018-299/03

Številka: 018-299/03-25-2107

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo tehnološke opreme DCV (distribucijski center vodenja) â??, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopa odvetnica â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16.09.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. JN 31/03, za dobavo tehnološke opreme DCV (distribucijski center vodenja) â??, št. 2894/03 IHG, ter z dopisom, št. 2892/03 IHG, povabil ponudnike, ki so pravočasno oddali ponudbe v prvotnem odprtem postopku (javno naročilo št. JN 04/02), k oddaji ponudb za predmetno javno naročilo v novem postopku s pogajanji.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 21.10.2003, je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi.

Dne 21.10.2003 je naročnik izdal sklep o oddaji javnega naročila, št. 3218/03, s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V sklepu naročnik navaja, da je v postopku s pogajanji pridobil pravočasni ponudbi dveh ponudnikov in med njima, skladno z merili, izbral ugodnejšo.

Vlagatelj je dne 27.10.2003 z dopisom, št. ENS/043-C/02, od naročnika zahteval izdajo obrazloženega obvestila skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1).

Naročnik je dne 30.10.2003 izdal obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 3299/03-IHG, v katerem navaja, da ponudba vlagatelja (ki nastopa skupaj s partnerjem â??) kljub temu, da je bila pravilna, primerna in sprejemljiva, ni bila izbrana, ker glede na postavljena merila ekonomsko najugodnejše ponudbe ni dosegla najugodnejše ocene, medtem ko je bila skladno z navodili ponudnikom izbrana ponudba, ki je glede na ta merila dosegla najvišje število točk. Naročnik navaja, da je ponudba izbranega ponudnika dosegla skupaj 96,36 točk, od tega pri merilu:
- Ta = 56,36 točk,
- Tb = 35,00 točk in
- Tc = 5,00 točk,
vlagateljeva ponudba pa je dosegla skupaj 81,33 točk, od tega pri merilu:
- Ta = 55,72 točk,
- Tb = 20,61 točk in
- Tc = 5,00 točk.

Naročnik ponovno poudarja, da je ponudba izbranega ponudnika glede na v razpisni dokumentaciji navedena merila dosegla najvišje število točk in posledično predstavlja ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

Vlagatelj je obrazloženo obvestilo prejel dne 06.11.2003 in nato še isti dan naročniku poslal zahtevo po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo, kjer navaja, da izbrani ponudnik za ponujeno ceno ne more izvesti predmetnega javnega naročila skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, in da je zato v njegovi ponudbi bodisi ponujena cena neupravičeno nizka ali pa je ponudil neustrezno opremo in storitve. Vlagatelj izraža tudi prepričanje, da je izbrani ponudnik predložil nepravilno ponudbo. Kot je razvidno iz zapisnika o ogledu ponudb je naročnik vlagatelju vpogled v ponudbo omogočil dne 11.11.2003.

Dne 14.11.2003 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo v katerem predlaga, naj naročnik razveljavi svojo odločitev o oddaji javnega naročila, izloči ponudbo izbranega ponudnika kot nepravilno in kot najugodnejšo izbere njegovo ponudbo. Vlagatelj navaja, da je kot ponudnik sodeloval že v prvotnem javnem razpisu po odprtem postopku z oznako JN 04/02 in v postopku s pogajanji z oznako JN 06/03, ki sta bila vsled uspešnih zahtevkov za revizijo razveljavljena in sta pripeljala do vnovičnega javnega razpisa po postopku s pogajanji, z oznako 31/3. Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitev določb ZJN-1, ker naj bi izbral nepravilno ponudbo, saj podizvajalec izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogojev za sposobnost in usposobljenost. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik nastopil s podizvajalcema â??, pri čemer naj bi slednji ne izpolnjeval pogojev glede sposobnosti in usposobljenosti, ki so bili zahtevani v predmetnem javnem razpisu. Vlagatelj zatrjuje, da iz informacij družbe â?? na spletu kakor tudi iz letnega poročila PSI AG za leto 2002 nedvoumno izhaja, da â?? ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za udeležbo na predmetnem javnem razpisu, saj je â?? koncern, ki združuje različne hčerinske družbe, tako da bi kot podizvajalec lahko dejansko nastopala le katera od njegovih hčerinskih družb, po vlagateljevem mnenju najverjetneje prav â??, s katerim je izbrani ponudnik dejansko tudi nastopal na dveh razpisih. Vlagatelj pa opozarja, da ta podizvajalec ne obstoji več in izbrani ponudnik z njim zato ni mogel nastopiti, saj je â?? v Ietu 2002 ustanovil Joint Venture z avstrijsko firmo â??, z namenom trženja nadzornih sistemov v energetiki in v njo prenesel dejavnost, povezano s predmetno problematiko. Vlagatelj nadalje ugotavlja, da ker â?? sam ne opravlja več dejavnosti v zvezi s predmetnim javnim naročilom in ker so njegovi vodilni delavci sedaj zaposleni v drugi pravni osebi, v kateri je â?? manjšinski lastnik, tudi ne more biti podizvajalec pri predmetnem javnem naročilu. Ker pa ga je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel kot podizvajalca, navaja vlagatelj, bi â?? moral izpolnjevati vse pogoje glede sposobnosti in usposobljenosti skladno s 7. točko drugega odstavka 41. člena ZJN-1 in ki so bili navedeni v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik teh pogojev ne izpolnjuje, zato je s predložitvijo takšne ponudbe kršil tretji odstavek 42.člena ZJN-1, zaradi česar bi naročnik moral njegovo ponudbo izločiti iz nadaljnje obravnave. Vlagatelj v nadaljevanju še dodatno utemeljuje, da so kadri v koncernu â?? prešli v drugo družbo, zaradi česar naj podizvajalec ne bi bil več sposoben izvesti posla. Vlagatelj nadalje opozarja še na vprašljivost referenc, ki jih je navedel izbrani ponudnik oziroma â??, in Državni revizijski komisiji predlaga, naj dokumentacijo izbranega ponudnika v tem delu temeljito preveri. Vlagatelj še poudarja, da dejstvo, da naročnik ni zahteval, da bi ponudniki vnovič predložili vsa dokazila, kot je to zahtevala razpisna dokumentacija JN 04/02, še ne pomeni, da teh pogojev izbranemu ponudniku s podizvajalcema ni več potrebno izpolnjevati, saj morajo ponudnik in podizvajalci v vsakem trenutku oddaje ponudbe izpolnjevati zakonske pogoje in pogoje, določene z razpisno dokumentacijo.
Vlagatelj navaja tudi, da oprema izbranega ponudnika ne ustreza specifikacijam v postavkah: stenski prikazovalnik, software ter priporočeni rezervni deli. Oprema naj v vrstah in količini ne bi bila enaka ponujeni po neuspelem javnem razpisu JN 04/02, zaradi česar naj bi bila ponudba neprimerna. Vlagatelj meni, da je naročnik s tem, da take ponudbe ni izločil, favoriziral izbranega ponudnika in s tem spravil ostale ponudnike v neenakopraven položaj, prav tako pa naj bi takšna ponudba predstavljala tudi kršitev načela transparentnosti kot enega temeljnih načel prava javnih naročil.
Vlagatelj nadalje navaja, da izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu in specifikaciji kot dobavitelja oziroma izvajalca zelo pomembnih določenih aktivnosti navaja družbo â??, ki sploh ne obstaja, saj je bila konec leta 2002 izbrisana iz sodnega registra, kar je še dodaten razlog nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika.
Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik ponudil neobičajno nizko ceno, kar je razvidno iz vsebine ponudbe, naročnik pa naj bi z izbiro te ponudbe prekršil tretji odstavek 20. člena ZJN-l, ki določa, da mora naročnik skrbno preveriti kakovost predmeta, ki je predmet javnega naročila, pa tudi 53. člen ZJN-1, ki naročnika po predhodni preveritvi zavezuje k zavrnitvi ponudbe za neobičajno nizko ceno.
Vlagatelj v zaključku naročniku očita, da je ravnal negospodarno, ker je odločitev o izbiri sprejel v enem samem dnevu.

Naročnik je dne 03.12.2003 sprejel sklep, št. 3608/03, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik glede vlagateljeve navedbe o spornosti podizvajalca ugotavlja, da je neutemeljena, saj podizvajalec izbranega ponudnika, â??, obstaja. Naročnik navaja, da je v točki 1.6 Navodil ponudnikom zapisal: "Za podizvajalce obrazcev in prilog ni potrebno priložiti (ponudnik v tem primeru le enkrat predloži pogodbe iz priloge 7) v primeru, da ponudnik nastopa z istimi podizvajalci (ali njegovimi pravnimi nasledniki kot na javnem naročilu JN 04/02 (kar bo razvidno iz priloženega obrazca Udeležba podizvajalcev in partnerjev; v obrazcu Ponudba ponudnik izjavi, da skladno s 3. odstavkom 42. člena ZJN-I pogoje izpolnjujejo tudi njegovi podizvajalci, če jih prijavlja.)". Naročnik meni, da je izbrani ponudnik v celoti izpolnil zahtevo naročnika, ki je imel z navedeno določbo namen ponudnikom kar najbolj znižati stroške priprave ponudb, še posebej za tuje podizvajalce. Naročnik še ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi izjavil, da skladno s tretjim odstavkom 42. člena ZJN-l pogoje izpolnjujejo tudi njegovi podizvajalci, da je v prilogi 7 (pogodba s podizvajalcem) predložil dve pogodbi s podizvajalcem â??, iz katerih je razvidno, kakšen del posla bo opravil podizvajalec, kar je razvidno tudi iz obrazca Udeležba podizvajalcev (dobava programske opreme ter tehnična podpora), natančno pa je navedeno tudi, da se pogodba nanaša na posel naročnika z oznako JN 31/03. Naročnik dodatno pojasnjuje, da pri reorganizacijah koncerna ni nenavadno, da že začete ali obljubljene posle (po pogodbi z glavnim izvajalcem je podizvajalec že zavezan) opravi matična družba (ne glede na morebitno prestrukturiranje), in da glede na predloženo dokumentacijo ni mogoče trditi, da podizvajalec ni sposoben opraviti razpisanega deleža posla (dobava programske opreme in tehnična podpora).
Naročnik glede navedb vlagatelja, da naj bi bila ponudba izbranega ponudnika neprimerna zaradi neustreznih specifikacij navaja, da so bile zgoraj navedene tehnične karakteristike ocenjevane v okviru meril, niso pa bile izključujoči pogoj naročila (primernosti ali neprimernosti ponudbe), zaradi česar ponudba ni nepravilna. Naročnik poudarja, da je v točki 4 (tehnična sposobnost izvedbe posla, str. 5 Navodil ponudnikom) navedel: "Naročnik je že ugotovil, da so štiri od prispelih ponudb na javno naročilo "JN 04/02" tehnično primerne, zato se o tehničnih spremembah s temi ponudniki ne bo več pogajal in jih v celoti sprejema (ti ponudniki ponujene tehnike ne spreminjajo v svoji ponudbi za to javno naročilo). Ponudnik, katerega ponudba je bila tehnično neprimerna, mora, da bo ponudba štela za primerno, pred1ožiti vse ustrezne obrazce in priloge, iz katerih bo razvidna tehnična primernost njegove ponudbe, ter bo točkovana glede na merila razpisa JN 04/02. V primeru, da bo tehnično gledano ponudba dosegla zahtevani prag, bo ponudba upoštevana in bo šla v nadaljnje ocenjevanje, sicer bo kot neprimema zavmjena." Naročnik ob tem opozarja, da sta bili za naročnika ob začetku pogajanj obe ponudbi, ki ju je prejel, primerni, zato se o tehničnem delu sploh ni pogajal, temveč je zahteval, da ponudniki ponujene tehnike ne spreminjajo. S tem so postale morebitne nebistvene pomanjkljivosti zanj ustrezne in jih je, namesto da bi se o njih po nepotrebnem pogajal, sprejel kot ustrezne že ob začetku pogajanj. Naročnik navaja, da je zanj popolnoma irelevantno, ali ima nek tiskalnik 48 ali 64 brizgalnih šob ipd., temveč je zanj pomembno le, da je oprema, ki jo je ponudnik ponudil na javno naročilo JN 31/03, enaka kot tista, ki jo je ponudil na javnem naročilu JN 04/02, kar pa se je naročnik v vlagateljevem primeru prepričal, da drži. Naročnik tudi ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi za javno naročilo JN 31/03 predložil zahtevano dokumentacijo, enakost ponujene opreme iz te ponudbe pa je naročnik preveril na podlagi celotnega tehničnega dela ponudbe za razpis z oznako JN 04/02 in ugotovil, da je vsebinsko in količinsko enaka, kar je izbrani ponudnik potrdil tudi na posebnem obrazcu, ki je bil del njegove ponudbe, in zagotovilo posameznega ponudnika, da ponuja enako opremo kot na javnem razpisu JN 04/02, za naročnika pomeni primerno ponudbo.
Glede navedb, da naj bi izbrani ponudnik v svoji ponudbi navajal dobavitelja oziroma izvajalca, ki sploh ne obstaja (â??.), ker je bila družba izbrisana iz sodnega registra konec leta 2002, naročnik ugotavlja, da so navedbe neutemeljene. Poleg tega vlagatelj navaja, da iz ponudbe ne izhaja, kaj naj bi ponudnik sploh ponujal, zato ni jasna njegova vloga v predmetnem naročilu. Naročnik podaja svojo ugotovitev, da je ponudnik ... v lanskem letu pripojil družbo â??, za kar je ponudnik v dokumentaciji tudi predložil ustrezno listino. Naročnik opozarja na dejstvo, da je ponudnik â??. kot pravni naslednik pripojene družbe â?? postal njegov univerzalni pravni naslednik, in torej navedba, da bo določena dela izvedel ponudnik â?? ipso iure pomeni, da bo dela izvedel njegov univerzalni pravni naslednik, torej ..., zato je vlagateljeva navedba neutemeljena.
Glede navedb vlagatelja o kršitvi 53. člena ZJN-l ter kršitvi tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 naročnik ugotavlja, da gre zahtevek tudi v tej točki zavrniti. Naročnik navaja, da je glede na pretekle postopke ugotovil, da se cene zaradi hitrega padca cen ponujenih tehnologij skozi čas bistveno spreminjajo (padajo) ter da je tudi sam vlagatelj v razveljavljenem javnem naročilu z oznako JN 06/03 ponudil kar 40 % nižjo ceno kot v prvotni ponudbi z oznako JN 04/02, na tem javnem naročilu JN 31/03 pa je ponudil za 20% nižjo ceno kot na javnem naročilu JN 06/03 (glede na prvi razpis JN 03/00, kjer je njegov partner â??. s tehnično celo manjšim predmetom javnega naročila in praktično identično ponujeno opremo ponudil ceno 505,5 MIO SIT pa to pomeni, da je vlagatelj v treh letih ceno istega predmeta javnega naročila znižal skoraj trikrat). Naročnik navaja, da zato ni podvomil v zmožnost izbranega ponudnika za izvedbo javnega naročila, in ob tem ugotavlja, da omenjeni člen predstavlja zaščito ponudnika in ne zaščito naročnika, ter da je ponujena cena odraz stanja na trgu ter stvar poslovne politike posameznega ponudnika. Naročnik nadalje navaja, da je kvaliteto ponujenega blaga glede na ponujeno ceno še posebej skrbno preveril in ugotovil, da je izbrani ponudnik ponudil enako blago kot v ponudbi JN 04/02, kar je naročnik zahteval kot pogoj, zato o zmanjšanju kvalitete blaga ne gre govoriti.
Naročnik tudi glede zadnje vlagateljeve navedbe (da naj bi naročnik ravnal negospodarno s tem, ko naj bi odločitev sprejel v enem dnevu) ugotavlja, da je neutemeljena. Naročnik navaja, da je z namenom najhitrejše in najkakovostnejše izvedbe postopka imenoval strokovno komisijo, ki ji je naložil podrobno preverjanje izpolnjevanja pogojev in meril ter drugih določil razpisne dokumentacije v prejetih ponudbah. Naročnik meni, da je kvečjemu ravnal gospodarno, in da je bil postopek ocenjevanja v celoti korektno izpeljan.

Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema njegove odločitve pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 08.12.2003 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v zahtevku za nadaljevanje vztraja pri svojih navedbah ter meni, da bi moral naročnik tudi v okviru postopka s pogajanji paziti na to, da izbrani ponudnik kot tudi njegovi podizvajalci izpolnjujejo pogoje, vključno s pogoji glede tehnične sposobnosti. Vlagatelj opozarja, da že samo naročnikovo navodilo ponudnikom, da če nastopijo z istimi podizvajalci kot na javnem naročilu JN 04/02, jim obrazcev in prilog za podizvajalce ni potrebno prilagati (temveč zgolj izjavo, da podizvajalci izpolnjujejo pogoje), ni zakonito in je v nasprotju z ZJN-1, ki v 48. členu nedvoumno določa, da tudi v postopku s pogajanji veljata 41. in 42. člen, iz katerih pa izhaja, da mora biti tudi izpolnjevanje pogojev za podizvajalce dokumentirano na način, kot se zahteva za ponudnika. Omenjeni postopek s pogajanji bi bilo po vlagateljevem mnenju že zato potrebno razveljaviti.
Nadalje vlagatelj naročniku očita, da se v zavrnitvi zahtevka za revizijo sploh ni opredelil do vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik manipulira s količinami in karakteristikami ponujene opreme in storitev, ki niso skladne z zahtevami razpisne dokumentacije, temveč samo pavšalno navaja, da se o tehničnem delu sploh ni pogajal. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji eksplicitno zahteval, da mora stenski prikazovalnik imeti 12 (dvanajst) modulov in ne 6 (šest) kot je ponudil izbrani ponudnik, in da tega ne gre kvalificirati kot nebistveno zahtevo, ampak kot zahtevo na podlagi strokovnih argumentov, zato je zaradi te pomanjkljivosti ponujeni izdelek izbranega ponudnika neustrezen.
Vlagatelj nadalje oporeka naročnikovi trditvi, da je preveril enakost ponudb za javni naročili JN 04/02 in 31/03 na podlagi celotnega tehničnega dela ponudbe za razpis JN 04/02, ker tehničnega dela v ponudbi za JN 31/03 sploh ne more biti, saj ni bil zahtevan. Vlagatelj tudi ugotavlja, da naročnik tudi ni mogel primerjati specifikacije k ponudbenemu predračunu izbranega ponudnika iz JN 31/03 s tisto v JN 04/02, ker je izbrani ponudnik za JN 04/02 sploh ni predložil. Vlagatelj ponovno navaja, da so bila vsa dejstva v zvezi nepopolnostjo ponudbe izbranega ponudnika ugotovljena pri vpogledu v ponudbo in kot take tudi zabeležene v zapisniku z vpogleda.
Vlagatelj nadalje vztraja pri navedbi, da â?? kot podjetje ne obstaja več, saj se je v letu 2002 pripojilo k podjetju â??, pripojitev pa med drugim predstavlja način prenehanja pravne osebe.
Vlagatelj tudi vztraja pri navedbi, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel neobičajno nizko ceno, ki ne pokriva niti osnovnih stroškov nabave strojne in licenčne programske opreme, vendar naročnik tega ni preveril, zato je kršil zgoraj omenjene določbe ZJN-1.
Vlagatelj naročniku še naprej očita, da je ravnal negospodarno, ko je ponudbo izbranega ponudnika izbral kot najugodnejšo v enem samem dnevu.
Vlagatelj v zahtevi za nadaljevanje postopka zavrača naročnikove argumente in v celoti vztraja pri vseh navedbah iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 09.12.2003, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Glede vlagateljeve navedbe, da podizvajalec izbranega ponudnika, â?? ne izpolnjuje pogojev glede sposobnosti in usposobljenosti, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v točki 1.6 navodil ponudnikom zapisal: "Za podizvajalce obrazcev in prilog ni potrebno priložiti (ponudnik v tem primeru le enkrat predloži pogodbe iz priloge 7) v primeru, da ponudnik nastopa z istimi podizvajalci (ali njegovimi pravnimi nasledniki kot na javnem naročilu JN 04/02 (kar bo razvidno iz priloženega obrazca Udeležba podizvajalcev in partnerjev; v obrazcu Ponudba ponudnik izjavi, da skladno s 3. odstavkom 42. člena ZJN-I pogoje izpolnjujejo tudi njegovi podizvajalci, če jih prijavlja.)". Izbrani ponudnik je sledil določilom razpisne dokumentacije in v obrazcu "Udeležba podizvajalcev in partnerjev" navedel oba podizvajalca v predmetnem javnem naročilu ter nadalje v obrazcu "Ponudba" izjavil, da skladno s tretjim odstavkom 42. člena ZJN-1 pogoje izpolnjujeta tudi oba podizvajalca. Izbrani ponudnik je nadalje v prilogi 7 "pogodba s podizvajalcem" predložil dve pogodbi s podizvajalcem â??, iz katerih je razviden obseg posla, ki ga bo opravil podizvajalec (dobava programske opreme ter tehnična podpora), navedeno pa je tudi, da se pogodba nanaša na javno naročilo z oznako JN 31/03. Izbrani ponudnik je s tem v svoji ponudbi v celoti izpolnil zahteve razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na dokazovanje izpolnjevanja pogojev za morebitne podizvajalce. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom nesporno, da podizvajalec izbranega ponudnika podjetje â??, obstaja. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da glede na s strani vlagatelja predložene dokaze ni mogoče trditi, da podizvajalec izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogojev glede sposobnosti in usposobljenosti za izvedbo del, ki se jih je zavezal izvesti. Podizvajalec je namreč skupaj s podjetjem â??, ustanovil novo podjetje â??, z namenom trženja nadzornih sistemov v energetiki in na to podjetje prenesel dejavnost povezano s predmetnim javnim naročilom. Vlagatelj nadalje ne oporeka temu, da pa je podjetje â??, sposobno in usposobljeno za izvedbo del, ki so predmet tega javnega naročila, saj že sam v zahtevku za revizijo navaja, da je tudi nekdanji vodilni strokovnjak na predmetnem področju, ki je bil zaposlen v podjetju â??, sedaj zaposlen pri novoustanovljenem podjetju â??. Glede na navedeno ter glede na dejstvo, da je podjetje â??, udeleženo v podjetju â??, s 40% lastniškim deležem (navedeno izhaja iz dokazil, ki jih je v revizijskem postopku predložil vlagatelj), ki je sicer manjšinski lastniški delež, vendar vsekakor lastniški delež, s katerim je lastniku omogočen pomemben vpliv na poslovno politiko tega podjetja, ni mogoče trditi, da podizvajalec izbranega ponudnika ni sposoben izvesti predmetnega javnega naročila.

Glede vlagateljevih navedb, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker ta naj ne bi ponujal opreme in storitev skladno z zahtevami razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v točki 1.7 "razpisni pogoji", v podtočki 4 "tehnična sposobnost izvedbe posla" navodil ponudnikom zapisal: "Naročnik je že ugotovil, da so štiri od prispelih ponudb na javno naročilo "JN 04/02" tehnično primerne, zato se o tehničnih spremembah s temi ponudniki ne bo več pogajal in jih v celoti sprejema (ti ponudniki ponujene tehnike ne spreminjajo v svoji ponudbi za to javno naročilo). Ponudnik, katerega ponudba je bila tehnično neprimerna mora, da bo ponudba štela za primerno, predložiti vse ustrezne obrazce in priloge, iz katerih bo razvidna tehnična primernost njegove ponudbe ter bo točkovana glede na merila razpisa JN 04/02. V primeru, da bo tehnično gledano ponudba dosegla zahtevani prag, bo ponudba upoštevana in bo šla v nadaljnje ocenjevanje, sicer bo kot neprimerna zavrnjena.". Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagatelj z naročnikovo presojo tehnične primernosti ponudbe izbranega ponudnika seznanjen že ob dvigu razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo (JN 31/03), zato so vlagateljeve navedbe v delu, ki se nanašajo na zatrjevanje tehnične neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika prekludirane. Namreč, peti odstavek 12. člena ZRPJN uveljavlja načeli hitrosti in učinkovitosti, ki sta (poleg drugih načel) temeljni načeli javnega naročanja, katerih namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila (tretji odstavek 3. člena ZRPJN). Določba od vlagatelja zahtevka za revizijo zahteva posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika. S tem je omejena možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila, ki bi čakali na morebitno ugodnost odločitve naročnika in šele kasneje izrazili nestrinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Hkrati takšna določba zavezuje ponudnika (in druge osebe), da pozorno spremlja morebitne kršitve naročnika in jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo s tem v veliki meri omejuje. Vlagatelj bi torej moral očitano kršitev uveljavljati najkasneje do prejema odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Zaradi tega Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

Glede vlagateljevih navedb, da izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu in specifikaciji kot dobavitelja oziroma izvajalca določenih aktivnosti navaja podjetje â??, ki je bila konec leta 2002 izbrisana iz sodnega registra, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v letu 2002 pripojil podjetje â??. Navedeno je namreč razvidno iz listine, ki jo je izbrani ponudnik predložil v svoji ponudbi. Torej je izbrani ponudnik, kot pravni naslednik pripojenega podjetja â?? postal njegov univerzalni pravni naslednik, kar dejansko pomeni, da bo dela, ki bi jih naj izvedlo podjetje â??, izvedel njegov univerzalni pravni naslednik, torej izbrani ponudnik. Zahtevek za revizijo je iz tega razloga v tem delu neutemeljen.

Glede vlagateljevih navedb, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel neobičajno nizko ceno, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da 53. člen ZJN-1 v prvem odstavku določa: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni." V 53. členu ZJN-1 je določeno ravnanje naročnika v primeru, da ugotovi neobičajno nizko ponudbeno ceno. Naročnik lahko torej uporabi določbo 53. člena ZJN-1 šele potem ko je ugotovil, da katera izmed ponudb vsebuje neobičajno nizko ceno, torej takšno ceno, ki pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila (10. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Naročnik ponudbe s takšno ceno ne sme vnaprej izločiti, ampak mora najprej ugotoviti razloge za takšno ceno. Namreč, zgolj nizka cena ni nujno prepovedana. Na prenizko ceno se je potrebno odzvati le tedaj, če je nizka zaradi določenih razlogov (zloraba prevladujočega položaja, nelojalna konkurencaâ??). V konkretnem postopku oddaje javnega naročila naročnik navaja, da je glede na pretekle postopke ugotovil, da se cene zaradi hitrega padca cen ponujenih tehnologij skozi čas bistveno spreminjajo (padajo) ter da je tudi sam vlagatelj v razveljavljenem javnem naročilu z oznako JN 06/03 ponudil kar 40 % nižjo ceno kot v prvotni ponudbi z oznako JN 04/02, na predmetnem javnem naročilu JN 31/03 pa je ponudil za 20% nižjo ceno kot na javnem naročilu JN 06/03. Naročnik nadalje navaja, da je kvaliteto ponujenega blaga glede na ponujeno ceno še posebej skrbno preveril in ugotovil, da je izbrani ponudnik ponudil enako blago kot v ponudbi JN 04/02. Na podlagi navedenega je prišel do sklepa, da ne gre za neobičajno nizko ponudbeno ceno in da je mogoče predmet javnega naročila realizirati za ponujeno ceno. Glede na navedeno dejstvo, naročnik tudi ni bil dolžan ravnati v skladu z določbami 53. člena ZJN-1. Ob tem pa Državna revizijska komisija dodaja, da je ugotavljanje morebitnih dejanj, ki omejujejo konkurenco v pristojnosti Urada za varstvo konkurence.

Glede zatrjevanega negospodarnega ravnanja naročnika Državna revizijska komisija najprej navaja, da vlagatelj to utemeljuje z argumentom, da je naročnik odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika sprejel v enem samem dnevu. Državna revizijska komisija nadalje navaja, da je v 4. členu ZJN-1 določeno: "Naročnik mora z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila.". Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da hitrost naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika sama po sebi ne more predstavljati negospodarnega ravnanja, iz vlagateljevih navedb pa v konkretnem primeru ni mogoče sklepati na vzročno-posledično zvezo med hitrostjo odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in s tem povezano negospodarnostjo. Ob tem Državna revizijska komisija še dodaja, da gre v konkretnem primeru za večkrat ponovljen postopek oddaje javnega naročila, pri katerem se celo obe ponudbi (tako vlagatelja kot izbranega ponudnika) v tehničnem delu nista spremenili napram že oddanima ponudbama v neuspelem postopku oddaje predmetnega javnega naročila z oznako "JN 04/02" in jih je naročnik že sprejel kot tehnično primerni (točka 1.7 "razpisni pogoji", podtočka 4 "tehnična sposobnost izvedbe posla").

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, v višini plačane takse (100.000,00 SIT) ter 2000 odvetniških točk za sestavo revizijskega zahtevka (z 20% davkom na dodano vrednost), 200 odvetniških točk za konferenco s stranko (z 20% davkom na dodano vrednost) in 2% materialnih stroškov. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, vlagatelj v skladu z 22. členom ZRPJN ni upravičen do povračila stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).