018-287/03

Številka: 018-287/03-25-2072

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??â??â??â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del z zunanjo ureditvijo in komunalnimi priključki za spremembo namembnosti samskega doma v večstanovanjski objekt na â??â??., na podlagi vloženega zahtevka za revizijo podjetja â??â??.., ki ga zastopa â??â??.., zoper ravnanje naročnika â??â??. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??..

ODLOČILA

1. Primarni zahtevek vlagatelja, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, št. 361-6895/01-OF (JR-3/03-MD), z dne 04.11.2003 in se kot najugodnejša izbere njegova ponudba, se kot neutemeljen zavrne.
2. Podrejenemu zahtevku vlagatelja se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del z zunanjo ureditvijo in komunalnimi priključki za spremembo namembnosti samskega doma v večstanovanjski objekt na â??â??, objavljen v Uradnem listu RS, št. â??.., z dne â??â?? pod številko objave Ob-â??..
3. Zahtevi za povračilo stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 464.000,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16.07.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del z zunanjo ureditvijo in komunalnimi priključki za spremembo namembnosti samskega doma v večstanovanjski objekt na â??â??. Naročnik je javni razpis za predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??.. (popravek v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??.). Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. JR-3/03, z dne 26.08.2003, je razvidno, da je na javni razpis pravočasno prispelo osem ponudb. Naročnik je dne 08.09.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 361-6895/01-OF (JR-3/03-MD), s katerim je kot najugodnejšega ponudnika za izvedbo predmetnega javnega naročila izbral podjetje â??â??.

Ponudnik â??â??. je dne 18.09.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je navedel, da je ponudnik â??â??.. v svoji ponudbi predložil obrazec BON-1/S in ne obrazec BON-1/P, kot je bilo zahtevano v točki 3.D.d.6. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ter ponovno v točki 9. obrazca za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev. Naročnik je v razpisni dokumentaciji ponudnike posebej opozoril, da morajo pri naročanju obrazca o boniteti poslovanja paziti, da zahtevajo izstavitev obrazca BON-1/P in ne obrazca BON-1, ker tega naročnik namreč ne bo upošteval. Namreč, obrazec BON-1/P nudi podrobne informacije o boniteti poslovanja s kazalniki o velikosti in uspešnosti gospodarske družbe, nadalje kazalnike investiranja in financiranja, predvsem pa kazalnike gospodarnosti, donosnosti, produktivnosti in dohodkovnosti, ki pa niso vsebovani v obrazcu BON-1 niti v obrazcu BON-1/S.
Podjetje â??â??. je na podlagi navedenega zahtevalo, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila in na osnovi ponovnega pregleda kot nepravilna izloči ponudba podjetja â??â??. ter kot najugodnejša izbere njegova ponudba.

Naročnik je s sklepom, št. 361-6895/01, z dne 24.09.2003, zahtevek za revizijo podjetja â??â?? zavrnil kot neutemeljen. Naročnik je v obrazložitvi navedel, da ponudnik za leto 2002 ni oddal zaključnega računa, in je zato namesto zahtevanega obrazca BON-1/P predložil obrazec BON-1/S ter letni poročili za leto 2002 za podjetji â??â??. in â??â??.. Na podlagi vseh pridobljenih informacij je naročnik presodil, da je ponudba podjetja â??â??.. pravilna, zato jo je uvrstil med ponudbe, ki jih je ocenjeval po merilih iz razpisne dokumentacije.

Podjetje â??â??.. je z dopisom, z dne 01.10.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestilo, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-237/03-21-1732, z dne 28.10.2003, na podlagi prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila in v skladu s pritožbenim predlogom razveljavila odločitev naročnika, ki je bila razvidna iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 361-6895/01-OF (JR-3/03-MD), z dne 08.09.2003.
Državna revizijska komisija je namreč ugotovila, da je podjetje â??â??. s tem, ko ni izpolnilo v razpisni dokumentaciji vseh zahtevanih pogojev, kršilo tako zahteve razpisne dokumentacije, kot pravila ZJN-1, ki v 12. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je "pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave.". Posledica neizpolnjevanja enega izmed zahtev razpisne dokumentacije pa je, da je bila njegova ponudba nepravilna. ZJN-1 namreč v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je "pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.".
Državna revizijska komisija je zato naročnika napotila, da opravi ponoven pregled in ocenjevanje ponudb, ob upoštevanju ugotovitev iz njene odločitve skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN.

Naročnik je po ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb dne 04.11.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 361-6895/01-OF (JR-3/03-MD), s katerim je kot najugodnejšega ponudnika za izvedbo predmetnega javnega naročila izbral podjetje â??â??. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Podjetje â??â??., ki ga zastopa Odvetniška družba â??â??. (v nadaljevanju: vlagatelj) je dne 11.11.2003 vložilo zahtevek za revizijo, v katerem
prvenstveno predlaga, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila in se v nadaljevanju postopka kot najugodnejša izbere njegova ponudba, oziroma podrejeno, da se iz razlogov razpisne dokumentacije predmetnega razpisa, ki krši temeljna načela javnega naročanja, postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavi ter na podlagi nove oziroma spremenjene in dopolnjene razpisne dokumentacije izvede nov postopek oddaje predmetnega javnega naročila.
Vlagatelj v obrazložitvi zahtevka za revizijo navaja, da je vlagatelj gospodarska družba, ki je nastala s spojitvijo dveh subjektov. Gre za nastanek nove družbe na enega od načinov, ki jih predvideva Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/01, 59/01; v nadaljevanju: ZGD) in zaradi takšnega dejstva, ko je s spojitvijo dveh subjektov nastala nova gospodarska družba, takšna družba zaradi tega nikakor ne bi smela biti diskriminirana v postopkih javnih naročil (tako ne bi smela biti diskriminirana niti npr. povsem novoustanovljena podjetja, ki so bila v konkretnem primeru enako diskriminirana). Ravno nasprotno, s spojitvijo dveh gospodarskih subjektov (ki sta bili že sicer dobri podjetji) je namreč nastala nova gospodarska družba, ki ima še boljšo finančno, kadrovsko, strokovno-tehnično in siceršnjo ustreznost in moč, kar je naročniku z vidika javnega naročanja kvečjemu v dodatno korist (saj tako pridobi cenejše in kvalitetnejše izvedeno javno naročilo, katerega realizacija v nobenem smislu, ne kvalitetno ne časovno ni vprašljiva) in je tako povsem nelogično, da se prav ponudba takšnega ponudnika izloči kot nepravilna. Vlagatelj je pridobil pojasnilo Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, â??â??â??.. (v nadaljevanju: AJPES), z dne 05.11.2003, da bonitetne informacije BON-1/P za družbi â??â?? in â??â??. (pravni prednici vlagatelja) ne more izdati, saj gre za gospodarski družbi, ki sta bili izbrisani iz sodnega registra. Vlagatelj navaja, da je v konkretnem primeru glede dokumenta, ki je bil zahtevan s strani naročnika, potrebno ugotoviti, da je s strani vlagatelja predloženi dokument, ki ga je pripravil pristojni organ (AJPES) v konkretnem primeru, dokument, ki smiselno izpolnjuje razpisne pogoje. S strani pristojnega organa (AJPES) je namreč vlagatelj prejel pojasnilo, da je za vlagatelja prav predložena dokumentacija tista, ki nadomešča zahtevani obrazec. Tako pripravljeni komplet informacij, to je izpis podatkov iz računovodskih izkazov in izkaz finančnega izida za leto 2002 za gospodarski družbi â??â??. in â??â??., skupaj z obrazcem BON-1/S, po mnenju AJPES namreč za vlagatelja nadomešča želeno informacijo - obrazec BON-1/P, kar izhaja tudi iz pisnega pojasnila tega organa (dopis AJPES, z dne 30.10.2003).
Vlagatelj dodatno opozarja na določbo 4. točke drugega odstavka 42. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), v skladu s katero se kot listine, s katerimi naročnik ugotavlja finančno in poslovno sposobnost ponudnika uporabljajo revidirana bilanca stanja ali izvlečki iz bilance stanja ali izkazi ponudnikovih celotnih prihodkov od prodaje, mnenja in izkaze bank in drugih specializiranih institucij. Iz te določbe ZJN-1 je jasno, katere listine so bistvenega pomena za ugotavljanje finančne sposobnosti ponudnika in takšne listine je vlagatelj v konkretnem primeru tudi predložil (in tako predložil celo več podatkov oziroma podrobnejše in vsebinsko bogatejše podatke od tistih, ki so jih morali predložiti drugi ponudniki), iz takšne zakonske določbe pa je nadalje mogoč le zaključek, da ponudnika, ki je predložil vso takšno dokumentacijo (kot jo navaja sam ZJN-1 kot tisto, ki je bistvena za izkazovanje bonitete), in iz katere izhaja najvišja finančna boniteta takšnega ponudnika, vsekakor ni mogoče izločiti oziroma njegove ponudbe izločiti kot nepravilne. To bi bilo v nasprotju z namenom zgoraj citirane določbe, kakor seveda tudi s temeljnimi načeli javnega naročanja. Pri tem vlagatelj tudi opozarja, da ZJN-1 ob koncu zgoraj citirane določbe 4. točke drugega odstavka 42. člena še navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji še navede, katere druge elemente, ki dokazujejo finančno in poslovno sposobnost, mora ponudnik še predložiti, tako da je iz zakona mogoče razumeti, da naročnik lahko določi še nekatere dodatne listine ali zahteve, poleg zgoraj navedenih. Vendar pa je pri tem potrebno opozoriti, da je tako že iz same te določbe zakona razvidno, da so specifične zahteve naročnika glede izkazovanja bonitete lahko dodaten zahtevani element, nikakor pa seveda ni namen zakona, da bi naročnikova dodatna zahteva po nekem dokumentu lahko imela povsem nasprotni končni učinek, to je da bi kljub vsej drugi ustrezni predloženi dokumentaciji, ki jo zakon navaja kot osnovno in bistveno (računovodski izkazi, dokument pristojnega organa, itd.), lahko izostanek predložitve dodatnega dokumenta zahtevanega s strani naročnika, pomenil izločitev takšnega ponudnika - še posebej pa glede na dejstvo, da takšnega dokumenta ponudnik ne more predložiti.
Vlagatelj tudi opozarja, da se nikakor ne more strinjati s tolmačenjem iz sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-237/03-21-1732, z dne 28.10.2003, glede nepravilnosti njegove ponudbe, saj pomeni neenakopravno obravnavno ponudnikov in zato kršitev načela enakopravnosti ponudnikov (7.člen ZJN-1). Ravno nasprotno - prav neizbor vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika in izločitev njegove ponudbe ravno pomeni neenakopravno obravnavo ponudnikov, saj je jasno, da prav izločitev ponudnika zaradi izostanka predložitve zahtevanega dokumenta, ki ga ponudnik sploh ne more predložiti (ker ga pristojna institucija ne izdaja), pomeni neenakopravno obravnavo in direktno diskriminacijo ponudnika. ZJN-1 naročniku izrecno nalaga, da ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence. Enako ZJN-1 kot še posebej pomembno nalaga naročniku, da mora v skladu z določbami ZJN-1 zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja in da ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile kakršnokoli diskriminacijo ponudnikov. V zvezi s kršitvami temeljnih načel javnega naročanja kot navedeno zgoraj, je potrebno opozoriti, da je iz sklepa Državne revizijske komisije, z dne 28.10.2003, mogoče razumeti, da je načelo formalnosti v postopkih javnega naročanja bistvenega pomena, vendar pa vlagatelj meni, da je v konkretnem primeru, ko bi vztrajanje pri prevladi takšnega načela, privedlo do povsem nasprotnih rezultatov, potrebno tolmačiti ob upoštevanju drugih načel postopkov javnega naročanja. V konkretnem primeru namreč slepa uporaba načela formalnosti pripelje do prav nasprotnega rezultata kot pa je osnovni namen vseh določb in še posebej temeljnih načel javnega naročanja. Takšno stališče je privedlo do povsem nasprotnih učinkov, to je do dejanske diskriminacije in neenakopravnosti ponudnika, kakor tudi do povsem nasprotnega učinka z vidika gospodarne porabe javnih sredstev (saj je bil kot rezultat takšnega ravnanja v končni posledici izbran finančno-bonitetno slabši in dražji ponudnik). V takšnem primeru je tako po mnenju vlagatelja jasno, da morajo vsa ostala temeljna načela javnega naročanja vsekakor prevladati nad načelom formalnosti. Tako je potrebno opozoriti, da bi v primeru, da bi bil rezultat predmetnega postopka oddaje javnega naročila to, da v končni posledici ne bi bil izbran najugodnejši ponudnik, ki je tudi finančno-bonitetno daleč najbolj ustrezen, pomenilo, da je predmetni javni razpis očitno v nasprotju z osnovnimi načeli javnega naročanja, saj bi obstoječi razpisni pogoji v takšnem primeru in ob takšnem tolmačenju kot opisano zgoraj (po načelu formalnosti, ipd.), pomenili direktno diskriminacijo ponudnika in njegovo očitno neenakopravno obravnavo.
V primeru, da bi naročnik ali Državna revizijska komisija menila, da bi bilo v konkretnem primeru potrebno zgoraj navedene navedbe vlagatelja v zvezi z neenakopravnim obravnavanjem ponudnikov (zaradi zahtevanega obrazca BON-1/P) oziroma v zvezi z diskriminatornimi razpisnimi pogoji zavrniti kot prepozne (zaradi morebitne uporabe določbe petega odstavka 12. člena ZRPJN) pa vlagatelj navaja, da se takšna določba v konkretnem primeru nikakor ne more uporabiti, saj mu dejstvo, da gre pri razpisnih pogojih dejansko za diskriminatorne razpisne pogoje oziroma za neenakopravno obravnavanje ponudnikov, dosedaj - oziroma pred odločitvijo naročnika, z dne 4.11.2003, ni bilo znano. S strani pristojnega organa (AJPES) je namreč vlagatelj že pred oddajo ponudbe v predmetnem postopku dobil pojasnila oziroma zagotovila, da je za ponudnika (kot pravnega naslednika dveh spojenih in izbrisanih družb) predložena dokumentacija tista, ki nadomešča s strani naročnika zahtevani obrazec BON-1/P. Po mnenju AJPES namreč takšen komplet informacij, to je obrazec BON-1/S, ki ga je za konkretni primer pripravila AJPES (skupaj s podatki iz računovodskih izkazov in izkaz finančnega izida za leto 2002 za gospodarski družbi â??â??. in â??â??.) za vlagatelja nadomešča informacijo (obrazec BON-1/P), zahtevano s strani naročnika.
Vlagatelj še dodaja, da je naročnik z novo odločitvijo izbral ponudnika, katerega finančna sposobnost vsekakor ni ustrezna in za varno izvedbo predmetnega javnega naročila ne more biti ustrezna. Izbrani ponudnik je sicer formalno predložil zahtevane dokumente, vendar pa je iz njih očitno razvidna slaba boniteta takšnega ponudnika. Boniteta izbranega ponudnika je bistveno slabša od bonitete vlagatelja, predvsem pa takšen ponudnik ne more biti ustrezen izbor za najugodnejšega ponudnika, ki bo javno naročilo izvajal. Tako bi že zaradi varnosti izvedbe predmetnega javnega naročila in učinkovite izrabe javnih sredstev naročnik moral izbranega ponudnika zaradi neustrezne finančne bonitete izločiti. Naslednja ponudba namreč predstavlja že kar približno 24.000.000,00 SIT dražjo ponudbo, kar predstavlja skoraj 6% višjo ceno od vlagateljeve cene, in kar posledično kaže na to, kako nesmiselno je formalistično tolmačenje razpisnih pogojev oziroma kako nesmiselne rezultate bi dalo takšno ravnanje, ki je v popolnem nasprotju z osnovnimi načeli javnega naročanja.

Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo, v višini plačane takse ter 2000 odvetniških točk z 20% davkom na dodano vrednost za sestavo revizijskega zahtevka, z dne 11.11.2002).

Naročnik je z dopisom, št. 3616895/01-OF, z dne 18.11.2003, vlagatelja v skladu z 12. členom ZRPJN pozval, da v roku treh dni od prejema dopisa dopolni zahtevek za revizijo z navedbo kontaktne osebe ter potrdilom o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.11.2003, dopolnil zahtevek za revizijo z navedbo kontaktne osebe ter potrdilom o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

Naročnik je s sklepom, št. 361-6895/01, z dne 24.11.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi navaja, da je dne 29.10.2003 prejel sklep Državne revizijske komisije, št. 018-237/03-21-1732, z dne 28.10.2003, da se zahtevku za revizijo, ki ga je vložil takratni vlagatelj â??â??., ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, ki je razvidna iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 361-6895/01-OF (JR-3/03-MD), z dne 08.09.2003. Naročnik nadaljuje, da je na podlagi navedenega sklepa Državne revizijske komisije ponovno odločal o izbiri najugodnejšega ponudnika za izvedbo predmetnega javnega naročila in odločil, kot je razvidno iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 361-6895/01-OF (JR-3/03-MD), z dne 04.11.2003.

Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema njegove odločitve pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 27.11.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 361-6895/01, z dne 01.12.2003, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
(3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija najprej navaja, da je s sklepom, št. 018-237/03-21-1732, z dne 28.10.2003, v skladu z drugim odstavkom 19. členom ZRPJN odločala v mejah takratnega pritožbenega zahtevka, torej o zatrjevani nepravilnosti ponudbe takratnega izbranega ponudnika (â??â??â??â??â??.) in zahtevi za njeno izločitev iz postopka oddaje javnega naročila. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je vlagatelj (takratni izbrani ponudnik) v svoji ponudbi predložil obrazec BON-1/S ter letno poročilo za leto 2002 za družbo â??â??.. in letno poročilo za leto 2002 za družbo â??â??.. S tem pa ni izpolnil zahteve iz III. poglavja razpisne dokumentacije točke 3.D.d.6., in sicer, da mora biti v ponudbi predložen obrazec BON-1/P. Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obrazložitve podala tudi razloge za nepravilnost takšne ponudbe (formalno in vsebinsko argumentacijo). Državna revizijska komisija ponovno navaja, da je vlagatelj s tem, ko v ponudbi ni izpolnil z razpisno dokumentacijo vseh zahtevanih pogojev, kršil tako zahteve razpisne dokumentacije, kot pravila ZJN-1, ki v 12. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je "pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave.". Posledica neizpolnjevanja ene izmed zahtev razpisne dokumentacije pa je, da je njegova ponudba nepravilna. ZJN-1 namreč v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je "pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.".
Glede na navedeno argumentacijo in takratni pritožbeni predlog (razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila) je Državna revizijska komisija ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo (drugi odstavek 19. člena ZRPJN) sprejela odločitev, ki je vsebovana v sklepu, št. 018-237/03-21-1732, z dne 28.10.2003. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo v ponovljeni fazi pregleda in ocenjevanja ponudb označil za nepravilno, ravnal v skladu s 76. členom ZJN-1.

Zato je bilo potrebno primarni zahtevek vlagatelja, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, št. št. 361-6895/01-OF (JR-3/03-MD), z dne 4.11.2003, zavrniti kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija nadalje navaja, da je v tem revizijskem postopku ponovno preverila zahtevo razpisne dokumentacije ter v tem revizijskem postopku predložene dokaze. Pri tem je bilo ugotovljeno, da se je naročnik v razpisni dokumentaciji pri določitvi načina izvršitve spornega pogoja (zahteva iz III. poglavja razpisne dokumentacije, točka 3.D.d.6.) skliceval na organ javne uprave (širši sektor države). Tako je vlagatelj v dobri veri, in v skladu z zagotovili pristojne institucije in njenimi navodili, v ponudbi predložil dokumentacijo, ki jo je glede na objektivne okoliščine lahko pridobil. Vlagatelj v podkrepitev navedenega, v tem revizijskem postopku tudi prilaga dokument, ki ga je od pristojne institucije (AJPES) pridobil dne 30.10.2003 in iz katerega izhaja, da ne more pridobiti v razpisni dokumentaciji zahtevanega obrazca za dokazovanje njegove finančne sposobnosti.
Državna revizijska komisija ponovno navaja, da iz že prej navedenih razlogov vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije in je zato ni mogoče obravnavati kot pravilne. Vendar glede na dejstvo, da je naročnik kot edini način izpolnitve spornega pogoja zahteval predložitev obrazca BON-1/P in glede na dejstvo, da vlagatelj in morebitni potencialni ponudniki, ki so v primerljivem položaju, na noben način niso mogli izpolniti sporne zahteve razpisne dokumentacije, zaradi samega načina izpolnitve zahteve (ne glede na morebitno dejansko finančno ustreznost ponudnikov za izvedbo javnega naročila), zaradi česar je bil vlagatelj v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugimi ponudniki, ki pa imajo mogoče slabši dejanski finančni položaj (so pa lahko pridobili zahtevani obrazec), pri tem pa je ravnal skladno z napotili AJPES, je potrebno ugotoviti, da je naročnik pri pripravi razpisne dokumentacije ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1. Prvi odstavek navedenega člena od naročnika namreč zahteva, da mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. V konkretnem primeru pa vlagatelju ni bilo omogočeno pripraviti pravilne ponudbe (glede na dejstvo, da je pristojni organ izdal pojasnilo, da zahtevanega dokumenta iz razpisne dokumentacije vlagatelju ne more izdati in glede na posledico, da je njegova ponudba zaradi tega nepravilna).

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ravnal v nasprotju z določili ZJN-1 in ker ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo razpisa v celoti, je Državna revizijska komisija sledila pritožbenemu predlogu in na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, v višini plačane takse ter 2000 odvetniških točk za sestavo revizijskega zahtevka z 20% davkom na dodano vrednost. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo za revizijo potrebni stroški, to je taksa v višini 200.000,00 SIT in odvetniški stroški v višini 2000 odvetniških točk z 20% davkom na dodano vrednost (264.000,00 SIT) za sestavo zahtevka za revizijo, skladno s tarifo št. 18 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??..