018-300/03

Številka: 018-300/03-24-2085

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo elektromontažnega materiala, za sklop 3 (SN 20 kV kablov), sklop 4 (NN kabli 1 kV) in sklop 9 (1 kV samonosilni nadzemni kabelski snop), in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.05.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo elektromontažnega materiala (po razpisni dokumentaciji 8/2003-B), št. 3471/03, ter dne â?? v Uradnem listu RS, št. â??, pod št. objave Ob-â??, objavil javni razpis za predmetno javno naročilo.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb je razvidno, da je naročnik prejel devet (9) pravočasnih ponudb.

Dne 04.11.2003 je naročnik izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. KM/kš 8833/03, s katerim je predmetno javno naročilo za sklop 1 (vodniki AlFe) oddal vlagatelju kot najugodnejšemu ponudniku, za sklop 3 (SN 20 kV kablov), sklop 4 (NN kabli 1 kV) in sklop 9 (1 kV samonosilni nadzemni kabelski snop) ponudniku â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklope 3, 4 in 9), za sklop 5 (izolatorji 20 kV) ponudniku â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklop 5), za sklop 6 (betonski drogovniki) ponudniku â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklop 6) in za sklop 8 (jekleni pocinkani trak) ponudniku â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklop 8).

Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 07.11.2003, št. MK/kš 8913/03, obvestil, da njegova ponudba za sklop 2 (polizolirani vodniki), sklop 7 (jekleni predalčni stebri) in sklop 9 (1 kV samonosilni nadzemni kabelski snop) ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije, zato je bila iz nadaljnjega postopka izločena kot nepravilna. V obrazložitvi naročnik še dodaja, da je bil sklop 2 razveljavljen zaradi težav pri odgorevanju vodnikov, zaradi česar se le-ti do izdelave študije pri naročniku ne smejo uporabljati.

Vlagatelj je dne 17.11.2003 naročniku poslal zahtevek za revizijo, z dne 14.11.2003, v katerem naročniku očita kršitev prvega odstavka 26. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, v nadaljevanju: OZ). Vlagatelj navaja, da je za sklop 3 prenehala veljavnost vsem predloženim ponudbam, ravno tako tudi za sklopa 4 in 9, kjer je veljavnost prenehala vsem predloženim ponudbam razen eni. Vlagatelj ugotavlja, da skladno s prvim odstavkom 26. člena OZ ponudba, v kateri je določen rok, do katerega mora biti sprejeta, veže ponudnika do izteka tega roka, nato pa taka ponudba, meni vlagatelj, ne obstaja več. Vlagatelj prilaga mnenje Urada za javna naročila, št. 041-154/2003, z dne 11.11.2003.

Naročnik je dne 01.12.2003 izdal sklep, št. MK/Kš 9665/03, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik se strinja z navedbami vlagatelja v zahtevku za revizijo, da so bili do dneva oddaje javnega naročila (do 04.11.2003) roki veljavnosti večine ponudb že pretečeni ter da so take ponudbe skladno s 26. členom OZ neveljavne in posledično ne obstajajo več. Vendar pa naročnik opozarja, da je pri nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila upošteval 31. člen OZ, ki določa, da lahko naročnik izbere ponudbo tudi, če ji je potekel rok veljavnosti, če se s tem strinja tudi izbrani ponudnik. Na podlagi navedenega je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 04.12.2003, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

V obravnavanem primeru je med strankama spor o tem, ali je imel naročnik pravico izbrati najugodnejšo ponudbo vkljub dejstvu, da je tekom postopka rok veljavnosti ponudbe izbranega ponudnika že pretekel. Navedenega vprašanja Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1) ne ureja, zato ga je (kot pravilno navajata obe stranki) potrebno presojati s pomočjo uporabe splošnih pravil obligacijskega prava.

V obligacijskem pravu načelno velja, da je lahko sprejeta le ponudba, ki je veljavna. To pomeni, da mora naslovnikova izjava o sprejemu prispeti k ponudniku do poteka veljavnosti ponudbe oziroma do takrat, ko ponudba ponudnika veže. OZ v prvem odstavku 26. člena določa, da ponudba, v kateri je določen rok, do katerega mora biti sprejeta, veže ponudnika do izteka tega roka.

V obravnavanem primeru je iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila razvidno, da je izbrani ponudnik za sklope 3, 4 in 9 v svoji ponudbi zapisal, da je njegova ponudba veljavna do dne 30.09.2003, torej je ponudba izbranega ponudnika skladno s pravilom iz prvega odstavka 26. člena OZ prenehala veljati dne 30.09.2003.

Iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila je dalje razvidno, da je naročnik ponudnike obvestil o izbiri najugodnejše ponudbe za predmetne sklope z Obvestilom o oddaji naročila, štev. KM/kš 8833/03, z dne 04.11.2003. Iz navedenega je razvidno, da je naročnik sprejel odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe šele potem, ko je veljavnost ponudbe izbranega ponudnika že pretekla. Nastali položaj je potrebno presojati po pravilih OZ, ki urejajo zapozneli sprejem ponudbe. Položaj ponudbe, katere rok veljavnosti je pretekel, je urejen v 31. členu OZ (Zapozneli sprejem in zapoznela vročitev izjave o sprejemu). OZ v prvem odstavku 31. člena določa, da se z zamudo sprejeta ponudba šteje za novo ponudbo naslovnika, razen če ponudnik naslovniku takoj sporoči, da velja pogodba za sklenjeno po prvi ponudbi. S citiranim pravilom je zakon določil poseben pogoj, pod katerim ima lahko zapozneli sprejem enake učinke kot pravočasni sprejem ponudbe. Pogoj za to je, da ponudnik naslovniku izrecno izjavi, da velja pogodba za sklenjeno po njegovi prvotni ponudbi. Na ta način dobi ponudnik, ki je od naslovnika prejel izjavo o sprejemu svoje ponudbe šele potem, ko je ponudbi že potekel rok veljavnosti v smislu prvega odstavka 26. člena OZ, v skladu z določbo prvega odstavka 31. člena OZ, možnost sanirati naslovnikovo zamudo in s tem ohraniti svojo ponudbo v veljavi. Ponudnik pa mora zato, da bi saniral naslovnikovo zamudo pri sprejemu njegove ponudbe, naslovniku le izrecno sporočiti, da velja pogodba za sklenjeno po prvi ponudbi.

V obravnavanem primeru je iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila razvidno, da je izbrani ponudnik za predmetne sklope potem, ko je od naročnika prejel Obvestilo o oddaji naročila, naročniku poslal izjavo, z dne 13.11.2003, s katero ga je obvestil, da je pripravljen skleniti pogodbo o izvedbi predmetnega javnega naročila pod pogoji iz njegove ponudbe z dne 29.07.2003. Z opisanim ravnanjem je izbrani ponudnik v skladu z določilom prvega odstavka 31. člena OZ svojo ponudbo, s katero se je prijavil na predmetni razpis in je bila v predmetnem postopku oddaje javnega naročila tudi izbrana kot najugodnejša, ohranil v veljavi, obenem pa je saniral tudi naročnikovo zamudo pri sprejemu njegove ponudbe. Ob navedenem je potrebno ugotoviti, da naročnik s tem, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika kot najugodnejšo ponudbo, ni ravnal v nasprotju z zakonom.

Državna revizijska komisija opozarja, da je potrebno razlikovati med dejanski stanji, ko naročnik zavrne ponudbe, ki jim je rok veljavnosti že potekel, in tistimi, ko take ponudbe sprejme, tako glede posledic kot tudi pravnega varstva. Čeprav gre naročnikovo ravnanje, ko zaradi pretečenega roka veljavnosti zavrne vse ponudbe, oceniti kot zakonito (kot je Državna revizijska komisija na primer odločila v zadevi 018-37/02-24-610), pa iz tega ni mogoče sklepati po nasprotnem razlogovanju, da je sprejem takšnih ponudb nezakonit.

O enakem pravnem vprašanju kot tu je Državna revizijska komisija odločala v zadevi 018-267/03-21-1891, z dne 27.11.2003. Ker v tem primeru ni videti argumentov za odstop od navedenega stališča, je potrebno sprejeti enako odločitev.

Ob vsem opisanem je Državna revizijska komisija zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer znesek plačila takse v višini 100.000,00 SIT. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).




V Ljubljani, dne 18.12.2003