018-273/03

Številka: 018-273/03-22-1999

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo obrazcev za potrebe â??.., na podlagi vloženega zahtevka za revizijo podjetja â??.., ki ga zastopa â??â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??..

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 01.07.2003 izdal sklep, št. 12/2003-JN, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za dobavo obrazcev za potrebe zavoda. Naročnik je dne â??. v Uradnem listu RS, št. â??., pod številko objave Ob-â??., objavil javni razpis za predmetno javno naročilo in med drugim določil, da bo javno odpiranje ponudb dne 11.08.2003 ob 11.00 uri. Naročnik je dne 07.08.2003, torej še pred rokom za oddajo ponudb, prejel dva zahtevka za revizijo, ki ju je s sklepoma, z dne 25.08.2003, zavrnil kot neutemeljena. Z dopisom, z dne 26.08.2003, ter nadalje z dopisom, z dne 29.08.2003, sta bili naročniku posredovani obvestili o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-189/03-22-1386, z dne 15.09.2003, ter nadalje s sklepom, št. 018-189/03-22-1395, z dne 16.09.2003, zavrnila zahtevka za revizijo kot neutemeljena.

Naročnik je na podlagi navedenega nadaljeval postopek oddaje predmetnega javnega naročila in dne 15.10.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 12/2003-JN, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika za predmetno javno naročilo izbral podjetje â??.. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z dopisom, z dne 23.10.2003, od naročnika zahteval predložitev obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila. Naročnik je dne 28.10.2003 vlagatelju posredoval zahtevano obrazloženo obvestilo, s podrobno navedbo razlogov za zavrnitev njegove ponudbe.

Vlagatelj je dne 03.11.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje kršitev naslednjih členov Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1):
- drugega odstavka 76. člena ZJN-1 v povezavi s 5. točko drugega odstavka 41. člena ZJN-1,
- drugega odstavka 76. člena ZJN-1 in
- drugega odstavka 79. člena ZJN-1.

Vlagatelj v obrazložitvi zahtevka za revizijo navaja, da je naročnik drugi odstavek 76. člena ZJN-1 kršil s tem, da v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb ni izločil ponudbe izbranega ponudnika, ki je glede na 5. točko drugega odstavka 41. člena ZJN-1 nepravilna, saj ponudnik ni predložil veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila. Izbrani ponudnik bi moral predložiti obrtno dovoljenje, ki ga zahteva 6. člen Obrtnega zakona (Uradni list Republike Slovenije, št. 50/94, 61/00 in 42/02; v nadaljevanju: ObrZ), na podlagi sedmega odstavka 4. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/01, 59/01; v nadaljevanju: ZGD). Navedeno zahtevo je zapisal tudi naročnik v navodilih ponudnikom (obratovalno dovoljenje oziroma dovoljenje drugega pristojnega organa za opravljanje dejavnosti). Upravne enote ne izdajajo več obratovalnih dovoljenj in glede na zadnjo spremembo ZGD tudi niso več relevantna, saj jih ni več mogoče pridobiti. Glede na navedeno mora imeti ponudnik za zakonito poslovanje, ustrezno obrtno dovoljenje, izdano s strani pristojne obrtne zbornice. V konkretnem primeru mora imeti obrtno dovoljenje za naslednje dejavnosti: 22.210 - tiskanje časopisov, 22.220 - drugo tiskarstvo in 22.230 - knjigoveštvo. Izbrani ponudnik tega ni predložil, zato ni izkazal, da posluje zakonito. Izbrani ponudnik sicer ima obrtno dovoljenje, vendar ne za dejavnosti, ki so predmet tega javnega naročila. V primeru, da izbrani ponudnik izvaja predmetno dejavnost brez takega dovoljenja, pa to glede na določbe ObrZ predstavlja prekršek. Glede na navedene razloge, bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nepravilno.

Vlagatelj še dodaja, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo izločil kot nepravilno, kršil drugi odstavek 76. člena ZJN-1. Iz ponudbe je namreč nedvoumno razvidna vlagateljeva volja, da ne bo nastopal s podizvajalci. V obrazcu "D/2" je vlagatelj zapisal, da daje ponudbo samostojno, v prilogi "H/2" je z originalnim prečrtanjem besede "NE" s strani naročnika izražena enaka volja, poleg tega pa vlagatelj ni predložil prilog "D/10, D/11 in D/12", katere so morali izpolniti in predložiti samo ponudniki, ki nastopajo s podizvajalci. Iz vseh teh vlagateljevih izjav in dejanj je nedvoumno razvidna njegova prava ponudbena volja, da nastopa brez podizvajalcev, torej samostojno. Očitno je, da je pri izpolnjevanju priloge "H/2" prišlo do očitne pomote, ki glede na Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/01; v nadaljevanju: OZ) ne škoduje. Pri tem se vlagatelj sklicuje na sklep Državne revizijske komisije, št. 018-121/01-21-981, z dne 30.07.2001, v katerem je ugotovljeno, da ima tudi upoštevanje formalnosti svoje meje. V navedenem primeru je namreč ponudnik v obrazcu "ponudba" navedel krajši rok za veljavnost ponudbe, kot je bil zahtevan v razpisni dokumentaciji, vendar je bilo iz bančne garancije razvidno, da je šlo za pisno napako pri izpolnjevanju navedenega obrazca, saj je bil rok veljavnosti bančne garancije usklajen z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Na podlagi navedenega vlagatelj zaključuje, da naročnik njegove ponudbe ne bi smel obravnavati kot nepravilne, saj zadostuje vsem pogojem in zahtevam iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik kršil tudi drugi odstavek 79. člena ZJN-1, saj v obrazloženem obvestilu ni navedel:
- nazivov ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila,
- prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril in
- naziva ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana.

Zaradi navedenih kršitev postopka oddaje javnega naročila vlagatelj zahteva, da se razveljavi obvestilo o dodelitvi javnega naročila, št. 12/2003-JN, z dne 15.10.2003, da se ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, da se ugotovi, da je vlagateljeva ponudba pravilna in da naročnik izmed pravilnih ponudb opravi ponovno izbiro najugodnejšega ponudnika oziroma podredno, da se zaradi nejasnosti razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na dovoljenja za opravljanje dejavnosti, v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo priglasil stroške in priložil potrdilo o plačilu takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 12/2003-JN, z dne 17.11.2003, zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi navaja, da v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni kršil drugega odstavka 76. člena ZJN-1 v povezavi s 5. točko drugega odstavka 41. člena ZJN-1, saj je v 4. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe navedeno, da bo ponudba pravilna, če bo ponudnik predložil vse v tej točki zahtevane dokumente. V četrti alinei 4.3. točke navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je tako bilo zahtevano, da ponudnik predloži odločbo upravne enote oziroma drugega pristojnega organa o dovoljenju za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi predložil redni izpisek iz sodnega registra, s čemer je izpolnil zahtevo naročnika iz prve alinee 4.3. točke navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in tudi Odločbo za opravljanje dejavnosti, št. 03/03-301-273/98, z dne 03.08.1998, ki jo je izdala â??â??., s čemer je izpolnil navedeno zahtevo naročnika. Naročnik nadaljuje, da je po pregledu in ocenjevanju ustreznosti predloženih ponudbenih dokumentov ugotovil, da je izbrani ponudnik registriran za tiskarske storitve. Ker so predmet tega javnega naročila različne tiskarske storitve, je naročnik pri preverjanju dovoljenj za opravljanje dejavnosti oziroma drugih posredovanih dovoljenj preverjal zgolj dejstvo, ali ima ponudnik dovoljenje za opravljanje tiskarskih storitev. Iz predloženega dovoljenja izbranega ponudnika je razvidno, da ima dovoljenje za tiskarske storitve, zato je naročnik ocenil, da ta ima dovoljenje za opravljanje storitev, ki so predmet javnega naročila. Izbrani ponudnik je predložil vse v navodilu za izdelavo ponudb zahtevane dokumente, iz katerih tudi izhaja, da je registriran in da ima dovoljenje za opravljanje tiskarskih storitev, zato je bila njegova ponudba ocenjena kot pravilna in ni bilo razloga za njeno izločitev iz nadaljnjega postopka.

Naročnik nadaljuje, da s tem, ko je izločil vlagateljevo ponudbo iz nadaljnjega postopka, ni storil kršitve drugega odstavka 76. člena ZJN-1. Iz 7.1. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe izhaja zahteva, da morajo biti vse priloge v ponudbi izpolnjene, podpisane in žigosane s strani ponudnika. Glede na navedeno zahtevo razpisne dokumentacije in glede na dejstvo, da vlagatelj v obrazcu "H/2" ni obkrožil nobene točke (tega dejstva v drugih ponudbenih dokumentih izražena volja ne more nadomestiti), ni ravnal po zahtevah razpisne dokumentacije, zaradi česar je naročnik navedeni dokument označil kot neustrezen. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel, da se lahko kakršnekoli pomanjkljivosti odpravijo neposredno na javnem odpiranju ponudb oziroma kasneje, je ob upoštevanju načela formalnosti vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno.

Naročnik zavrača tudi očitek kršitve drugega odstavka 79. člena ZJN-1, saj vlagatelju z dopisom, z dne 28.10.2003, dejansko ni posredoval obrazloženega obvestila v skladu z drugim odstavkom 79. člena ZJN-1. Vlagatelj in vsi ostali ponudniki so namreč dne 15.10.2003 prejeli obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 12/2003-JN, ki je dejansko že vsebovalo obrazložitev oziroma vse zahtevane elemente iz drugega odstavka 79. člena ZJN-1. na vlagateljevo zahtevo za obrazloženo obvestilo, z dne 24.10.2003, je naročnik vlagatelju posredoval samo še dopolnitev oziroma podrobnejšo obrazložitev za izločitev vlagateljeve ponudbe. Da je potrebno to obrazložitev obravnavati kot dopolnitev oziroma dodatek že posredovanega obrazloženega obvestila, z dne 15.10.2003, je naročnik vlagatelju tudi pojasnil. V začetku pojasnila, z dne 28.10.2003, je naročnik namreč navedel, da je že njegovo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 12/2003-JN, z dne 15.10.2003, vsebovalo obrazložitev izbire oziroma razloge za izločitev posameznih ponudb iz nadaljnjega postopka, zato je vlagatelju dodatno posredoval podrobnejšo obrazložitev razlogov za izločitev njegove ponudbe iz nadaljnjega postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Ker je že obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 15.10.2003, vsebovalo vse v drugem odstavku 79. člena ZJN-1 zahtevane elemente, jih naročnik v dopolnitvi obrazložitve, z dne 28.10.2003, ni ponavljal, saj je bila ta obrazložitev le dopolnitev že posredovanega obrazloženega obvestila.

Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema njegove odločitve pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.11.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je hkrati obvestil naročnika, da preklicuje pooblastilo pooblaščencu â??â??., dano dne 22.10.2003, ter da ga v predmetni zadevi nadalje zastopa nov pooblaščenec â??â??, za katero prilaga pooblastilo. Vlagatelj še dodaja, da vsa dejanja, ki jih je do sedaj opravil stari pooblaščenec v celoti pripoznava in se z njimi v celoti strinja ter jih potrjuje. Zaradi navedenega vlagatelj priglaša stroške pregleda dokumentacije, korespondence in zastopanja v višini 2000 odvetniških točk z davkom na dodano vrednost in 3% materialnih stroškov.

Naročnik je z dopisom, z dne 24.11.2003, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo Državni revizijski komisiji.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
(3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Glede zatrjevane nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika iz razloga, ker ta ni predložil veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v četrti alinei 4.3. točke navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zahteval: â??"odločbo upravne enote oz. drugega pristojnega organa o dovoljenju za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega razpisa". Na podlagi navedene zahteve razpisne dokumentacije je izbrani ponudnik v ponudbi predložil odločbo za opravljanje dejavnosti, št. 03/03-301-273/98, z dne 03.08.1998, ki jo je izdala â??..

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik navedeno zahtevo v razpisni dokumentaciji opredelil na podlagi 41. člena ZJN-1, ki v drugem odstavku določa, da mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika med drugim tudi v primeru: "če nima veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, in je tako dovoljenje zahtevano s posebnim predpisom, â??". Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da se na področje dokazovanja usposobljenosti in sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila nanaša tudi ZGD, ki v šestem in sedmem odstavku 4. člena določa: "(6) Družba lahko začne opravljati svojo dejavnost, ko je vpisana v register. (7) Če drug zakon za začetek opravljanja določene dejavnosti poleg pogoja iz šestega odstavka tega člena, določa še posebne pogoje za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: posebni pogoji), lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko izpolni posebne pogoje, določene z drugim zakonom. Če v primeru iz prejšnjega stavka drug zakon določa, da sme družba začeti z opravljanjem dejavnosti, ko pristojni državni organ oziroma organizacija z javnimi pooblastili izda odločbo, s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko pristojni organ izda tako odločbo.". Torej je prej navedeno določbo drugega odstavka 41. člena ZJN-1 potrebno presojati v povezavi z določbo 4. člena ZGD, ki določa, da v primeru, če poseben zakon za opravljanje določene dejavnosti zahteva, da pristojni organ izda odločbo, s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko pristojni organ izda tako odločbo.
Vlagatelj pa zatrjuje, da je za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, potrebno pridobiti odločbo Obrtne zbornice Slovenije, ki je pristojen organ za izdajo odločbe s katero se ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za opravljanje te dejavnosti. Glede na navedeno je bilo v konkretnem primeru potrebno ugotoviti ali je za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila (tiskarska dejavnost) zakonsko obvezna pridobitev obrtnega dovoljenja ali pa je zakonsko zadostna zgolj registracija tiskarske dejavnosti v sodnem registru. Državna revizijska komisija je že v enem izmed prejšnjih revizijskih postopkov (sklep, št. 018-86/03-21-747, z dne 21.05.2003) Obrtno zbornico Slovenije zaprosila za pojasnilo o tem ali je za opravljanje tiskarske dejavnosti zakonsko obvezna pridobitev obrtnega dovoljenja ali pa je zakonsko zadostno, da ima pravna oseba zgolj registrirano tiskarsko dejavnost v sodnem registru.
Obrtna zbornica Slovenije je v pojasnilu med drugim navedla: "Za dejavnosti, navedene v Uredbi o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (Ur. list RS, št. 108/2000 in 16/2001) je obrtno dovoljenje potrebno, če se opravlja na način, ki je naveden v 5. členu Obrtnega zakona (Ur. list RS, št. 50/94, 61/2000 in 42/2002). Obrtni zakon v 7. členu določa, da lahko obrtno dovoljenje pridobi samostojni podjetnik ali gospodarska družba, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon.".
Državna revizijska komisija v nadaljevanju povzema tudi obrazložitev odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije (sklep, št. U-I-54/01, z dne 10.07.2003) o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 108/00 in 16/01; v nadaljevanju: Uredba). Pobudnici za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe navajata, da izvajata dejavnost, ki je kot obrtna dejavnost opredeljena v Uredbi in bi zato po tej uredbi naj imeli dolžnost, da se včlanita v Obrtno zbornico Slovenije in pridobita obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je podalo naslednjo obrazložitev: "Vlada je izdala Uredbo na podlagi pooblastila iz 2. in 3. člena ObrZ. Po 2. členu ObrZ je obrtna dejavnost pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom Zakona in je določena v listi A obrtnih dejavnosti, ki jo določi Vlada z Uredbo. Obrti podobna dejavnost je po 3. členu ObrZ pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom Zakona in je določena v listi B obrti podobnih dejavnosti, ki jo določi Vlada z Uredbo. To pomeni, da dejavnosti niso obrtne oziroma obrti podobne že, če so opredeljene v Uredbi, ker se morajo opravljati pridobitno in v skladu s 5. členom ObrZ. Pobudnici sami zatrjujeta, da dejavnosti ne opravljata na takšen način, zato se Uredba nanju ne nanaša.".
Državna revizijska komisija še povzema dopis izbranega ponudnika, z dne 08.12.2003, v katerem ta navaja: "V skladu s 5. členom Obrtnega zakona menimo, da nismo taka pravna oseba, ki mora pridobiti obrtno dovoljenje, saj imamo pri tisku pretežno velika naročila, s svojimi naročniki pa imamo sklenjenih več kot 60 pogodb o poslovnem sodelovanju, ki nam zagotavljajo redna mesečna naročila, kar predstavlja 95% dejavnosti tiskarne.
Kot primer lahko navedemo, da smo v letošnjem letu natiskali 90 naslovov knjig in učbenikov (naklada 500 - 24.000 izvodov), letake (naklada 5.000 - 700.000 izvodov), revije (naklada 1.000 - 5.000 izvodov).".
Iz vsega navedenega torej izhaja, da pravni subjekt za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila, potrebuje obrtno dovoljenje samo v primeru, če to dejavnost opravlja na način, kot ga določa ObrZ, torej na obrtniški način. V konkretnem primeru, pa izbrani ponudnik že sam navaja, da tiskarske dejavnosti ne izvaja na obrtni način, kar pomeni, da za opravljanje te dejavnosti ne potrebuje obrtnega dovoljenja, ampak zakonskim pogojem zadosti že z registracijo dejavnosti v sodnem registru.
Kljub navedenemu pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da mora naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb pravilnost le-teh presojati glede na zapisane zahteve v razpisni dokumentaciji. ZJN-1 namreč v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je "pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije." Med drugim to pomeni, da mora ponudba vsebovati vse zahtevane dokumente, da mora biti napisana na zahtevanih obrazcih, da mora biti ponudbena cena oblikovana na zahtevani način in podobno. V konkretnem postopku oddaje javnega naročila mora torej ponudnik, ki ne opravlja razpisane dejavnosti na obrni način, predložiti v svoji ponudbi tudi "odločbo upravne enote", da bo ponudba izpolnjevala vse zahteve razpisne dokumentacije. Kot je bilo že navedeno, je na podlagi navedene zahteve razpisne dokumentacije izbrani ponudnik (in tudi 10 drugih ponudnikov) v svoji ponudbi predložil odločbo za opravljanje dejavnosti, št. 03/03-301-273/98, z dne 03.08.1998, ki jo je izdala â??â??â??., s čemer je izpolnil navedeno zahtevo razpisne dokumentacije.

Glede vlagateljevih navedb, da je naročnik neupravičeno izločil njegovo ponudbo kot nepravilno, zaradi neizpolnitve priloge "H/2", Državna revizijska komisija najprej navaja, da je naročnik v 7.1. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil: â??"Vse priloge morajo biti izpolnjene, podpisane in ožigosane s strani ponudnika, razen prilog št. D/10, D/11 in D/12, ki jih izpolnijo, podpišejo in žigosajo samo tisti ponudniki, ki nastopajo s podizvajalci, priloge št. D/9, ki jo izpolnijo, podpišejo in žigosajo samo tisti ponudniki, ki ne nastopajo s podizvajalci ter prilog št. H/1 in H/3 (vzorca bančnih garancij), ki sta podlaga za izdajo originalnih bančnih garancij s strani banke v posameznih fazah postopka javnega razpisa.". Državna revizijska komisija nadalje navaja, da priloga "H/2" pomeni izjavo ponudnika o predložitvi bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, s časovno veljavo le-te v odvisnosti od tega ali ponudnik nastopa s podizvajalcem ali pa ne. V prilogi je navedeno, da bo ponudnik v roku 10 dni po podpisu pogodbe (če bo izbran kot najugodnejši), naročniku predložil bančno garancijo, ki bo veljala:
"A. glede na to, da ne nastopamo s podizvajalcem, najmanj 20 dni po preteku veljavnosti pogodbe
B. glede na to, da nastopamo s podizvajalcem, najmanj 50 dni po preteku veljavnosti pogodbe, oziroma 20 dni + toliko dni, kolikor smo v III. delu razpisne dokumentacije - obrazcu ponudbe - ponudili rok plačila."
V nadaljevanju priloge je še navedeno: "(Potrebno je obkrožiti ustrezno (A ali B), glede na to, ali ponudnik nastopa s podizvajalcem ali ne!)".
Naročnik je nadalje v 11. točki razpisne dokumentacije opredelil: "Vse ponudbe, ki ne bodo v celoti pripravljene v skladu s to razpisno dokumentacijo oziroma ne bodo izpolnjevale pogojev za udeležbo (nepravilne ponudbe) ter vse ponudbe, ki v celoti ne bodo ustrezale tehničnim specifikacijam (neprimerne ponudbe), bodo po pregledu ponudbene dokumentacije izločene iz nadaljnjega postopka."
Tako naročniki kot ponudniki morajo pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z (avtonomnimi) pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako vnaprej preprečiti možne zlorabe. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da med strankama ni spora o tem, da vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji priloge "H/2" ni izpolnil na način, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, pri čemer pa se pravna naziranja glede posledic takšne opustitve med strankama razlikujeta. Medtem, ko vlagatelj zatrjuje, da je takšna ponudba v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 pravilna, pa naročnik meni, da je takšna pomanjkljivost ponudbe razlog za njeno nepravilnost. Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 izrecno določa, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Ponudba vlagatelja ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jo je bil naročnik dolžan zavrniti že na podlagi določil zakona. ZJN-1 v drugem odstavku 76. člena namreč določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Naročnik pa je (kot že navedeno) v obravnavanem primeru tudi v razpisni dokumentaciji opozoril ponudnike, da bo kot nepravilne zavrnil vse ponudbe, pri katerih bo na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovil, da ne izpolnjujejo vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Ob tem Državna revizijska komisija še dodaja, da je v zadevi na katero se sklicuje vlagatelj (sklep, št. 018-121/01-21-981, z dne 30.07.2001) presojala ne/pravilnost ponudbe kot posledico očitne pisne napake, medtem ko v tem primeru ne gre za očitno pisno napako, ampak za neizpolnitev obrazca. Namreč, sporni obrazec (priloga "H/2") ne služi za ugotavljanje dejstva ali ponudnik nastopa s podizvajalci ali ne (temu so bili namenjeni drugi obrazci), ampak se ponudnik izpolnitvijo tega zaveže, da bo v primeru, če bo izbran kot najugodnejši ponudnik predložil bančno garancijo za dobro izvedbo del, višino te garancije in njen rok veljavnosti (opcija A ali B). Vlagatelj pa v konkretnem primeru s tem, ko ni obkrožil nobene izmed ponujenih opcij, torej ni definiral roka veljavnosti bančne garancije za dobro izvedbo del, kot enega bistvenih elementov le-te.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na pomanjkljivosti obrazloženega obvestila o oddaji ponudb Državna revizijska komisija najprej navaja, da vsebino obrazloženega obvestila določa drugi odstavek 79. člena ZJN-1, v katerem je navedeno, da mora obrazloženo obvestilo vsebovati:
- razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki zahteva predložitev obrazloženega obvestila,
- nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila,
- prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril in
- naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da naročnikov dopis, št. 12/2003-JN, z dne 28.10.2003, ki mu ga je ta posredoval na njegovo zahtevo za predložitev obrazloženega obvestila, vsebuje podrobno obrazložitev razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, ne pa tudi ostalih sestavin, ki jih navaja drugi odstavek 79. člena ZJN-1. Ob tem pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik že v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 12/2003-JN, z dne 15.10.2003, navedel obrazložitev oziroma vse zahtevane elemente iz drugega odstavka 79. člena ZJN-1. Tako to obvestilo o oddaji javnega naročila vsebuje:
- razloge za zavrnitev nepravilnih ponudb (tudi vlagateljeve),
- nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila,
- prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril in
- naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana.

Naročnik pa je na vlagateljevo zaprosilo temu posredoval dopis, v katerem mu je še bolj podrobno obrazložil razloge za izločitev njegove ponudbe ter tudi navedel, da je že obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 12/2003-JN, z dne 15.10.2003, vsebovalo obrazložitev izbire in razloge za izločitev posameznih ponudb iz nadaljnjega postopka, torej sestavine obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila. Ker je že obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 12/2003-JN, z dne 15.10.2003, vsebovalo vse v drugem odstavku 79. člena ZJN-1 zahtevane elemente, je naročnik na ta način izpolnil vse zahteve ZJN-1 glede obveščanja ponudnikov o njegovi odločitvi o oddaji javnega naročila. Z navedenim ravnanjem naročnika je bilo vlagatelju tudi omogočeno učinkovito pravno varstvo.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


Vlagatelja je revizijskem postopku po njegovem pooblastilu zastopalo podjetje â??â??.. in ob vložitvi zahtevka za revizijo zahtevalo povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer plačane takse v višini 100.000,00 SIT ter 100.000,00 SIT za sestavo revizijskega zahtevka. Vlagatelj je v obvestilu o nadaljevanju postopka pred državno revizijsko komisijo, z dne 19.11.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da preklicuje pooblastilo pooblaščencu â??â??., dano dne 22.10.2003, ter da ga v predmetni zadevi nadalje zastopa nov pooblaščenec â??â??... Zaradi navedenega je vlagatelj priglasil stroške pregleda dokumentacije, korespondence in zastopanja v višini 2000 odvetniških točk z davkom na dodano vrednost in 3% materialnih stroškov. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, vlagatelj v skladu z 22. členom ZRPJN ni upravičen do povračila stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??.