018-282/03

Številka: 018-282/03-22-2008

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku za dobavo živil in drugega blaga, ki ga je vložilo podjetje â??â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 05.06.2002 sprejel sklep, št. 107/2002, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo živil in drugega blaga po skupinah po omejenem postopku v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). V Uradnem listu RS, št. â??.., z dne â??.., je naročnik, pod številko objave Ob-â??., objavil javni razpis za 1. fazo omejenega postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je dne 30.09.2002 izdal obvestilo, št. 86/2002, o priznanju usposobljenosti in sposobnosti za dve leti za dobavo živil in ostalega blaga, iz katerega je razvidno, da je za skupino "Čistila in kuhinja", "Čistila ostalo" in skupino "Sol za mehčanje vode" usposobljenost in sposobnost priznal vlagatelju in ga povabil k oddaji ponudbe za II. fazo omejenega postopka. Naročnik je povabilo k oddaji ponudbe v skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZJN-1, za obdobje od 01.11.2002 do 30.11.2003, poslal kandidatom z dokumentom, št. 86/2002, z dne 30.09.2002.

Naročnik je dne 06.10.2003 izdal sklep, št. 100/2003, o ponovitvi II. faze omejenega postopka oddaje predmetnega javnega naročila za obdobje od 01.12.2003 do 30.11.2004. Naročnik je z dopisom, št. 100/2003, z dne 06.10.2003, povabil kandidate k oddaji ponudb v skladu z tretjim odstavkom 19. člena ZJN-1.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 20.10.2003, naročnika zaprosil za pojasnilo razpisne dokumentacije za skupino 20. Čistila ostalo, v katerem navaja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedeno, kako se bo upoštevala pri izbiri cena delovne koncentracije čistilnih sredstev. Vlagatelj meni, da bi morala biti prikazana tudi najnižja cena delovne koncentracije, nikakor pa cena čistila na enoto mere, saj iz tega samega ni razvidna cenovno najugodnejša delovna koncentracija, katera se uporablja pri delu. Vlagatelj navaja, da imajo tako proizvajalci kot kupci cilj, da so čistila narejena v čim večji koncentraciji, saj je s tem okolje manj obremenjeno. Vlagatelju ni jasno, kako bo naročnik kvaliteto ocenjeval oz. testiral in kako bo koncentracija vplivala na končno ceno čistila oz. ponujenega artikla. Vlagatelj navaja, da naročnik kvalitete ne bo mogel ne primerjati in ne testirati, saj meril za izbiro nima postavljenih primerno. Zato je, po vlagateljevem mnenju, nujno potrebno v predračune vključiti tudi delovno koncentracijo čistil, katera bo vplivala na samo ceno ponujenega artikla. Vlagatelj še dodaja, da imajo delovne koncentracije zelo velike razpone, saj nekdo, ki ima delovno koncentracijo 0,5% nikakor ne more enakovredno nastopati z nekom, ki ima delovno koncentracijo 20%, ti razponi pa odločilno vplivajo na ceno samega artikla in na končno ceno ponudbe. Na koncu je vlagatelj navedel primer izračuna cene dveh čistil z različno delovno koncentracijo.

Naročnik je vlagatelju z dodatnim pojasnilom, št. 100/2003, z dne 21.10.2003, pojasnil, da je v tabeli naveden zahtevek, da morajo ponudniki pri čistilih, ki so namenjena redčenju, navesti podatek o uporabi čistila v g ali ml na liter vode. Naročnik navaja, da je poudarjeno, da gre za "običajno uporabo", iz česar je mogoče izračunati količino delovne raztopine, s tem pa tudi cenovno primerjavo. Naročnik ponovno opozarja, da je navedba tega podatka za pravilnost ponudbe v predračunu obvezna.

Vlagatelj je še pred javnim odpiranjem ponudb, dne 22.10.2003, vložil zahtevek za revizijo za skupino čistil, v katerem navaja domnevne kršitve naročnika. Vlagatelj meni, da javnega naročila pod takimi razpisnimi pogoji, kot jih navaja naročnik, ni mogoče izvesti, saj je edino merilo najnižja cena. Vlagatelj je mnenja, da bi morala biti prikazana tudi najnižja cena delovne koncentracije, nikakor pa ne samo cena čistila na enoto mere, saj iz tega samega ni razvidna cenovno najugodnejša delovna koncentracija, katera se uporablja pri delu. Vlagatelj v nadaljevanju povzema navedbe naročnika in v zvezi s tem navaja, da se čistila med seboj razlikujejo v ceni, doziranju in sestavi, saj ima vsak proizvajalec čistilom lastne delovne koncentracije, katere se v praksi lahko pokrivajo z delovnimi koncentracijami drugih proizvajalcev ali pa tudi ne. Zato se vlagatelju zdi nesmiselno poudarjati, da gre za "običajno uporabo", saj kljub temu naročnik nima postavljenega merila, kako bo delovna koncentracija vplivala na samo ceno. Iz tega razloga je vlagatelj mnenja, da je nujno potrebno obrazce razpisne specifikacije artiklov prilagoditi tako, da se lahko vsak ponudnik prijavi s posameznim artiklom tako, da bo iz obrazca samega razvidna cena delovne koncentracije čistila, katera vpliva tudi na končno izbiro cenovno najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj navaja, da ZJN-1 jasno govori o pogojih, pod katerimi se ponudnik prijavlja in so za vse enaki. Merila za izbiro dobavitelja niso dovolj natančno opredeljena ali pa je naročnik v predračunu izpustil za dobavitelja zelo pomembno kolono, katera bi mu dala jasno sliko o najcenejši cenovno primerljivi ponudbi. Vlagatelj še dodaja, da zanj in za ostale ponudnike, koncentracija predstavlja najpomembnejši podatek pri uporabi in določanju cene čistila, saj absolutna cena na liter ali kos namreč ni najprimernejši kriterij za izbor. Naročnik bi moral, po mnenju vlagatelja, navesti zahtevane delovne koncentracije z možnostjo, da ponudnik preračuna svojo delovno koncentracijo, ali pa enostavno spremeniti obrazec predračuna in ga dopolniti z dodatno kolono delovne koncentracije na 1 liter čistila, katera bo merilo in za naročnika izhodišče za preračunavanje cene.

Naročnik je z dopisom, št. 100/2003, z dne 23.10.2003, vlagatelja pozval, da v skladu z 12. členom ZRPJN pojasni in dopolni zahtevek za revizijo.

Vlagatelj je z dokumentom, z dne 24.10.2003, dopolnil zahtevek za revizijo, v katerem povzema nekatere navedbe in dodaja, da naročnik nikjer nima navedeno, kako bo na ceno posameznega artikla vplivala delovna koncentracija, katero morajo ponudniki navesti v obrazcu ponudbe, saj je nesmiselno pisati koncentracijo, katera nima vpliva na ceno in se je v izboru ne upošteva. Vlagatelj je mnenja, da absolutna cena čistila oziroma cena na embalažno enoto ni ustrezno merilo za izbor, saj je za izbiro najugodnejšega ponudnika potrebno upoštevati delovne koncentracije. Vlagatelj je priložil potrdilo o plačilu takse in priglasil stroške, nastale v zvezi z zahtevkom za revizijo (plačilo takse) v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom št. 100/2003, z dne 28.10.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo za skupino čistil zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik povzema potek postopka oddaje predmetnega javnega naročila in navaja, da je v skladu z določbami Odredbe o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije in 4. odstavkom 23. člena ZJN-1 izdelal navodilo za izdelavo ponudb v prvi fazi postopka. Sestavni del razpisne dokumentacije je bil tudi informativni popis vrste in količine blaga. V navodilih so bili potencialni ponudniki še posebej opozorjeni, da bo v II. fazi merilo za izbiro najnižja vrednost ponudbe. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji za čistila še posebej zahteval podatke o redčenju (če gre za koncentrirana čistila) za običajno uporabo v g ali ml na liter vode, oziroma porabo na kg perila ali g/m2 površine tal. To zahtevo je izpostavil ravno zaradi dejstva, da gre pri različnih proizvajalcih za različne koncentracije, kar bi v končni fazi porušilo tako količinsko kot tudi cenovno razmerje. Naročnik pojasnjuje, da če razpolaga s podatkom o redčenju za običajno (normalno) porabo na enoto medija, ki ga čisti, je izračun najnižje cene rezultat preproste računske operacije, ne pa posebne metodologije. Količina čistila, ki ga bo naročnik nabavil, pa je orientacijska - tako kot velja za vse ostalo blago in kar je tudi navedeno v vzorcu pogodbe o dobavi blaga. Naročnik je mnenja, da v obravnavani fazi postopka oddaje javnega naročila v ničemer ni kršil enakopravnosti kandidatov pri pripravi ponudb, še posebej, ker je dne 21.10.2003 na zahtevo vlagatelja za pojasnilo razpisne dokumentacije, poslal to pojasnilo tudi vsem drugim kandidatom. V tem pojasnilu je opozoril vse kandidate, da so za pravilnost ponudbe dolžni navesti podatke o uporabi čistila v g ali ml na liter vode, iz česar bo mogoče izračunati količino delovne raztopine in s tem tudi cenovno primerjavo. Naročnik še dodaja, da je s tem še enkrat opozoril na način priprave in ustrezno primerljivost ponudb.
Zaradi predhodno navedenih razlogov je naročnik zavrnil zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila za skupino čistil in ga pozval, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 03.11.2003, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem obvestilu vlagatelj dodaja, da se na izbiro v II. fazi postopka (v letu 2002) ni pritožil, ker je bil prepozen, čeprav je glede na to, da so vsi ponudniki morali podati delovne koncentracije čistil, menil, da bodo te vplivale na izbiro same ponudbe. V sklepu o izbiri ponudnika pa vpliv delovnih koncentracij ni bil zabeležen. V nadaljevanju vlagatelj povzema nekatere navedbe iz zahtevka za revizijo in dodaja, da morajo biti navodila za redčenje jasna, saj je potrebno upoštevati pri označevanju določilo 33. člena Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 20/98, 25/98 in 23/99), ki določa, da mora pravna ali fizična oseba, ki daje izdelek v promet, zagotoviti navodilo za uporabo, če gre za izdelek, pri katerem bi uporabnik z njegovo napačno uporabo lahko povzročil nevarnost zase ali druge ali onesnažil okolje.

Naročnik je z dopisom, št. 100/2003, z dne 05.11.2003, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z mnenjem in z vso dokumentacijo za predmetno javno naročilo v odločanje Državni revizijski komisiji (pomotoma je naročnik poslal vso dokumentacijo Uradu RS za javna naročila, ki jo je prejel dne 10.11.2003 in jo posredoval Državni revizijski komisiji dne 01.12.2003). Naročnik povzema potek postopka oddaje predmetnega javnega naročila in dodaja, da je na zahtevo vlagatelja podal pojasnilo, z dne 21.10.2003, njemu in ostalim ponudnikom, v katerem je opozoril vse kandidate, da so za pravilnost ponudbe dolžni navesti podatke o uporabi čistila v g ali ml na liter vode, iz česar bo mogoče izračunati količino delovne raztopine in s tem tudi cenovno primerjavo. Naročnik navaja, da je s tem še enkrat opozoril na način priprave in ustrezno primerljivost ponudb, ki iz tega izhaja. Naročnik meni, da ni smiselne razlike med pojmi "delovna koncentracija" in "raztopina za običajno uporabo, vendar poudarja, da je v svojem pojasnilu uporabil tudi izraz "delovna raztopina". Naročnik dalje navaja, da je izračun najnižje cene rezultat preproste računske operacije, če razpolaga s podatkom o redčenju za običajno (normalno) porabo. Količina čistila, ki ga bo naročnik nabavil, pa je orientacijska, kar je naročnik navedel tudi v vzorcu pogodbe o dobavi blaga. Naročnik sodi, da v obravnavani fazi postopka oddaje javnega naročila v ničemer ni kršil enakopravnosti kandidatov pri pripravi ponudb in je vseskozi skrbel za maksimalno transparentnost postopka in odločitev.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik oziroma kandidat, ki mu je bila priznana usposobljenost in sposobnost v prvi fazi omejenega postopka, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je v skladu s drugim odstavkom 21. člena ZRPJN naročnika zaprosila z dopisom, št. 018-282/03-22-1957, z dne 03.12.2003, za dodatna pojasnila, ki jih je naročnik posredoval z dopisom, št. 100/2003, z dne 05.12.2003.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Uradnem listu RS, št. â??.., z dne â??.., objavil prvo fazo javnega razpisa za oddajo predmetnega javnega naročila po omejenem postopku v skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZJN-1, ki določa: "(3) Prvo fazo omejenega postopka lahko uporabi naročnik tudi v primeru, če so predmet javnega naročila stalne nabave blaga, storitev ali gradenj, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti in jih je mogoče takoj kupiti ali opraviti ter se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naročnika, oziroma za katere je vzpostavljen trg. Naročnik mora v prvi fazi razpisno dokumentacijo oblikovati tako, da je v drugi fazi za izbiro ponudbe edino merilo najnižja cena.".

Naročnik je potencialnim ponudnikom posredoval razpisno dokumentacijo za prvo fazo oddaje predmetnega javnega naročila po omejenem postopku dne 19.08.2002, št. 107/2002. Sestavni del razpisne dokumentacije je bilo Navodilo ponudnikom za izdelavo ponudbe, v katerem je naročnik navedel, da izvaja postopek oddaje javnega naročila v skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZJN-1. V 8. členu navedenega Navodila je naročnik določil pogoje za priznanje usposobljenosti in sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila ter v točki 14. določil posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za čistila. Naročnik je razpisni dokumentaciji kot njen sestavni del priložil tudi obrazce "Seznam blaga po skupinah z okvirnimi količinami". Sestavni del razpisne dokumentacije je bil tudi obrazec za skupino 20. Čistila ostalo, v katerem je naročnik določil naslednje zahteve za ponudbo čistil:

" - Pakiranje naj bo prirejeno profesionalni uporabi
- Ne glede na embalažo morajo ponudniki pretvoriti količine v litre oz. kilograme
zaradi ustrezne primerjave
- V primerih, ko je možno, navesti:

1. Redčenje za običajno uporabo v gramih ali ml na liter vode
2. Porabo izraziti npr. v g/kg perila, v g/m2 površine tal
3. pripraviti načrt čiščenja.".

Naročnik je z obvestilom, št. 86/2002, z dne 30.09.2002, vlagatelju priznal usposobljenost in sposobnost za skupino "Čistila in kuhinja", "Čistila in ostalo" in skupino "Sol za mehčanje vode" za obdobje dveh let, to je od 01.11.2002 do 30.11.2003, in ga povabil k oddaji ponudbe za II. fazo omenjenega postopka. Vlagatelj v prvi fazi omejenega postopka oddaje javnega naročila ni vložil zahtevka za revizijo.

Prvi in peti odstavek 12. člena ZRPJN določata: " (1) Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen.
(5) Vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj razpisni dokumentaciji v prvi fazi omejenega postopka ni ugovarjal glede razpisne dokumentacije, zato ni pravočasno vložil zahtevka za revizijo. V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je bil ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Ta določba predstavlja način izvedbe načela učinkovitosti (tretji odstavek 3. člena ZRPJN) in od ponudnikov zahteva posebno skrbnost, saj jih zavezuje v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika ter zoper njih nemudoma reagirajo. Pravilo petega odstavka 12. člena ZRPJN skuša preprečiti morebitna ravnanja, ko ponudnik ne nasprotuje kršitvam naročnika, ker meni, da utegne biti naročnikova odločitev zanj ugodna. To pravilo torej omejuje možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila, kadar bi čakali na morebitno ugodno odločitev naročnika in šele kasneje izrazili nestrinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Vlagateljeva navedba glede vpliva koncentracije čistil na ceno se nanaša na razpisno dokumentacijo, ki jo je naročnik določil v prvi fazi omejenega postopka. Razpisna dokumentacija, ki določa pogoje za predložitev ponudb za čistila in ceno, kot edino merilo, je bila vlagatelju znana ves čas postopka oddaje javnega naročila oziroma od dne, ko je od naročnika prejel razpisno dokumentacijo za I. fazo omejenega postopka. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji jasno navedel, da bo predmetno javno naročilo oddal po omejenem postopku iz tretjega odstavka 19. člena ZJN-1. ZJN-1 tudi v četrtem odstavku 50. člena določa, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji. Naročnik tudi ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji. Če se torej vlagatelj ni strinjal z razpisnimi pogoji, bi moral zoper domnevno kršitev vložiti zahtevek za revizijo takoj po pregledu razpisne dokumentacije za I. fazo omejenega postopka, najkasneje pa do naročnikove odločitve o priznanju usposobljenosti in sposobnosti za predmetno javno naročilo, na katero je vezan prekluzivni učinek petega odstavka 12. člena ZRPJN. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je zahtevek za revizijo glede določil razpisne dokumentacije vložen prepozno, zato ga v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

Glede vlagateljeve navedbe, da mora naročnik zagotoviti enakopraven položaj ponudnikov v vseh elementih in fazah postopka oddaje predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil zahtevek za revizijo vlagatelja vložen v (ponovljeni) II. fazi oddaje javnega naročila po omejenem postopku pred naročnikovo odločitvijo o izbiri najugodnejšega ponudnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni mogoče preverjati ravnanja naročnika glede odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, zato se do teh navedb ni opredeljevala.

Ne glede na to pa je Državna revizijska komisija z dopisom, št. 018-282/03-22-1957, z dne 03.12.2003, naročnika zaprosila za dodatno pojasnilo v zvezi s tem, kako bo naročnik v skladu z razpisno dokumentacijo v postopku izbire najugodnejšega ponudnika in na podlagi podatkov iz obrazca razpisne dokumentacije za skupino 20. Čistila ostalo zagotovil primerljivost ponudb in objektivno vrednotenje ponudb. Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 100/2003, z dne 05.12.2003, posredoval dodatna pojasnila k revizijskem zahtevku, v katerem navaja, da je od ponudnikov zahteval dovolj podatkov, ki mu omogočajo primerjavo ponudb. Naročnik je v razpisni dokumentaciji namerno zahteval pri čistilih, ki se prodajajo v koncentrirani obliki, podatek o uporabi čistila v g/ml na liter vode pri "običajni uporabi". Naročnik je podal primer izračuna korigirane vrednosti za ponujena čistila v različnih koncentracijah za redčenje v ml na liter vode, iz katerega je razviden vpliv koncentracije čistila na primerjalno vrednost ponudbe posameznega ponudnika. Naročnik je poudaril, da je prav na vlagateljevo zahtevo njemu in vsem ponudnikom čistil poslal v zakonitem roku naslednje dodatno pojasnilo, z dne 21.10.2003, ki izhaja iz razpisne dokumentacije: " V tabeli je naveden zahtevek, da morajo ponudniki pri čistilih, ki so namenjeni redčenju, navesti podatek o uporabi čistila v g. ali ml. na liter vode. Poudarjeno je, da gre za "običajno uporabo", iz česar je mogoče izračunati količino delovne raztopine, s tem pa tudi cenovno primerjavo."

Državna revizijska komisija je na podlagi vsega zgoraj navedenega ugotovila, da je naročnik v tej fazi oddaje predmetnega javnega naročila po omejenem postopku ravnal zakonito in v skladu z razpisno dokumentacijo, zato je bilo potrebno zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??â??





























številka: 018-282/03-22-2008