018-306/03

Številka: 018-306/03-24-2125

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, št.: 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za najem s postopnim odkupom - leasing neopremljenih poslovnih prostorov za potrebe â??, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopata odvetnika â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??, po pooblastilu â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, številka â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â?? objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za najem s postopnim odkupom - leasing neopremljenih poslovnih prostorov za potrebe â??

Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila, štev. 363-63/2003, z dne 24.11.2003, ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo ne odda. Naročnik v točki 4 obrazložitve navedenega obvestila med drugim navaja, da je ponudba vlagatelja nepravilna ter da so pomanjkljivosti navedene v točki 5. Naročnik navaja v citirani točki 5 glede ponudbe vlagatelja (pomanjkljivosti), da je vlagatelj v svoji ponudbi ponudil začetek najema 01.10.2004, kar je v nasprotju z rokom začetka, ki ga je naročnik v razpisni dokumentaciji na strani 5 določil kot 01.07.2004, da je vlagatelj ponudil svojo ponudbo samo v originalu in ni priložil kopije ponudbe kot to zahteva drugi odstavek 54. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1) pri oddaji javnih naročil v vrednosti nad 1.000.000.000,00 SIT ter da splošni pogoji pravilne ponudbe (razpisna dokumentacija, stran 9) glasijo, da bo naročnik izločil kot nepravilne vse tiste ponudbe, pri katerih se ugotovi, skladno s 15. alineo, da ponudba ne izpolnjuje ostalih zahtev naročnika.

Vlagatelj je zoper Obvestilo o oddaji javnega naročila, štev. 363-63/2003, pri naročniku pravočasno vložil zahtevek za revizijo, z dne 05.12.2003.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navaja, da v obrazložitvi navedenega obvestila ni navedeno, ali so bila razlog odločitve naročnika določila ZJN-1 ali 15. alinea III. odstavka točke VII. navodil razpisne dokumentacije, hkrati pa nesporno ugotavlja, da je oddal ponudbo samo v originalu, kakor tudi, da je kot začetek najema ponudil 01.10.2004, kar po njegovem mnenju ni v nasprotju z "navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe pri oddaji javnega naročila storitev št. 52/03 VV in pogoji za udeležbo", ki so bili sestavni del razpisne dokumentacije. Vlagatelj vztraja, da je njegova ponudba pravilna in povsem skladna z navedenimi navodili, katerim je v celoti sledil. V zvezi z ugotovitvijo naročnika, da je vlagatelj ponudil začetek najema 01.10.2004, kar naj bi bilo v nasprotju z rokom začetka najema, ki ga je naročnik v razpisni dokumentaciji na strani 5 definiral kot "Predvideni rok začetka najema z možnostjo vselitve v poslovne prostore je 01.07.2004", vlagatelj navaja, da ta rok nikakor ni bil fiksno določen in je dopustil ponudniku možnost, da sam določi razumni rok. To po mnenju vlagatelja še posebej izhaja iz samega naročila, ker naročnik v navodilih dopušča, da je zahtevani objekt v različnih fazah gradnje, zato tako določljiv rok ponudnika ne bi smel biti opravičljiv izločitveni razlog, podan v 15. alinei razpisnih pogojev na strani 9. Nadalje vlagatelj ugovarja ugotovitvi naročnika v zvezi s kršitvijo drugega odstavka 54. člena ZJN-1 (predložitev ponudbe in kopije ponudbe v dveh ločenih kuvertah pri oddaji javnih naročil nad 1.000.000.000,00 SIT) z argumentom, da je osnovno vodilo ponudnika pri oddaji ponudbe spoštovanje že citiranega navodila naročnika. Vlagatelj nadalje pripominja, da je iz zapisnika o odpiranju ponudb pod točko 7 razvidno, da s strani predstavnikov ponudnikov ni bilo pripomb, iz česar se da zaključiti, da je bila ponudba vlagatelja pravilna v smislu 54. člena ZJN-1. V zvezi z navedenim zakonskim določilom vlagatelj želi dodati, da iz samega zapisnika o odpiranju ponudb ni razvidno, da bi bili kopiji ponudb preostalih dveh ponudnikov neposredno in istočasno izročeni Državni revizijski komisiji. Vlagatelj se tudi sklicuje na peti odstavek 3. člena ZRPJN v zvezi s 108. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02, v nadaljevanju: ZPP), ki določa, da sodišče, v predmetni zadevi naročnik, v primeru, da je vloga - ponudba pomanjkljiva v formalnopravnem smislu (npr. premalo število izvodov), vlagatelja pozove, da le-to dopolni in mu postavi določen rok. Tako dopolnjena vloga v postavljenem roku se mora po mnenju vlagatelja šteti kot popolna in pravočasna. Izhajajoč iz vsega navedenega vlagatelj meni, da v predmetni zadevi ne bi smel biti sankcioniran s strani naročnika, kot to izhaja iz navedenega obvestila naročnika oz. da je bila "kršitev" vlagatelja v smislu ne oddaje kopije ponudbe prestrogo in popolnoma neutemeljeno sankcionirana. Podredno se vlagatelj v zvezi s kršitvijo drugega odstavka 54. člena ZJN-1 sklicuje na dejstvo, na katero je naročnika opozoril že s pojasnilno vlogo, z dne 24.11.2003, da je pri oddaji ponudbe sledil striktno navodilom naročnika, pri čemer se sklicuje primarno na razpisna navodila, podredno pa na 2. točko prvega odstavka 27. člena ZJN-1. Vlagatelj meni, upoštevajoč navedeno zakonsko določilo, da bi v danem primeru vrednost naročila - mesečna vrednost, pomnožena z 48 - znašala 796.000.000,00 SIT, zaradi česar se ne sme uporabiti drugega odstavka 54. člena ZJN-1 in temu posledično kopija ponudbe ni potrebna. Vlagatelj dodaja, da iz II. odstavka točke b. točke III. "navodil" namreč izhaja, da je rok trajanja omejen na "največ" 25 let oz. 300 mesecev, torej obstaja dvom glede trajanja pogodbe o leasingu. V zvezi z navedenim bi moral naročnik po mnenju vlagatelja pri odločanju tako slediti izključno "navodilom" in ne morebitnim navedbam ponudnika v njegovi ponudbi, kot izhaja iz obrazložitve obvestila. Na koncu vsega navedenega pa vlagatelj glede sklicevanja naročnika v njegovi obrazložitvi na 15. alineo navodil očita naročniku sklicevanje na posplošeno podlago, ki kot takšna ne sme biti razlog za izločitev, ter da bi naročnik moral morebitno kršitev vlagatelja konkretizirati. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik delno razveljavi svojo odločitev v postopku oddaje javnega naročila in postopek nadaljuje v smislu pravilnosti ponudbe vlagatelja, v primeru zavrnitve pa, da odstopi zahtevek za revizijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Naročnik je s sklepom, štev. 363-63/2003, z dne 12.12.2003, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo vlagatelja naročnik med drugim navaja glede v razpisni dokumentaciji na strani 5 definiranega predvidenega roka začetka najema z možnostjo vselitve v poslovne prostore kot 01.07.2004, da naročnik s tem nikakor ni dopustil ponudniku, da sam določi rok začetka najema kasneje od postavljenega datuma. Glede zahteve po predložitvi ponudbe in kopije ponudbe v dveh ločenih kuvertah v skladu z drugim odstavkom 54. člena ZJN-1 naročnik v obrazložitvi navedenega sklepa med drugim navaja, da jo mora ponudnik spoštovati ne glede na to, da naročnik tega v svoji razpisni dokumentaciji ni izrecno zahteval. Nadalje naročnik ugotavlja, da se vlagatelj tudi popolnoma nepravilno sklicuje na ZRPJN, saj le-ta ne ureja postopkov oddaje javnega naročila, pač pa samo postopek revizije. ZJN-1, ki ureja postopek oddaje javnega naročila, pa v prvem odstavku 54. člena izrecno prepoveduje take spremembe, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredile ustrezno. Naročnik nadalje navaja v obrazložitvi navedenega sklepa, da je napačno tudi tolmačenje vlagatelja glede trajanja leasinga, pri čemer se naročnik sklicuje na svoj dopis št. 363-63/2003, z dne 14.11.2003, kot odgovor na vprašanje št. 1, v katerem je natančno pojasnil rok trajanja najema. Glede na navedeno naročnik v nadaljevanju ugotavlja, da je predmetna revizija v celoti neutemeljena in se ji ne ugodi. Naročnik v zaključku obrazložitve navedenega sklepa navaja, da se vlagatelju ne prizna priglašenih stroškov revizije.

Naročnik je z navedenim sklepom v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Vlagatelj je navedeni sklep prejel 15.12.2003.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 17.12.2003, ki ga je naročnik prejel dne 18.12.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, štev. 363-63/2003, z dne 18.12.2003, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 22.12.2003, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
(3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo vlagatelja dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje neutemeljenost naročnikove odločitve o zavrnitvi njegove ponudbe kot nepravilne zaradi ponujenega roka začetka najema dne 01.10.2004 ter zaradi neizpolnjevanja določbe drugega odstavka 54. člena ZJN-1, zato je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku pri presoji utemeljenosti navedb vlagatelja morala odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri zavrnitvi njegove ponudbe kot nepravilne ravnal v skladu z določbami ZJN-1 in razpisne dokumentacije. Pri tem Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da morajo tako naročniki kot ponudniki pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z (avtonomnimi) pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter (avtonomna) pravila razpisne dokumentacije, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila določi naročnik, vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako vnaprej preprečiti možne zlorabe.

Naročnik je v III. poglavju "Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe pri oddaji javnega naročila storitev št. 52/03 VV in pogojev za udeležbo" razpisne dokumentacije, št. 363-63/2003, z dne 17.10.2003, v prvem odstavku b. točke (Začetek in rok trajanja najema) določil: "Predviden rok začetka najema z možnostjo vselitve v poslovne prostore je 01.07.2004". Predviden rok začetka najema z možnostjo vselitve v poslovne prostore kot 01.07.2004 gre razumeti kot rok, ki so mu morali ponudniki v svojih ponudbah slediti. Predviden rok začetka z možnostjo vselitve kot 01.07.2004 je izrecna zahteva navedene razpisne dokumentacije, poleg tega pa je tudi z vidika načela primerljivosti ponudb nedopustno, da bi ponudniki sami določili t.i. razumni rok za začetek najema. Če bi ponudniki lahko namreč sami po svoji lastni presoji določili v svojih ponudbah t.i. razumni rok za začetek najema (npr. 1.10.2003), bi bile ponudbe med seboj neprimerljive po vsebini, saj je bistven element primerljivosti ponudb tudi začetek najema. Poleg tega Državna revizijska komisija poudarja, da je vlagatelj, v kolikor je bil v dvomu oziroma ni razumel pomena predvidenega roka začetka najema, vsekakor imel možnost zahtevati od naročnika pisno pojasnilo glede predmetne zadeve v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz relevantne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu izhaja, da tovrstno vprašanje naročniku ni bilo zastavljeno. Zatorej se Državna revizijska komisija strinja z naročnikovim stališčem glede roka začetka najema z možnostjo vselitve v poslovne prostore. Zato gre v tem delu ponudbo vlagatelja obravnavati kot nepravilno v smislu 18. točke 3. člena ZJN-1.

Glede neizpolnjevanja določbe drugega odstavka 54. člena ZJN-1 Državna revizijska komisija izpostavlja, da 54. člen ZJN-1 v drugem odstavku določa: "Pri oddaji javnih naročil v vrednosti nad 1.000.000.000 tolarjev mora ponudnik predložiti naročniku ponudbo in kopijo ponudbe v dveh ločenih kuvertah. Ponudba se odpre skladno z določbami tega zakona, kopija pa ostane neodprta in se izroči istočasno in neposredno Državni revizijski komisiji. Za identičnost obeh izvodov ponudbe jamči ponudnik. Če zahtevek za revizijo ni bil vložen, se deponirana kopija vrne ponudniku takoj po poteku roka za vložitev zahtevka za revizijo. Če ponudnik vloži zahtevek za revizijo, se deponirana kopija vrne ponudniku takoj po končanem revizijskem postopku.".

Poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dopisu št. 363-63/2003, z dne 14.11.2003, ki je bil posredovan tudi vlagatelju, kot odgovor na vprašanje št. 1 glede načina predaje alternativnih ponudb (ponudnik je želel predati alternativne ponudbe glede na rok trajanja leasinga: 15 let, 20 let in 25 let) jasno zapisal, da rok trajanja ni ne daljši in ne krajši od 25 let, ampak je točno 25 let, ter da glede na navedeno, varianti za 15 in 20 let nista sprejemljivi. Vlagatelj kot argument za nepredložitev kopije ponudbe v skladu z drugim odstavkom 54. člena ZJN-1 navaja, da je obstajal dvom glede trajanja pogodbe o leasingu, zato je pri določitvi vrednosti naročila uporabil 2. točko prvega odstavka 27. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija poudarja, da vlagateljevi navedbi o dvomu glede trajanja pogodbe o leasingu ne more slediti, ker je naročnik v dopisu št. 363-63/2003, z dne 14.11.2003, ki je bil posredovan tudi vlagatelju, dovolj jasno zapisal rok trajanja leasinga - dikcija navedenega dopisa oz. odgovora v tem dopisu ne dopušča namreč nobenega dvoma glede trajanja pogodbe. Vlagateljev izračun vrednosti naročila, ki bazira na uporabi 2. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-1 in s tem posledično na mesečni vrednosti, pomnoženi z 48, je 796.000.000,00 SIT. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ob upoštevanju trajanja pogodbe o leasingu, o katerem ne obstaja noben dvom, da traja točno 25 let oziroma 300 mesecev, vrednost javnega naročila (vlagateljeva ponudba vrednost je znašala 3.737.371.822,00 SIT) bistveno presega mejo 1.000.000.000,00 SIT v smislu drugega odstavka 54. člena ZJN-1.

Glede na citirano določbo drugega odstavka 54. člena ZJN-1 Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da mora ponudnik pri oddaji javnih naročil v vrednosti nad 1.000.000.000,00 SIT, predložiti naročniku ponudbo in kopijo ponudbe v dveh ločenih kuvertah. Predložitev ponudbe in kopije ponudbe v dveh ločenih kuvertah naročniku v skladu s citirano določbo predstavlja obveznost, ki je na strani ponudnika in se ji ponudnik ne more izogniti, kot to izhaja že iz prvega odstavka 1. člena ZJN-1, ki določa: "Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev.". Državna revizijska komisija ob tem poudarja, da je 54. člen ZJN-1 člen per se, tako da implementacija le-tega v razpisno dokumentacijo ni potrebna. Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da iz določb ZJN-1 (23. člen) ne izhaja, da bi naročnik bil obvezen v razpisno dokumentacijo vključiti tudi navedeno zahtevo. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da so tako kot naročniki tudi ponudniki, zaradi prej navedenih argumentov dolžni pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z (avtonomnimi) pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila določi naročnik v razpisni dokumentaciji. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagatelj dolžan ravnati v skladu z določbo drugega odstavka 54. člena ZJN-1 tudi v primeru, ko le-ta ni (bila) navedena v sami razpisni dokumentaciji.

Glede navedbe vlagatelja, ki se nanaša na uporabo petega odstavka 3. člena ZRPJN v zvezi s 108. členom ZPP, da sodišče, v predmetni zadevi naročnik, v primeru, ko je vloga - ponudba pomanjkljiva v formalnopravnem smislu, vlagatelja pozove, da ponudbo dopolni in mu postavi določen rok, ter da se mora tako dopolnjena vloga šteti kot popolna in pravočasna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je neutemeljena in s tem potrjuje stališča naročnika, podana v navedenem sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, glede nepravilnosti sklicevanja vlagatelja na ZRPJN in ZPP. Določbe ZRPJN v povezavi z določbami ZPP niso relevantne za samo ureditev postopkov oddaje javnih naročil, temveč so za to relevantne določbe ZJN-1. Določbe ZRPJN so namreč relevantne "zgolj" za vodenje revizije oddaje javnih naročil v postopkovnem smislu le-te. ZJN-1 določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri oddaji javnih naročil za nakup blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev (prvi odstavek 1. člena ZJN-1) v smislu postopka oddaje javnega naročila, ZRPJN pa ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, določa organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in postopke revizije po tem zakonu (1. člen ZRPJN). ZJN-1 v prvem odstavku 54. člena izrecno prepoveduje kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in take spremembe, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredile ustrezno. Četrti odstavek 55. člena ZJN-1 (Rok za predložitev ponudbe) pa izrecno določa med drugim, da po poteku roka ponudnik ne sme več umakniti ali spremeniti ponudbe. Citirani določbi ZJN-1 sta nedvoumni, tako da bi bilo kakršnokoli dopolnjevanje ali spreminjanje ponudbe po poteku skrajnega roka za predložitev ponudb nedopustno. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi naročnik, če bi dopustil vlagatelju po poteku skrajnega roka za predložitev ponudb dopolnitev njegove ponudbe s kopijo ponudbe, ravnal v nasprotju s citiranima določbama ZJN-1, prav tako pa bi s takšnim ravnanjem postavil oba ostala ponudnika, ki sta predložila ponudbo v originalu in kopiji, v neenakopraven položaj.

V zvezi z naročnikovo navedbo v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 363-63/2003, z dne 12.12.2003, da "V danem primeru tako ni moč pritrditi vlagatelju revizije, ki se podredno sklicuje na 2. odstavek 54. člena Zakona o javnih naročilih, saj se to določilo uporablja zgolj in izrecno v primerih, ko roki trajanja leasinga niso izrecno določeni oz. o njih obstaja dvom." (stran 2, Ad 2, zadnji stavek zadnjega odstavka), Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da je sklicevanje na določbo drugega odstavka 54. člena ZJN-1 očitno napačno ter da bi se moralo sklicevanje glasiti, upoštevajoč vsebino citirane navedbe, na določbo 2. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija tudi opozarja naročnika, da je pri presoji pravilnosti ravnanj pri predložitvi kopij ponudb ugotovila, da tudi naročnik ni sledil določilu drugega odstavka 54. člena ZJN-1, saj je predložil Državni revizijski komisiji kopije ponudb ponudnikov šele 09.12.2003 v prilogi dopisa št. 363-63/2003, z dne 08.12.2003, medtem ko je bilo javno odpiranje ponudb za predmetno javno naročilo dne 20.11.2003 ob 9:30 uri. Državna revizijska komisija mora, kljub jasni zakonski normi (drugi odstavek 54. člena ZJN-1 - "â??Ponudba se odpre skladno z določbami tega zakona, kopija pa ostane neodprta in se izroči istočasno in neposredno Državni revizijski komisiji. â??"), iz zgoraj navedenih razlogov opozoriti naročnika na njegovo dolžnostno ravnanje v zvezi z istočasno in neposredno predložitvijo neodprtih kopij ponudb. Navedeno ravnanje naročnika pa ni vplivalo na utemeljenost zahtevka za revizijo, saj dejansko stanje glede podatkov, vsebovanih v ponudbah, med strankama ni bilo sporno.

Državna revizijska komisija je glede na ugotovitve pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizjo, skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije kot izhaja iz izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija ugotavlja, da stranki v predmetnem revizijskem postopku nista zahtevali povračila stroškov, nastalih z revizijo. Pri tem poudarja, da peti odstavek 22. člena ZRPJN določa: "Stranki morata v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo. Povrnitev stroškov je mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo." Državna revizijska komisija, upoštevajoč navedeno, o stroških postopka ni odločila.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne