018-278/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??â??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala in na podlagi zahtevka za revizijo podjetja â??.. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??..

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi obvestilo o oddaji naročila št. 17123-04-403-42/2003 z dne 22.10.2003 v delu, ki se nanaša na sklop 1 in sklop 3.

2. Vlagateljevi zahtevi za povračilo stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28.5.2003 sprejel sklep št. 17123-04-403-42/2003/3 o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS št. â??â?? z dne â??.. pod št. objave Ob-â??.., kjer je bilo v točki 3(b) določeno, da bo naročilo razdeljeno na 3 sklope. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb št. 17123-04-403-42/2003 z dne 10.7.2003 je razvidno, da je naročnik prejel 6 pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 22.10.2003 izdal obvestilo o oddaji naročila št. 17123-04-403-42/2003, s katerim je ponudnike obvestil, da je v sklopu 1 in 3 naročilo oddal ponudniku â??â??, v sklopu 2 pa ponudniku â??â??.

Zoper navedeno odločitev naročnika je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 4.11.2003), v katerem navaja, da je naročnik v obvestilu o oddaji naročila zapisal, da je pri pregledu ponudb ugotovil nekatere nejasnosti, zaradi katerih je od ponudnikov zahteval dodatna pojasnila. Ker so nekateri ponudniki v svojih ponudbah predložili obrazec BON-1/P s podatki za leto 2001, je naročnik za pisno mnenje glede pridobitve zahtevanih podatkov zaprosil Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES). Glede zahtevanih pojasnil je naročnik navedel, da so ponudniki, od katerih se je zahtevalo sodelovanje, naročniku pravočasno dostavili dodatna pojasnila, kar je naročnik upošteval pri ocenjevanju ponudb. Vlagatelju se zdi sporno, da je naročnik zaprosil AJPES za mnenje glede pridobitve podatkov o boniteti poslovanja BON-1/P za leto 2002, glede na dejstvo, da so nekateri ponudniki predložili obrazec BON-1/P s podatki za leto 2001. Naročnik tudi ni pojasnil, ali je AJPES mnenje posredovala in ali ga je naročnik upošteval, navaja vlagatelj, in dodaja, da tako mnenje sploh ne bi smelo biti relevantno, ker so nekateri ponudniki dosledno upoštevali zahteve razpisne dokumentacije in pravilno priložili obrazec BON-1/P s podatki za leto 2002. Vlagatelj opozarja, da je že sam naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno opozoril, da morajo ponudniki v ponudbi priložiti obrazec BON-1/P s podatki za leto 2002, ne pa obrazec BON-1. Če so torej v postopku sodelovali ali celo bili izbrani ponudniki, ki so svojim ponudbam priložili napačen obrazec (BON-1), bi morali biti izločeni iz postopka oddaje javnega naročila, in to ne glede na morebitno mnenje AJPES, da je pridobitev obrazca BON-1/P s podatki za leto 2002 nemogoča, trdi vlagatelj. Da bi bila pridobitev takega obrazca nemogoča, pa je izključeno, saj so nekateri ponudniki svojim ponudbam priložili obrazec BON-1/P s podatki za leto 2002. Vlagatelj meni, da je naročnik kršil načelo enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1), s tem, ko je med postopkom neutemeljeno in arbitrarno spremenil merilo ter dopustil, da v postopku sodelujejo tudi ponudniki, ki bi morali biti izločeni. Če je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da morajo ponudniki predložiti obrazec BON-1/P s podatki za leto 2002, ob tem pa je vedel, da nekateri ponudniki ne bodo imeli možnosti sodelovanja na razpisu, pa je s tem kršil načelo zagotavljanja konkurence iz prvega odstavka 5. člena ZJN-1. Vlagatelj meni, da je naročnik v postopku ugotovil, da so bili najugodnejši ponudniki tisti, ki so ponudbi priložili napačno dokumentacijo, vendar pa najugodnejša ponudba ni edini element, ki je pri presoji oddaje merodajen, saj takšna ponudba ni pravilna. Po mnenju vlagatelja je naročnikovo ravnanje v nasprotju z ZJN-1 tudi zato, ker so bila po objavi razpisa merila spremenjena, poleg tega pa naročnik v skladu s 54. členom ZJN-1 AJPES sploh ne bi smel zaprositi za pojasnila.
Glede na vse navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila in ga ponovi, zahteva pa tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je dne 19.11.2003 izdal dokument št. 17123-04-403-42/2003/11, iz katerega je razvidno, da je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Razpisna dokumentacija je bila po mnenju naročnika pripravljena v skladu z zakonodajo, očitki o nepravilnosti razpisne dokumentacije pa so v nasprotju s petim odstavkom 12. člena ZRPJN. Naročnik citira pogoj, ki ga je določil v točki 6.2.2. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila), in navaja, da je pri pregledu prispelih ponudb ugotovil, da sta ponudnika â??â??. in â??â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) v ponudbi kot podatke o finančnem stanju med drugim predložila obrazec BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2001, ostali ponudniki pa so v ponudbi priložili obrazec BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2002. Naročnik navaja, da je iz uvodne zahteve točke 6.2.2. Navodil razvidno, da dokument ne sme biti starejši od treh mesecev ter da je lahko original ali fotokopija. Dokumenti, ki so jih v ponudbi predložili vsi ponudniki, so ustrezni dokumenti, in sicer BON-1/P ter niso starejši od treh mesecev na dan odpiranja ponudb. Edina razlika med dokumenti, ki sta jih predložila ponudnika â??â??. in izbrani ponudnik ter ostali ponudniki je v tem, da se podatki iz obrazcev ponudnika â??... in izbranega ponudnika nanašajo na leto 2001, podatki iz obrazca ostalih ponudnikov pa na leto 2002. Naročnik zatrjuje, da se po pravilih slovenskega jezika besedilo, navedeno v oklepaju, razume kot zahteva, pojasnilo ali primer, kar je odvisno od vsebine besedila. Pri zahtevi je potrebno v besedilu uporabiti besedo "mora" ali besedo s podobno težo, pri pojasnilu se uporabijo besede, ki usmerjajo v določeno dejanje, in sicer so to praviloma glagoli (predložijo), v primeru, da besedilo ni niti zahteva niti pojasnilo, pa se mora besedilo razumeti kot primer. Navedeno je razvidno iz celotne točke 6.2.2. Navodil, zatrjuje naročnik, in sicer gre pri besedilu, navedenem pod "opozorilo", za zahtevo, pri besedilu v drugi alinei te točke za pojasnilo, pri tretji alinei te točke pa za primer. Iz navedenega po naročnikovem mnenju sledi, da so ponudniki morali predložiti BON-1/P, ki ni starejši od treh mesecev in s kazalniki, ki jih v tem času izdaja AJPES, navaja naročnik, in dodaja, da je obrazce s podatki in kazalniki za leto 2002 AJPES po pisnem zagotovilu pričela izdajati šele z dnem 19.6.2003, do takrat pa je izdajala obrazce s podatki in kazalniki za leto 2001. Na podlagi ugotovitev, da so v ponudbah priloženi BON-1/P obrazci vsebovali podatke za različni leti, ter glede na dejstvo, da je AJPES v prejšnjih letih pričela obrazce s podatki in kazalniki novega obračunskega leta izdajati že konec meseca aprila, je naročnik po prejemu ponudb zaprosil AJPES za mnenje glede rokovne pridobitve podatkov o boniteti poslovanja BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2002. Iz odgovora s strani AJPES je razvidno, navaja naročnik, da so podatke in kazalnike novega obračunskega leta v omenjene obrazce vključili z dnem 19.6.2003. Glede na dejstvo, da se je razpisna dokumentacija pričela deliti dne 13.6.2003 ter da je AJPES šele dne 19.6.2003 pričela izdajati obrazce BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2002, je naročnik zaradi spoštovanja načela enakopravnosti ponudnikov in primerljivosti ponudb ter glede na dejstvo, da je večina ponudnikov v ponudbi predložila BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2002, ti podatki pa izkazujejo novejše finančno stanje, od ponudnika, katerega ponudba je bila pravilna, zahteval predložitev BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2002. Zaradi navedenega so bili pri ocenjevanju po merilu "finančno stanje ponudnika" upoštevani podatki in kazalniki za leto 2002. Po naročnikovem mnenju je besedilo v točki 6.2.2. Navodil jasno, obstaja pa možnost, da je navedeno besedilo za nekatere ponudnike bilo dvomljivo ter so si posledično le-ti navedeno besedilo napačno razlagali, zato so menili, da mora predloženi obrazec BON-1/P vsebovati le podatke in kazalnike za leto 2002. V tem primeru je potrebno spoštovati splošno veljavno načelo, navaja naročnik, ki določa, da mora v primeru, ko so pogoji nejasno formulirani, nositi breme rizika takšne nejasne formulacije tisti, ki je pogoje sestavil, oz. stranka, ki je pogoje uporabila za svoje, v tem primeru je to naročnik. Glede na navedeno naročnik meni, da je postopek oddaje javnega naročila potekal korektno in v skladu s predmetno dokumentacijo ter pozitivno zakonodajo.
Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema tega dopisa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 21.11.2003 skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom št. 17123-04-403-42/2003/14 z dne 27.11.2003 odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, in je conditio sine qua non za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev, tako tistih, ki jih kot obvezne določa ZJN-1, kot tudi tistih, ki jih v razpisni dokumentaciji določi naročnik, mora biti absolutno in kumulativno: sposobnost in usposobljenost za izvedbo javnega naročila je mogoče priznati samo tistim ponudnikom, ki v celoti izpolnjujejo vse z razpisno dokumentacijo določene pogoje. Če ponudba ne izpolnjuje katerega od pogojev, določenega v razpisni dokumentaciji, je taka ponudba v skladu z 18. oz. 20. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 hkrati nepravilna in nesprejemljiva, naročnik pa jo je v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 dolžan zavrniti.

Drugi stavek prvega odstavka 41. člena ZJN-1 določa, da se izpolnjevanje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi, kar pomeni, da mora biti posamezen pogoj načeloma izpolnjen ob predložitvi ponudbe oz. do skrajnega roka za predložitev ponudbe. V postopku primerjanja in vrednotenja ponudb je torej treba ugotoviti, ali ponudba (in z njo ponudnik) v trenutku njene predložitve oz. v trenutku poteka roka za predložitev ponudb izpolnjuje vse pogoje in zahteve razpisne dokumentacije in ali jo je zato mogoče v skladu z definicijo 18. in 20. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 označiti kot pravilno in sprejemljivo. Okoliščine in dejstva, ki nastopijo po poteku roka za predložitev ponudb, na pravilnost samih ponudb načeloma nimajo vpliva. Zato ponudba, ki v trenutku poteka roka za predložitev ponudb ne izpolnjuje enega ali več pogojev razpisne dokumentacije in je zato nepravilna oz. nesprejemljiva, kasneje ne more konvalidirati. Naročnik namreč ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno (drugi stavek prvega odstavka 54. člena in četrti odstavek 55. člena ZJN-1).

6. točka drugega odstavka 41. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik ponudbo ponudnika izločiti tudi v primeru, ko ponudnik "ni finančno in poslovno sposoben". 4. točka drugega odstavka 42. člena ZJN-1 kot pisni dokaz za izpolnjevanje citiranega pogoja iz 41. člena ZJN-1 določa "revidirano bilanco stanja ali izvlečke iz bilance stanja ali izkaze ponudnikovih celotnih prihodkov od prodaje in prihodkov od izdelkov, gradenj ali storitev, na katere se nanaša pogodba za zadnja tri obračunska leta, mnenja in izkaze bank in drugih specializiranih institucij oziroma dokazila, ki so navedena v objavi in razpisni dokumentaciji". V zvezi z dokazovanjem pogojev iz 6. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 velja opozoriti na to, da mora naročnik navesti, katera dokazila zahteva in katere druge elemente, ki dokazujejo ponudnikovo finančno in poslovno sposobnost, mora le-ta še predložiti, navesti pa mora tudi način, na podlagi katerega bo vsebinsko vrednotil v zahtevanih dokumentih vsebovane finančne kazalnike.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik pogoje za udeležbo določil v 6. poglavju Navodil, kjer je določil, katere dokumente in izjave morajo ponudniki predložiti, da se bo ponudba štela za popolno. V točki 6.2.2. je naročnik določil, da morajo ponudniki predložiti tudi: "Dokumente, ki jih izdajajo uradne institucije in katerih datum izdaje s strani uradne institucije na dan odpiranja ponudb ne sme biti starejši od 3 mesecev. Dokumenti so lahko originali ali fotokopije". V nadaljevanju točke 6.2.2. Navodil je naročnik naštel dokumente, ki jih zahteva. V tretji alinei te točke je naročnik določil:

"BON-1/P (s podatki in kazalniki za leto 2002) in Potrdilo poslovne banke o plačilni sposobnosti.
OPOZORILI:
- Ponudnik mora v ponudbi predložiti BON-1/P in ne more namesto tega predložiti BON-1. (Ponudnik mora pri naročanju bonitete poslovanja pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve paziti, da zahteva izstavitev obrazca BON-1/P, in ne obrazca BON-1).
- Ponudnik mora v ponudbi predložiti Potrdilo poslovne banke o plačilni sposobnosti in ne more namesto tega predložiti BON-2, ki ga izdaja Agencija RS za javnopravne evidence in storitve.
Samostojni podjetniki predložijo davčno napoved za leto 2002, potrjeno s strani pristojne izpostave DURS, ter potrdilo banke o stanju na računu na dan 31.03.2003, 30.04.2003 in 31.05.2003."

Načina vsebinskega vrednotenja finančnih kazalnikov, ki jih vsebuje obrazec BON-1/P, naročnik ni opisal v 6. poglavju Navodil (Pogoji za udeležbo), pač pa v 14. poglavju (Merila), kjer je v točki 14.3. določil, da bo ocenjeval tudi finančno stanje ponudnika, in sicer na podlagi podatkov "o finančnem stanju, ki jih ponudniki priložijo v ponudbi, skladno s to razpisno dokumentacijo, kot sledi." V tabeli točke 14.3. Navodil je naročnik določil štiri finančne kazalnike, ki jih bo vrednotil pri podjetjih (dobiček oz. izguba iz poslovanja, gospodarnost poslovanja, razmerje med čistim dobičkom/izgubo ter prihodki in plačilna sposobnost), ter dva finančna kazalnika, ki jih bo vrednotil pri samostojnih podjetnikih (dobiček oz. izguba pri poslovanju za leto 2002 in povprečno stanje na računu).

Iz tako oblikovanih zahtev razpisne dokumentacije gre ugotoviti, da je naročnik kot pogoj določil predložitev obrazca BON-1/P, ki mora kumulativno izpolnjevati naslednje formalne zahteve:

- ponudnik (podjetje) mora predložiti obrazec BON-1/P in ne kakšnega drugega bonitetnega obrazca;
- obrazec BON-1/P na dan odpiranja ponudb ne sme biti starejši od treh mesecev;
- obrazec BON-1/P je lahko original ali fotokopija;
- obrazec BON-1/P mora vsebovati podatke in kazalnike za leto 2002.

Pri odgovoru na vprašanje, ali je zadnja alinea prejšnjega odstavka (zahteva po podatkih in kazalnikih za leto 2002) strukturirana kot pogoj ali le kot primeroma navedena možnost, se naročnik sklicuje na pravila slovenskega jezika, v skladu s katerimi naj bi bila narava besedila v oklepaju odvisna od vsebine besedila, iz celotne točke 6.2.2. Navodil pa je po mnenju naročnika razvidno, da gre pri navedbi "s podatki in kazalniki za leto 2002" za primer, ne pa za zahtevo.

Državna revizijska komisija ne more slediti taki naročnikovi razlagi, saj je določba o predložitvi obrazca BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2002 uvrščena v 6. poglavje Navodil z naslovom "Pogoji za udeležbo", kjer je naročnik izrecno zapisal, da se bo ponudba štela za popolno, če bo ponudnik predložil v posameznih točkah naštete dokumente in izjave. Z uporabo gramatikalne in logične metode pravne razlage je mogoče ugotoviti, da je naročnikova zahteva po predložitvi in vsebini obrazca BON-1/P nedvomno strukturirana kot pogoj v smislu 12. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 in da navedbe v oklepaju (s podatki in kazalniki za leto 2002) ni mogoče obravnavati kot zgolj primeroma navedene možnosti, temveč kot jasne zahteve, ki mora biti pri presoji pravilnosti ponudbe kumulativno podana skupaj z ostalimi naročnikovimi formalnimi zahtevami. Do ugotovitve, da je naročnik zahtevo po predložitvi obrazca BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2002 izrecno strukturiral kot pogoj, pa je mogoče priti tudi s teleološko razlago, saj je naročnik v točki 14.3. Navodil določil, na kakšen način bo vrednotil finančne kazalnike iz obrazca BON-1/P, pri čemer je primerljivost in enakopravnost ocenjevanja ponudb mogoče zagotoviti le na ta način, da se upoštevajo finančni kazalniki istega obračunskega obdobja. Tega se je očitno zavedal tudi naročnik, saj je izbranega ponudnika, ki je v svoji ponudbi predložil obrazec BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2001, naknadno (po roku za predložitev ponudb, dopis z dne 14.10.2003) pozval, naj mu "zaradi primerljivosti ponudb" dostavi original ali fotokopijo obrazca BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2002. Iz takega naročnikovega ravnanja, ki ga sicer prvi odstavek 54. člena ZJN-1 izrecno prepoveduje, je razvidno, da je bil namen naročnikove zahteve nedvomno pridobiti finančne kazalnike poslovne in finančne sposobnosti za leto 2002, na podlagi katerih je bilo sploh mogoče enakopravno ocenjevati ponudbe pri merilu "finančno stanje ponudnika", določenem v točki 14.3. Navodil.

Ker mora biti pogoj v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, za njegovo izpolnitev ne zadostuje le fizična prisotnost zahtevanega dokumenta, temveč tudi formalna in vsebinska pravilnost le-tega. V konkretnem primeru to pomeni, da pravilnost posamezne ponudbe ni odvisna le od predložitve, temveč tudi od izpolnjevanja jasnih formalnih zahtev za obrazec BON-1/P, ki mora vsebovati podatke in kazalnike za leto 2002, ne pa podatkov in kazalnikov za starejša obračunska obdobja. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbe, ki ne vsebuje obrazca BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2002, ni mogoče obravnavati kot pravilno oz. sprejemljivo v smislu 18. in 20. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. To velja tudi za ponudbo izbranega ponudnika, ki je ponudbi priložil obrazec BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2001, obrazec BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2002 pa je predložil šele naknadno, po pozivu naročnika, kar v skladu s prvim odstavkom 54. člena in četrtim odstavkom 55. člena ZJN-1 predstavlja nedovoljeno spremembo ponudbene dokumentacije.

V nadaljevanju je treba odgovoriti še na vprašanje, ali je naročnik s tem, ko je zahteval obrazec BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2002, postavil nemogoč pogoj. Že iz dejstva, ki ga navaja naročnik v odgovoru na zahtevek za revizijo, da so obrazec BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2002 predložili štirje od šestih ponudnikov (med njimi tudi vlagatelj in ponudnik â??.., ki je bil izbran kot najugodnejši v 2. sklopu), je razvidno, da pogoj ni bil nemogoč. To pa je razvidno tudi iz pojasnila AJPES (dokument z dne 6.10.2003), ki ga je v postopku ocenjevanja in vrednotenja pridobil naročnik, v katerem je navedeno, da je podatke in kazalnike iz zadnjega obračunskega leta 2002 AJPES vključila v bonitetne informacije dne 19.6.2003. Res je sicer, da je bil predmetni javni razpis objavljen dne 13.6.2003, torej pred dnem, ko je bilo mogoče pridobiti obrazce BON-1/P, ki so ustrezali naročnikovi zahtevi. Vendar pa je za presojo obravnavanega pogoja bistveno to, da je bil rok za predložitev ponudb 10.7.2003 in da (kot je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 10.7.2003) so vsi ponudniki svoje ponudbe tega dne tudi predložili. Rok za predložitev ponudb je bil torej določen na način, ki je vsem ponudnikom omogočal pridobitev ustreznega obrazca BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2002, zato obravnavanega pogoja iz tretje alinee točke 6.2.2. Navodil ni mogoče označiti niti kot nemogočega niti kot nejasnega.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik kršil drugi odstavek 76. člena ZJN-1 in prvi odstavek 54. člena ZJN-1, saj je v 1. in 3. sklopu predmetnega javnega naročila izbral ponudbo, ki je z vidika naročnikove zahteve iz tretje alinee točke 6.2.2. Navodil ni mogoče šteti kot pravilno, ob tem pa je izbranemu ponudniku omogočil naknadno nedovoljeno spremembo ponudbene dokumentacije, je v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz 1. točke izreka tega sklepa. V skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da ob upoštevanju gornjih ugotovitev ponovno izvede postopek vrednotenja in ocenjevanja ponudb.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, nastali z revizijo, in sicer stroški takse, ki jo je vlagatelj plačal skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN, v višini 100.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??..

Natisni stran