018-291/03

Številka: 018-291/03-24-2102

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po â??â??. v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za pripravo strategije in izvedbe oglaševalske akcije za promocijo zaposlovanja v Slovenski vojski, produkcijo oglasov in promocijskega materiala ter medijsko distribucijo in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â??â??â??, ki ga zastopa odvetnik â??â??. (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??. (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??.

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se vlagatelju omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika skladno z napotki v obrazložitvi tega sklepa.

2. Vlagatelj lahko po vpogledu v dokumentacijo predmetnega javnega naročila uveljavlja pravno varstvo v skladu z 12. členom ZRPJN.

3. Zahtevi vlagatelja za povračilo stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 274.626,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23.06.2003 sprejel sklep, št. 404-08-213/2003-1, o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo strategije oglaševalske akcije za promocijo zaposlovanja v SV, produkcijo medijskega prostora - produkcijo oglasov in promocijskega materiala ter zakup medijskega prostora. Naročnik je sprejel sklep, št. 404-08-213/2003-2, z dne 01.08.2003, s katerim je spremenil sklep, št. 404-08-213/2003-1, z dne 23.06.2003, in sicer tako, da je spremenil predmet javnega naročila v: natečaj za oddajo naročila storitev za pripravo strategije in izvedbe oglaševalske akcije za promocijo zaposlovanja v Slovenski vojski, produkcija oglasov in promocijskega materiala ter medijska distribucija.

Javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil dne â??â?? v Uradnem listu RS, št. â??â??, pod številko objave Ob-â??... Iz enotnega obrazca za vodenje zapisnika o odpiranju ponudb, št. 404-08-213/2003-18, z dne 16.09.2003, je razvidno, da je naročnik prejel 21 pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 08.10.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 404-08-213/2003-21, katerem je navedel, da se na osnovi sklepa strokovne žirije izbere ponudnik â??â??.. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, št. 1404-08-213/2003, z dne 17.10.2003, skladno z določilom 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) od naročnika zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila, katerega mu je le-ta posredoval z dopisom, št. 404-08-213/2003-29, z dne 24.10.2003 (vlagatelj ga je prejel dne 29.10.2003).

Naročnik je dne 06.11.2003 na podlagi telefonskega klica odvetnika vlagatelja sestavil Uradni zaznamek, št. 404-08-213/2003-32, iz katerega izhaja, da je želel vlagatelj še pred vložitvijo zahtevka za revizijo vpogledati v spis. Naročnik je vlagatelju obrazložil, da v fazi postopka, v kateri se nahaja oddaja predmetnega javnega naročila, ni mogoče vpogledati v procesno dokumentacijo naročnika, kakor tudi ni mogoče pridobiti kakršnekoli informacije, katere vlagatelju ne bi bile znane in posredovane v obliki zapisnika o odpiranju ponudb, obvestila o oddaji naročila oziroma obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Naročnik še dodaja, da je potrebno vsakršno dodatno zahtevo potrebno izraziti v pisni obliki, skladno z ZJN-1 in ZRPJN.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, št. 018-253/02-21-2097, z dne 06.11.2003, v katerem navaja, da sam v obvestilu o oddaji javnega naročila sploh ni bil naveden, naročnik pa mu ga ni vročil. Iz obvestila o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik ocenil s točkami le štiri ponudnike, ki jih je uvrstil na prva štiri mesta, ostale ponudnike (med njimi tudi vlagatelja) pa je zavrnil brez točkovanja, z navedbo: "Preostale ponudbe so bile ocenjene na podlagi konsenza med člani strokovne žirije in so bile razvrščene od 5. do 15. mesta.". Takšno ocenjevanje ponudb je v nasprotju z merili za ocenjevanje ponudb, saj merila nikjer ne določajo, da ponudnik (pravilno: naročnik) "s konsenzom" razvršča ponudbe v dve skupini. Vlagatelj je prepričan, da je bilo točkovanje vlagateljeve ponudbe opravljeno naknadno, t.j. po izbiti ponudnika oziroma po izdaji obvestila o oddaji javnega naročila. Glede meril za ocenjevanje ponudb, vlagatelj še opozarja, da so le-ta zelo splošna, zato bi moral naročnik izčrpno obrazložiti, zakaj določeni ponudniki v večji meri izpolnjujejo razpisna merila, drugi pa v manjši meri. Obrazložitev izbire je povsem splošna in niti v najmanjši meri ne pojasni, zakaj je ponudba izbranega ponudnika boljša od ponudb drugih ponudnikov, zato je v nasprotju z 79. členom ZJN-1.
Glede na 150. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002; v nadaljevanju: ZPP), ki se skladno s petim odstavkom 3. člena ZRPJN smiselno uporablja v reviziji postopkov javnega naročanja, je želel vlagatelj preko svojega pooblaščenca dne 06.11.2003 vpogledati v spis javnega naročila, kar pa mu je naročnik odrekel. Razlaga ga. Andreje Novak, vodje službe za javna naročila pri naročniku, ki je pregled spisa pogojevala z vložitvijo zahtevka za revizijo, je očitno nepravilna, saj to pomeni, da mora naročnika za pregled spisa plačati takso in odvetniške stroške za vložitev zahtevka za revizijo.
Vlagatelj dodaja, da je bila na odpiranju ponudb navzoča tudi direktorica vlagatelja, ki je tudi direktorica druge gospodarske družbe. Naročnik je v obvestilu o oddaji javnega naročila kot ponudnika, ki ni bil izbran, navedel to drugo družbo in ji tudi posredoval navedeno obvestilo, čeprav ta družba v javnem natečaju sploh ni sodelovala.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, naj se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika in se naročniku naloži, naj še enkrat opravi izbiro najugodnejšega ponudnika ter naj naročnik vlagatelju povrne stroške revizijskega postopka (zahteva za vročitev obvestila o oddaji javnega naročila - 100 točk, zahtevek za revizijo - 2000 točk, materialni stroški 2% - 31 točk, povečano za 20% DDV, plačilo takse: 100.000,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 07.11.2003 do plačila.

Naročnik je sprejel sklep, št. 404-08-349/2003-2, z dne 21.11.2003, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je dne 20.10.2003 prejel zahtevo za izdajo obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, posredovano s strani podjetja â??â??â??, ki ga zastopa direktor â??â??, in sicer od pooblaščenega odvetnika â??.., kot vlagatelj te zahteve pa je bilo navedeno podjetje vlagatelja. Ne glede na to, da je razpisno dokumentacijo prevzelo podjetje â??â??, je bil vlagatelj pravilno naveden v zapisniku o javnem odpiranju ponudb. V obvestilu o oddaji javnega naročila pa je naročnik pomotoma navedel podjetje, ki je dvignilo razpisno dokumentacijo in ne vlagatelja. Vendarle pa je direktor vlagatelja tudi direktor podjetja â??â??.., ki je prejelo obvestilo o oddaji javnega naročila.
Naročnik ugotavlja, da je bilo predloženo pooblastilo odvetniku â??., kot priloga zahtevi za obrazloženo obvestilo, izdano s strani podjetja â??.., to pa je tudi edino pooblastilo odvetniku, ki ga ima naročnik v tem spisu. Pooblastila odvetniku â??â??, izdanega s strani vlagatelja, pa naročnik ni prejel.
Naročnik navaja, da je v celoti upošteval določila 50. člena ZJN-1 in ocenil ponudbe skladno z razpisanimi merili. Strokovna žirija je pregledala in ocenila vse pravilne (s šiframi označene) ponudbe in dodelila število točk za vsak segment pri vsakem ponudniku. Naročnik opozarja, da je bil konsenz, ki ga navaja vlagatelj kot način izbora, v fazi ocenjevanja uporabljen le kot konsenz pri mnenju članov strokovne žirije, ko je za določenega ponudnika dodelila število točk na posameznem segmentu, nikakor pa se ni s konsenzom dodeljevalo skupnega števila točk posameznega ponudnika oziroma razvrščanja ponudnikov.
Navedba vlagatelja o odrekanju pravice do vpogleda v spis je po mnenju naročnika neutemeljena, saj osebi, pristojni za vodenje postopka, navedeni v razpisni dokumentaciji, poglavje III. točka 14., nista prejeli nikakršne zahteve za vpogled v razpisno dokumentacijo (pravilno: v ponudbe). V primeru, da bi osebi, pristojni za vodenje postopka, prejeli pisno vlogo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo, bi naročnik začel s postopkom za vpogled in se z vlagateljem dogovoril o načinu vpogleda ter o tem, kaj se sme predložiti vlagatelju na vpogled oziroma kateri ponudbeni deli so kot poslovna skrivnost nedosegljivi. Skladno z določilom 7. in 74. člena ZJN-1 mora naročnik paziti, da ne razkrije ponudnikovih poslovnih skrivnosti, skladno s 4. členom Navodila o postopku odpiranju ponudb (Uradni list RS, št. 86/01), pa mora naročnik varovati kot zaupne vse podatke iz ponudb, razen podatkov, ki so navedeni v zapisniku o odpiranju ponudb, če je odpiranje javno.
Naročnik je vlagatelja pozval, naj mu v roku treh dni od prejema tega obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 28.11.2003, naročniku posredoval zahtevo za pregled spisa, in hkrati protestiral proti naročnikovi zahtevi po pisni vlogi za vpogled v spis.

Vlagatelj je z dopisom, št. 404-08-349/2003, z dne 01.12.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj še navaja, da mu naročnik, pisni vlogi navkljub, ni dovolil vpogleda v spis, podatek predstavnika naročnika, da naj bi se naročnik pri sestavljanju obvestila o oddaji javnega naročila oprl izključno na poročilo strokovne komisije, z dne 07.10.2003, pa je po mnenju vlagatelja neresničen, saj obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 08.10.2003, vsebuje podatke, ki jih v poročilu strokovne komisije ni.
Vlagatelj predlaga povrnitev stroškov, in sicer za ponovni poskus pregleda spisa, dne 01.12.2003 - 50 točk, pisna zahteva za vpogled v spis - 50 točk, zamuda na poti - 40 točk, sestava zahteve za nadaljevanje postopka - 2000 točk, materialni stroški 2%, povečano za 20% DDV.

Naročnik je z dopisom, št. 404-08-349/2003-5, z dne 03.12.2003, odstopil zahtevek za revizijo z vso dokumentacijo za predmetno javno naročilo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-291/03-24-1969, z dne 08.12.2003, skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila za dodatno pojasnilo, katero je le-ta posredoval z dopisom, št. 404-08-349/2003-7, z dne 10.12.2003.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je uvodoma preverila vlagateljevo navedbo, ki se nanaša na vsebino obvestila o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 v 78. členu (Poročilo o oddaji naročila) v prvem odstavku določa, da mora naročnik sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu, v drugem odstavku istega člena pa določa: "Na podlagi poročila iz prvega odstavka tega člena mora naročnik nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila". Glede na drugi odstavek 78. člena ZJN-1, posreduje naročnik ponudnikom le obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, ne pa celotnega poročila, ki ga mora izdelati v skladu z obligatornimi zahtevami iz prvega odstavka 78. člena ZJN-1. Vsebine in oblike obvestila o oddaji javnega naročila zakon ne predpisuje, določitev le-te je torej prepuščena presoji naročnika.

Naročnik je v 17. točki III. dela razpisne dokumentacije (Stroški priprave ponudbe in nagrade, ki jih bo podelil naročnik) določil, da bo s ponudnikom najboljše ponudbe sklenil pogodbo, naslednjim najvišje uvrščenim ponudnikom pa bo podelil tri nagrade:
- nagrado v znesku 400.000,00 SIT za pravilno ponudbo, ki bo po navedenih merilih razvrščena na 2. mesto,
- nagrado v znesku 300.000,00 SIT za pravilno ponudbo, ki bo po navedenih merilih razvrščena na 3. mesto,
- nagrado v znesku 200.000,00 SIT za pravilno ponudbo, ki bo po navedenih merilih razvrščena na 4. mesto.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v poročilu o oddaji javnega naročila, št. 404-08-213/2003-20, z dne 08.10.2003, navedel skupno število točk za vsakega izmed ponudnikov, v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 404-08-213/2003-29, z dne 24.10.2003, ki ga je naročnik posredoval vlagatelju, pa se je vlagatelj seznanil s točkovanjem svoje ponudbe. Ne glede na to, da naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila ni navedel imen in točkovanj zavrnjenih ponudnikov, česar pa, kot navedeno, ZJN-1 ne normira, pa ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik z navedenim ravnanjem kršil določila razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-1, zato je bilo potrebno zahtevek za revizijo (v tem delu) zavrniti kot neutemeljen.

Glede navedbe vlagatelja, da mu naročnik ni vročil obvestila o oddaji javnega naročila, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama o tem ni spora, saj naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo navaja, da je v obvestilo o oddaji javnega naročila sam pomotoma navedel podjetje, ki je dvignilo razpisno dokumentacijo in ne vlagatelja. Drugi odstavek 78. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik na podlagi poročila o oddaji naročila nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila. Naročnik je tudi v razpisni dokumentaciji, poglavje III., točka 15, zapisal, da bo ponudnike pisno obvestil o izidu natečaja v roku 7 dni od sprejetja sklepa, priporočeno po pošti ali na drug ustrezen način, s katerim se dokaže vročitev. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko spornega obvestila o oddaji naročila vlagatelju ni posredoval, kršil citirano določbo ZJN-1 in lastno določbo točke 15. poglavja III. razpisne dokumentacije. Zato so v tem delu vlagateljeve navedbe utemeljene. Vendarle pa je potrebno dodati, da navedeno ravnanje naročnika v obravnavanem primeru ne predstavlja takšne kršitve, ki bi vplivala na odločitev naročnika o izboru najugodnejšega ponudnika, vlagatelju pa s tudi ni bilo onemogočeno uveljavljati pravno varstvo.

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik le-temu neupravičeno onemogočil vpogled v spis, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi naročnik moral vlagatelju dopustiti vpogled v svojo dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila (10. člen ZJN-1) in ponudbeno dokumentacijo drugih ponudnikov, v tiste dele, ki so javni. To predstavljajo podatki, ki so objavljeni ob javnem odpiranju ponudb in podatki na podlagi katerih naročnik ocenjuje in med seboj primerja ponudbe in skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Nedvomno pa je vpogled vlagatelju potrebno dovoliti (ob upoštevanju v nadaljevanju zapisanega) takrat, ko le-ta potrebuje podatke iz drugih ponudb zaradi vložitve zahtevka za revizijo.

Ob zapisanem mora naročnik pri tem presojati morebitno zaupnost posameznih delov dokumentacije, v kolikor jih kot take označi ponudnik. Ne glede na to, pa mora naročnik upoštevati določilo 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.: 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/99, 6/99, 54/99, 45/01, 59/01; v nadaljevanju: ZGD), kjer je določeno, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek (informacija, dejstvo), ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. K temu pa je potrebno dodati, da za obravnavanje določenih podatkov (dejstev, ki zadevajo poslovanje podjetja in za to podjetje pomenijo konkurenčno prednost) kot zaupnih v smislu določil 39. in 40. člena ZGD, ni vedno potrebno, da jih podjetje izrecno označi kot poslovno skrivnost. ZGD namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da se ne glede na to, ali so kot taki določeni s sklepi podjetja, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba ter da so družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe odgovorne za kršitev, če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov. Navedeno pomeni, da je kot poslovno skrivnost v smislu določil 39. in 40. člena ZGD potrebno obravnavati ne samo tista dejstva (podatke), ki jih je kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39.člena ZGD) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti "podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba." K varovanju slednjih podatkov ZGD zavezuje tako osebe znotraj podjetja, kot tudi tretje osebe (ki sicer niso del organizacijske strukture podjetja), s tem ko določa odgovornost teh oseb za kršitev, "â??če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov." Odgovornost navedenih oseb za varstvo poslovne skrivnosti je krivdna in se presoja po tem, ali je v konkretnem primeru (upoštevaje spremljajoče okoliščine vsakega posameznega primera) potreba po varstvu določenih podatkov "očitna" - to pa pomeni, da je ali bi lahko bilo, vsakemu povprečnemu subjektu (družbeniku, delavcu ali drugi osebi) jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Potrebno je poudariti, da ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost celotne ponudbe, v kolikor pa kot tak označi njen del, je naročnik dolžan upoštevati interese ponudnika. V drugem odstavku 6. člena ZJN-1 je določeno: "Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom." Tako opredeljeno načelo transparentnosti je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, ki je še zlasti pomembno pri ugotavljanju pravilnosti izbire najugodnejšega ponudnika. Glede na zgoraj zapisano pa ni mogoče obiti stališča, ki ga je tudi Državna revizijska komisija sprejela že v nekaj primerih (na primer v zadevi št. 018-129/02, 018-212/02, 018-63/03), in sicer da velja za ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev in meril, praviloma načelo javnosti. 4. člen Navodila o postopku odpiranja ponudb, na katerega se sklicuje naročnik, pa je potrebno interpretirati skladno z namenom ZJN-1, ki predstavlja tudi temelj za njegovo izdajo.

Državna revizijska komisija tako tudi ni sledila argumentu naročnika, da bi morali zahtevo za vpogled v ponudbe prejeti osebi, pristojni za vodenje postopka, ki sta navedeni v razpisni dokumentaciji, saj omejitve v internih razmerjih naročnika nikakor ne morejo imeti negativnih posledic za tretje osebe.

Državna revizijska komisija je tako zahtevku za revizijo ugodila v delu, ki nanaša na dopustnost vpogleda v spis. šele na podlagi izvedbe tega instituta v postopku (možnosti vpogleda v spis) se namreč lahko vlagatelju zagotovi učinkovito pravno varstvo, kot je zagotovljeno z ZRPJN. Naročnik naj pri vpogledu vlagatelja v zahtevano dokumentacijo ravna v skladu z zgoraj navedenimi omejitvami ter hkrati upošteva tudi vse notificirane in druge eventualne omejitve, na katere so ali bodo opozorili ponudniki.


Ker so že zgoraj zapisani razlogi narekovali odločitev, kot izhaja iz izreka tega sklepa, se Državna revizijska komisija pri odločanju ni izrekala o (pre)ostalih vlagateljevih očitkih iz revizijskega zahtevka. Ob tem pa Državna revizijska komisija opozarja, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila v zahtevku za revizijo ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti (arg. peti odstavek 12. člena ZRPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. in 2. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka. Naročnik mora tako vlagatelju povrniti stroške takse v višini 100.000,00 SIT. Za sestavo revizijskega zahtevka je Državna revizijska komisija kot potrebne stroške vlagatelju, skladno s tarifo št. 18 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03), priznala 2000 odvetniških točk, za zahtevo za nadaljevanje postopka 50 točk, materialne stroške po 13. členu Odvetniške tarife, 20% davek na dodano vrednost, t.j. stroške za zastopanje v višini 270.600,00 SIT in 4.026,00 SIT za materialne stroške povezane s tem. Skupaj mora naročnik vlagatelju povrniti 274.626,00 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??â??