018-292/03

Številka: 018-292/03-22-2068

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju ZRPJN) po â??â??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila male vrednosti za dobavo plastičnih zabojnikov za odpadke in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â??â??. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, ki je razvidna iz obvestila o oddaji naročila, št.: 33/23, z dne 15.10.2003.

Obrazložitev

Naročnik je dne 22.8.2003 sprejel sklep št. I-33/22 o začetku postopka oddaje naročila male vrednosti za dobavo 260 kosov plastičnih zabojnikov za odpadke. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 1.10.2003, je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe. Dne 15.10.2003 je naročnik izdal obvestilo o oddaji javnega naročila (dokument št. 33/23), iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral â??â??. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom z dne 22.10.2003 na podlagi 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. V tem dopisu je vlagatelj navedel, da izbrani zabojniki niso izdelani v skladu z veljavno EU zakonodajo, saj nimajo vgrajenega mehanizma za varovanje otrok, ki je zahtevan z Zakonom o splošni varnosti proizvodov (Uradni list RS, št. 23/99, v nadaljevanju: ZSVP). Vlagatelj je navedel, da je naročnika na to napako ustno opozoril že ob prejetju zapisnika o pregledu vzorcev, zato je bil presenečen, da je naročnik ugotovil, da izbrani zabojniki ustrezajo razpisnim pogojem. Po mnenju vlagatelja sprejeta zakonodaja velja ne glede na to, ali je bila v razpisni dokumentaciji izrecno navedena ali ne.

Naročnik je dne 29.10.2003 izdal obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, v katerem je navedel razloge za izbiro najugodnejšega ponudnika, glede vlagateljevih očitkov o neustreznosti vzorcev izbranega ponudnika pa je zapisal, da je po pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovil, da so bili vzorci zabojnikov v skladu z opisom minimalnih tehničnih elementov, ki so bili navedeni v razpisni dokumentaciji. Na vlagateljeve navedbe o vsebini razpisne dokumentacije je naročnik odgovoril, da v skladu s petim odstavkom 13. člena ZJN-1 (pravilno: petim odstavkom 12. člena ZRPJN) do teh očitkov ne bo zavzel stališča.

Vlagatelj je dne 10.11.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da iz obrazloženega obvestila ni uspel ugotoviti razloga, zakaj je naročnik izbral dobavitelja zabojnikov brez varovala za otroke, kar ni v skladu s slovensko zakonodajo (ZSVP) in evropsko zakonodajo (EN 840/1-6, Directive 2001/95/EC on general product safety), ki opredeljuje tehnične in varnostne pogoje za proizvodnjo ter distribucijo plastičnih zabojnikov. Sprejeta zakonodaja s področja varnosti velja ne glede na to, ali jo je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel ali ne, trdi vlagatelj, in dodaja, da bi moral naročnik kot dober gospodarstvenik, ki je bil v preteklosti že seznanjen s tem, v fazi izbiranja najugodnejšega ponudnika upoštevati tudi varnostni vidik izbrane opreme in ne zgolj minimalnih tehničnih zahtev, ki jih je po svoji presoji navedel v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je vlagatelja z dopisom št. 33/29, z dne 13.11.2003, pozval, naj v skladu z 12. členom ZRPJN zahtevek za revizijo dopolni z dokazi, s katerimi se kršitev dokazuje, ter potrdilom o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 14.11.2003, zahtevek za revizijo dopolnil s fotografijami, iz katerih naj bi bilo razvidno, da vzorci izbranega ponudnika nimajo vgrajenega varovala za otroke, ter s potrdilom o plačilu takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je dne 26.11.2003 sprejel sklep št. 33/30, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Glede vlagateljevih navedb o neustreznosti vzorcev izbranega ponudnika naročnik navaja, da je ob pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovil, da so bili dostavljeni vzorci v skladu z opisom minimalnih tehničnih elementov. V povabilu k oddaji ponudbe naročnik ni zahteval, da bi morali imeti zabojniki varovala za otroke, saj so zabojniki za namensko zbiranje PET embalaže (količina 180 kosov) vedno zaklenjeni, zaradi česar ne obstaja nevarnost poškodb. Le delavci naročnika ob praznjenju zabojnikov le-te odklenejo in so o varnem delu poučeni, navaja naročnik. Tudi zabojniki sive barve (količina 80 kosov) bi z varnostnim zapiralom povzročali večje težave, saj se zelo težko odpirajo in zapirajo, zaradi česar je mesto bistveno bolj neurejeno, saj uporabniki zabojnikov le-te puščajo odprte in s tega vidika povzročajo moteč element v okolju. Da naročnik ni zahteval navedenega varovala, se je očitno zavedal tudi vlagatelj in je zato naročniku ponudil možnost naknadne demontaže varovala. Tudi pri preverjanju pri drugih komunalnih podjetjih, ki so nabavila vlagateljeve zabojnike, je naročnik ugotovil, da so proizvajalci zabojnikov omenjena varovala demontirali, kar je naročniku kot rešitev predlagal tudi vlagatelj.
Glede vlagateljevih navedb, da je bilo povabilo k oddaji ponudb pomanjkljivo, naročnik ugotavlja, da so prepozne in o tem že iz formalnih razlogov ne more meritorno odločati, saj v skladu s 13. členom ZRPJN (pravilno: petim odstavkom 12. člena ZRPJN) vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more navajati morebitnih kršitev, ki so mu bile v danem primeru znane že pred prejemom odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila.
Naročnik dalje navaja, da so zabojniki izbranega ponudnika opremljeni z GS certifikatom za varnost, saj je na vsakem zabojniku ročno vtisnjen znak "Geprufte Sicherheit", kar pomeni, da ustrezajo normi DIN EN 840 /1-6, na katero se tudi sicer sklicuje vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo, in so torej varni proizvodi. Ob tem naročnik dodaja, da navedbe vlagatelja o ne-varnosti proizvodov ne držijo tudi iz povsem formalnih in logičnih razlogov, namreč napačne razlage ZSVP. Iz določb četrtega odstavka 3. člena ZSVP, na katerega se sklicuje vlagatelj, po mnenju naročnika izhaja, da se proizvod šteje za varnega, če izpolnjuje vse zahteve, navedene v tehničnih predpisih. Če teh predpisov v Sloveniji ni, pa če izpolnjuje zahteve prostovoljnih slovenskih, mednarodnih ali evropskih harmoniziranih standardov ali evropskih tehničnih specifikacij. Naročnik poudarja, da ZSVP v primeru odsotnosti slovenskih tehničnih predpisov alternativno napotuje na druge mednarodne standarde ali evropske harmonizirane standarde ali evropske tehnične specifikacije in ne zahteva izpolnjevanja izključno evropskih harmoniziranih standardov, prav tako pa tudi ne izključno drugih evropskih tehničnih specifikacij. Tudi v primeru, ko nek proizvod ne izpolnjuje nekaterih od navedenih standardov ali tehničnih specifikacij ali celo nobenega od navedenih standardov ali tehničnih specifikacij (kar pa ni podano v danem primeru, saj zabojniki izbranega ponudnika izpolnjujejo norme DIN EN 840, na katere se sicer sklicuje tudi vlagatelj in imajo GS certifikat), pa lahko to pomeni le to, da ni podana zakonska domneva iz 3. člena ZSVP, po kateri se nek proizvod "avtomatično", kot določa zakon, "šteje za varnega". Slednje pa ne pomeni, trdi naročnik, da je tak proizvod avtomatično nevaren proizvod, kar trdi vlagatelj, ko v svojem revizijskem zahtevku opozarja na varnost in neizpolnjevanje ES standardov. ZSVP v drugem odstavku 2. člena določa, da se zgolj zaradi doseganja višje ravni varnosti ali obstoja drugih proizvodov, ki predstavljajo manjšo stopnjo nevarnosti (kar lahko pomeni tudi izpolnjevanje različnih standardov ali tehničnih specifikacij in vsebovanje različnih varnostnih mehanizmov), proizvod ne more šteti za nevarnega in torej ne velja sklepanje "argumentum a contrario". ZSVP torej sploh ne vzpostavlja domneve nevarnega proizvoda v takih primerih. Po četrtem odstavku 2. člena ZSVP je proizvod nevaren le, če ne ustreza opredelitvi varnega proizvoda, določeni v drugem in tretjem odstavku 2. člena ZSVP, kjer je podana razlaga pojmov varnega proizvoda, tu pa v definiciji ni omenjen 3. člen ZSVP, ki se sklicuje na standarde in tehnične specifikacije. Ob tem pa ZSVP ne določa, nadaljuje naročnik, da bi bil nevaren proizvod, ki ne ustreza določbam 3. člena ZSVP (kjer je določena domneva o varnosti proizvoda in so navedeni standardi in tehnične specifikacije), na katerega se sklicuje vlagatelj.
Naročnik zaključuje, da v povabilu k oddaji ponudbe v okviru tehničnih specifikacij ni zahteval varovala za otroke. Če bi ga namreč zahteval, bi tudi drugi ponudniki ponudili take zabojnike, zato ne more zavrniti ponudbe izbranega ponudnika, kar v zahtevku za revizijo zahteva vlagatelj.
Naročnik je v skladu s 17. členom ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 28.11.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom št. 33/32, z dne 4.12.2003, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo ter dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Po pregledu dokumentacije o predmetnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-292/03-22-1978, z dne 9.12.2003, od Slovenskega inštituta za standardizacijo v skladu s tretjim odstavkom 21. člena ZRPJN pridobila strokovna pojasnila (dokument, z dne 10.12.2003) glede uporabe slovenske zakonodaje s področja proizvodnje in distribucije plastičnih zabojnikov za odpadke.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Naročnik je predmetno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti, postopku torej, ki je namenjen oddaji naročil, katerih ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v 15. členu Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 118/02). Če je vrednost konkretnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v poglavju 3.5. ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). V tem primeru zakon odstopa od splošnih načel, postopek pa je tudi manj formalen. Pri oddaji naročil male vrednosti zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov oz. ta razmerja ureja le toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti določa le, da mora naročnik (upoštevajoč določbe zakona) sprejeti notranji predpis o oddaji tovrstnih naročil (125. člen) in mu nalaga dolžnost, da vodi evidence o sklenjenih pogodbah (126. člen). Če naročnik notranjega predpisa nima, mora tudi naročila malih vrednosti oddajati po splošnih pravilih zakona.

V II. poglavju razpisne dokumentacije za oddajo predmetnega naročila (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe) je naročnik določil, da se bodo pri oddaji naročila "uporabljala določila Zakona o javnih naročilih, Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, Navodila o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja". Na podlagi citiranega določila razpisne dokumentacije gre ugotoviti, da je treba zakonitost predmetnega postopka oddaje naročila male vrednosti presojati tudi z vidika pravil ZJN-1.

ZJN-1 v prvem odstavku 31. člena določa, da so tehnične specifikacije obvezni sestavni del razpisne dokumentacije in da jih naročnik mora navesti v razpisni dokumentaciji, ki se nanaša na vsako posamezno javno naročilo. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da mora naročnik tehnične specifikacije določiti s sklicevanjem na zakone, tehnične predpise in standarde, ki veljajo v Republiki Sloveniji, ali s sklicevanjem na evropske standarde ali evropska tehnična soglasja ali skupne tehnične specifikacije, kadar v Republiki Sloveniji ne obstajajo slovenski tehnični predpisi in standardi. V skladu z navedenimi določili ZJN-1 je torej naročnik dolžan tehnične zahteve razpisne dokumentacije oblikovati tako, da pri tem (primarno) upošteva slovenske zakone, tehnične predpise in standarde, med njimi seveda tudi tiste, ki se nanašajo na varnostne vidike proizvodnje in distribucije razpisanega blaga.

Naročnik je v 20. točki razpisne dokumentacije (Opis predmeta javnega naročila) določil minimalne tehnične elemente (specifikacije, standarde) za razpisano blago in pri tem navedel, da morajo zabojniki izpolnjevati naslednje zahteve:

- vsi zabojniki morajo biti standardizirane oblike za praznjenje s smetarskimi vozili,
- vsi zabojniki in posode morajo biti pod stalnim nadzorom, ki zagotavlja kvaliteto, ki je bila dogovorjena in potrjena na osnovi vzorcev,
- vsi zabojniki in posode so izdelane iz PEHD,
- odporni morajo biti proti udarcem, obrabi ter kemičnim in biološkim vplivom,
- biti morajo gladke površine in zaobljenih vogalov ter konusne oblike, tako da se odpadki ne prijemajo na stene,
- biti morajo lahki, vzdržljivi in praktični,
- biti morajo iz materialov, ki ima možnost reciklaže,
- biti morajo odporni proti UV žarkom,
- zabojniki volumna 1100 lit. morajo imeti gumijasta kolesa premera 200 mm, ki omogočajo lahko in tiho manevriranje,
- osovina koles naj bi bila iz poboljšanega galvansko pocinkanega jekla,
- imeti morajo ročaje za premikanje in odpiranje,
- barve morajo biti v skladu z razpisanimi,
- vsi morajo imeti odtisnjen logotip Komunale Koper in zaporedno številko,
- vsi morajo imeti na pokrovu odtisnjen napis: NE ODLAGAJ VROČEGA PEPELA,
- opremljeni morajo biti z namenskimi nalepkami po predlogu naročnika,
- vsi zabojniki morajo imeti 5 letno garancijo,
- vsi 1100 litrski zabojniki morajo imeti drsno polkrožno odpiranje pokrova,
- vsi 1100 litrski zabojniki morajo imeti centralno zavoro koles.

V nadaljevanju te točke je naročnik določil še število kosov in barve oz. nalepke, ki jih zahteva za različne prostornine in vrste zabojnikov, ter njihovo opremljenost.

Kot je razvidno iz citiranih določb razpisne dokumentacije je naročnik sicer določil, kakšne tehnične lastnosti morajo imeti ponujeni zabojniki, vendar pa se niti pri opisu minimalnih tehničnih elementov niti na kakšnem drugem mestu v razpisni dokumentaciji (kot to določa drugi odstavek 31. člena ZJN-1) ni skliceval na zakone, tehnične predpise in standarde, ki veljajo v Republiki Sloveniji.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da bi moral naročnik v skladu s slovensko zakonodajo (ZSVP) in evropsko zakonodajo (EN 840/1-6, Directive 2001/95/EC on general product safety), ki opredeljuje tehnične in varnostne pogoje za proizvodnjo in distribucijo plastičnih zabojnikov, upoštevati tudi varnostni vidik izbrane opreme, posledično pa ne bi smel izbrati dobavitelja zabojnikov brez varovala za otroke. Na podlagi teh vlagateljevih navedb je Državna revizijska komisija z dopisom št. 018-292/03-22-1978, z dne 9.12.2003, Slovenski inštitut za standardizacijo zaprosila za pojasnilo o tem, ali so navedeni predpisi obvezni za proizvodnjo in distribucijo plastičnih zabojnikov za odpadke in ali mora naročnik pri nakupu zabojnikov upoštevati to zakonodajo tako, da imajo zabojniki na pokrovu varovala za otroke. Slovenski inštitut za standardizacijo je Državni revizijski komisiji posredoval pojasnilo (dokument št. 442-317/03-2 z dne 10.12.2003) z naslednjo vsebino:

"Zakon o splošni varnosti proizvodov (Uradni list RS, št. 23/99 - ZSVP in Uradni list RS, št. 101/03 - ZSVP1) velja za splošno varnost proizvodov, za katere posebni ostali tehnični predpisi niso bili izdani. Do dneva pristopa RS k Evropski uniji velja ZSVP, takrat stopi v uporabo ZSVP-1. V ZSVP je določeno, da se proizvod šteje za varnega, kadar izpolnjuje zahteve prostovoljnih slovenskih, mednarodnih ali evropskih harmoniziranih standardov. Za plastične zabojnike je to skupina standardov SIST EN 840-1 do 6. Priporočila za zdravje in varnost so opredeljena v SIST EN 840-6. Določila v zvezi s pokrovi oziroma varovali so v točki 9. V osnovni verziji slovenskega standarda, privzetega v letu 2000, ki ima za osnovo evropski standard iz leta 1997, so navedena osnovna načela zagotavljanja varnosti in zaščite pri odpiranju pokrovov in preprečevanju samodejnega nevarnega zapiranja. V letu 2001 je bilo sprejeto dopolnilo k omenjenemu standardu (povzetem po amandmaju k evropskemu standardu iz leta 2000), ki trem prejšnjim točkam varnosti dodaja četrto, ki se zelo specifično nanaša na varnost otrok. V dopolnilu k standardu je zahtevano projektiranje pokrovov zabojnikov na način, da otrok glave ne more potisniti med pokrov in telo zabojnika - v minimalni razdalji 181 mm - in da se pokrov ne sme zapirati ne avtomatično ne le s silo otrokove roke. Že osnovni standard pa zahteva opremljenost pokrovov s pripravo oziroma mehanizmom, ki ne more povzročiti poškodbe pri premiku. Amandma predvideva tudi test ustreznosti zabojnikov po standardu EN 840-5 (točka 4.11.5). Skladnost z določili ZSVP je zagotovljena na podlagi upoštevanja navedenih zahtev standardov in le taki proizvodi so sprejemljivi na slovenskem trgu oziroma primerni za uporabo.
Obveznost uporabe slovenskih standardov je določena tudi z Zakonom o javnih naročilih oziroma v 31., 36. in 37. členu."

Naročniki so pri oddaji javnih naročil in tudi naročil male vrednosti dolžni spoštovati določila relevantne zakonodaje in veljavne standarde. Naročnik bi zato moral v skladu z določilom 31. člena ZJN-1 tako v razpisni dokumentaciji pri določanju tehničnih specifikacij kot tudi pri ocenjevanju in vrednotenju ponudb upoštevati tehnične standarde, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju proizvodnje in distribucije plastičnih zabojnikov, vključno s standardi, ki se nanašajo na varnost in zaščito pri odpiranju in zapiranju pokrovov. Ta naročnikova dolžnost izhaja iz načela enakopravnosti (7. člen ZJN-1), ki med drugim zahteva, da naročnik zagotovi primerljivost ocenjevanja ponudb ponudnikov, ki ponujajo različne proizvode, pa tudi iz določila prvega odstavka 3. člena ZSVP, ki določa, da smejo proizvajalci dajati v promet samo varne proizvode - v primeru namreč, ko bi se izkazalo, da izbrani plastični zabojniki ne izpolnjujejo tehničnih standardov, realizacija predmetnega javnega naročila sploh ne bi bila mogoča oziroma bi lahko bila izvedena le v nasprotju z zakonom. Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, sicer zagotavlja, da zabojniki izbranega ponudnika izpolnjujejo norme DIN EN 840, vendar pa v dokumentih, ki se nanašajo na evaluacijo ponudb (zapisnik o pregledu vzorcev zabojnikov, z dne 29.9.2003, poročilo o oddaji naročila, z dne 14.10.2003, obvestilo o izbiri najugodnejšega dobavitelja, z dne 15.10.2003, ter obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, z dne 29.10.2003), nikjer ni transparentno navedel, katere tehnične lastnosti izbranih zabojnikov so tiste, ki ustrezajo vsem zahtevam standardov SIST EN 840 1-6 oz. (glede na konkretne vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na varnost proizvoda) katere tehnične lastnosti izbranih zabojnikov so tiste, ki ustrezajo standardom SIST EN 840 na področju zdravja in varnosti.

Na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da ponovi postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb, pri čemer mora zagotoviti, da bo ocenjevanje ponudb transparentno in primerljivo z vidika izpolnjevanja tehničnih zahtev, ki jih določajo relevantni standardi, zlasti za področje zdravja in varnosti, ki ga določa standard SIST EN 840-6. Če pa bo naročnik ugotovil, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti razpis in v primeru, če posamezni ponudniki to zahtevajo, le-tem povrniti stroške, za katere predložijo dokazila (drugi odstavek 25. člena ZJN-1).


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??