s cenitvijo škod in so stalno zaposlene na obali, oziroma naj izbranega ponudnika izloči iz nadaljnje obravnave zaradi dajanja zavajujočih podatkov

Naročnik je dne 09.01.2002 Državni revizijski komisiji odstopil del dokumentacije in po pozivu s strani Državne revizijske komisije (dokument z dne 11.01.2002, št. 018-1/02-21-28) dne 23.01.2002 in dne 25.01.2001 še vso ostalo zahtevano dokumentacijo. Naročnik je z dopisom, št. 018-1/02-21-28, z dne 22.01.2002, zapisal, da o zahtevku za revizijo ne bo odločil in o tem tudi ne bo izdal sklepa. Vsled navedenega naročnik meni, da so podane procesne predpostavke za odločitev pred Državno revizijsko komisijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo, ki se nanaša na ocenjevanje ponudb po merilu "strokovnost", je Državna revizijska komisija najprej ugotavljala, kaj je naročnik tozadevno zapisal v razpisni dokumentaciji. Naročnik je v 3. alinei VII. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal, da pomeni promptno reševanje škode, navedeno v 8. točki VII. člena (pravilno 8. točka III. člena) med drugim tudi: število zavarovalniških strokovnjakov s specifikacijo strokovne izobrazbe (navesti število in specifikacijo strokovne izobrazbe), s stalno zaposlitvijo na obali. Naročnik je v 8. točki III. člena zapisal, da mora za veljavnost in popolnost ponudbe ponudnik predložiti dokazila in izjave, med njimi tudi Izjavo o promptnosti reševanja škod, ki mora vsebovati sestavine navedene v VII. točki (pravilno: v VII. členu). Kljub temu, da je naročnik napačno navajal številke členov in točk, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vsi trije ponudniki pravilno izpolnili naročnikov obrazec z naslovom "Izjava o odzivnem času in roku za izplačilo odškodnin", ki ga je le-ta priložil v razpisno dokumentacijo. Izbrani ponudnik je v prej navedeni obrazec vpisal 19 zavarovalniških strokovnjakov s stalno zaposlitvijo na obali (7 s srednješolsko izobrazbo, 4 z višješolsko izobrazbo in 8 z visokošolsko izobrazbo), vlagatelj 16 zavarovalniških strokovnjakov (2 s IV. stopnjo izobrazbe, 6 s V. stopnjo izobrazbe, 3 s VI. stopnjo izobrazbe in 5 zavarovalniških strokovnjakov s VII. stopnjo izobrazbe) in ponudnik Slovenica zavarovalniška hiša d.d. (2 strojna inženirja, 1 avtokleparja, 1 ekonomskega tehnika in 1 diplomiranega strojnega inženirja).
Navedena in opisana zahteva naročnika sicer ni sporna in ji kot taki ni mogoče ničesar očitati, vendar v obravnavani zadevi pridobi močan in odločujoč vpliv na opis enega izmed petih meril za izbiro najugodnejšega ponudnika, to je merila "strokovnost", kjer je naročnik zapisal:

Strokovnost

število cenilcev na področju delovanja naročnika in s stalno zaposlitvijo na obali:

največje številoâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??.30 točk
odstopanje manj ko 3 cenilciâ??â??â??â??â??20 točk
odstopanje za 3 cenilce in večâ??â??â??â?? 10 točk
nobenega stalno zaposlenega cenilca na obali
(Pri slednjem ocenjevalnem razredu naročnik ni zapisal predvidenih točk, tako, da se je verjetno odločil, da ponudniki, ki ne bodo ponudili nobenega cenilca ne bodo prejeli nobene točke).

Iz opisa predmetnega merila je nedvomno razvidno, da je naročnik po le-tem predvidel prejem točk (le) v primeru ponujenih cenilcev na področju delovanja naročnika in s stalno zaposlitvijo na obali.
ZJN-1 v 1. odstavku 23. člena (Priprava razpisne dokumentacije) določa, da mora naročnik pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Citirana zapoved med drugim usmerja in sili naročnika k pripravi takšne razpisne dokumentacije, katere vsebina ne bo le jasna, nedvoumna in razumljiva, temveč bo hkrati omogočala tudi primerljivost med ponudbami. Samo takšna razpisna dokumentacija omogoča naročniku pridobitev pravilnih in medsebojno primerljivih ponudb ter hkrati pošteno, nepristransko in celovito primerjavo le-teh.V predmetnem postopku oddaje javnega naročila, glede na opisano, primerljivost med ponudbami ni bila zagotovljena, kar dokazuje tudi pregled ocenjevalne tabele (Izbor najugodnejšega ponudnika - točkovanje) iz katere je razvidno, da je naročnik vsem trem ponudnikom upošteval vse v obrazcu "Izjava o odzivnem času in roku za izplačilo odškodnin" navedene zavarovalniške strokovnjake. še več. Naročnik se celo pri takšnem ocenjevanju ni v celoti držal načina podeljevanja vnaprej predvidenih točk, zapisanih v ocenjevalnih razredih. Tako je izbrani ponudnik prejel 30 točk za ponujenih 19 strokovnjakov, vlagatelj 20 točk za ponujenih 16 strokovnjakov (čeprav je naročnik predvidel prejem le 10 točk za ponudbo 3 ali več cenilcev manj), ponudnik Slovenica zavarovalniška hiša d.d. pa 10 točk za 5 ponujenih strokovnjakov.
Naročnik je z navedenim ravnal v nasprotju s 4. odstavkom 50. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena in način kot so bila opisana in ovrednotena.
S svojim ravnanjem je naročnik hkrati posegel tudi v načelo enakopravnosti, ki med drugim od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja (1. odstavek 7. člena ZJN-1). Naročnik je namreč s svojim ravnanjem ustvaril položaj, v katerem so imeli ponudniki, ki so predložili (na zahtevo naročnika) večje število zavarovalniških strokovnjakov s stalno zaposlitvijo na obali, čeprav vsi od le-teh niso bili tudi cenilci, pri ocenjevanju ponudb boljši položaj od tistih ponudnikov, ki so (zgolj na podlagi lastne presoje in odločitve) ponudili le zavarovalne strokovnjake - cenilce.
Ob takšnem opisu obravnavanega merila bi torej moral naročnik od ponudnikov v razpisni dokumentaciji zahtevati navedbo števila cenilcev na področju delovanja naročnika in s stalno zaposlitvijo na obali in ne zgolj navedbo zavarovalniških strokovnjakov s stalno zaposlitvijo na obali. Naročnik bi namreč, po mnenju Državne revizijske komisije moral vedeti, da v nasprotnem primeru ponudb ne bo mogel oceniti, saj medsebojne primerljivosti ponudb na ta način ne bo mogel zagotoviti.
Vsekakor je razlog za opisano pomanjkljivost razpisne dokumentacije iskati na strani naročnika, zato Državna revizijska komisija ni sledila navedbam vlagatelja, da je izbrani ponudnik (s tem, ko je ponudil le tisto, kar je od njega zahteval naročnik), namerno zavajal naročnika.
Ob vsem navedenem se je Državna revizijska komisija odločila, da ne bo sledila predlogu vlagatelja in ne bo razveljavila le faze ocenjevanja prispelih ponudb, ampak javni razpis v celoti. K takšni odločitvi so Državno revizijsko komisijo vodile v obrazložitvi tega sklepa opisane ugotovitve, ki se nanašajo na napake v razpisni dokumentaciji, katerih pa ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje javnega naročila.

Navzlic temu, da navedeno v tem odstavku ne vpliva na odločitev v obravnavani zadevi, pa revizijska komisija kljub temu opozarja naročnika, da mu ZRPJN nalaga dolžnost, da odloči o zahtevku za revizijo v roku 20 dni od prejema zahtevka. Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije je naročnik zahtevo za revizijo prejel 29.11.2001 in nato dne 09.01.2001 (po 41 dneh) Državni revizijski komisiji odstopil nepopolno dokumentacijo (v kateri ni bilo niti zahtevka za revizijo). Naročnik je šele po pozivu s strani Državne revizijske komisije, dne 23.01.2002 (in dne 25.01.2001) le-tej odstopil še vso ostalo zahtevano dokumentacijo in jo hkrati obvestil (po 55 dneh od kar je prejel vlagateljev zahtevek za revizijo), da o zahtevku za revizijo ne bo odločil in o tem tudi ne bo izdal sklepa. Takšno naročnikovo ravnanje ni v skladu s 16. členom ZRPJN, zato ga je potrebno opozoriti naj v bodoče upošteva roke, ki mu jih določa zakon.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??




â??