018-270/03

Številka: 018-270/03-21-2034

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??â??â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo in razširitev rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov Ortnek - II. faza, ki obsega gradbena, instalacijska, zaključna dela in montažo opreme in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??, ki ga zastopa â??â?? (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â??.. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??..

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??., pod št. objave Ob-â??., objavil javni razpis po odprtem postopku za oddajo javnega naročila za rekonstrukcijo in razširitev rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov Ortnek - II. faza, ki obsega gradbena, instalacijska, zaključna dela in montažo opreme.
Naročnik je s Poročilom o oddaji naročila, št. 535-46/bs-dg, z dne 11.09.2003, ki je bilo sestavni del obvestila o oddaji javnega naročila, št.: 535-47/bs-dg, z dne 11.09.2003, ponudnike obvestil, da je izvedbo predmetnega javnega naročila oddal podjetju â??..

Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.09.2003, od naročnika na podlagi 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila. Naročnik je izdal obrazloženo obvestilo št. 535-49/bs-dg, z dne 22.09.2003, v katerem je navedel vse obvezne sestavine obrazloženega obvestila. Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.09.2003, zahteval vpogled v listine ponudnikov, kar mu je naročnik omogočil dne 24.09.2003.

Vlagatelj je dne 02.10.2003 vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 30.09.2003), v katerem je navedel, da je bil v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila drugi najugodnejši ponudnik in bi bil v primeru, če bi bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna, izbran kot najugodnejši ponudnik. Vlagatelj je v nadaljevanju navedel vrsto razlogov, zaradi katerih naj bi bila ponudba podjetja â??â??â??â??, nepravilna.

Naročnik je s sklepom, št. 535-51/bs-dg, z dne 14.10.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, vlagatelj pa je naročnika z dopisom, z dne 17.10.2003, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-242/03-22-1707, z dne 28.10.2003, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o dodelitvi naročila, kot je razvidna iz Poročila o oddaji javnega naročila, št. 535-46/bs-dg, z dne 11.09.2003 ter naročniku naložila plačilo stroškov, nastalih z revizijo, v znesku 464.000,00 SIT. Hkrati je naložila naročniku, da mora v roku 90 dni po prejemu sklepa Državne revizijske komisije predložiti poročilo o izvedbi predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je dne 05.11.2003 izdal sklep, št. 535-59/dg-bs, s katerim je ponudbe vseh treh ponudnikov zavrnil kot nepravilne. Iz obrazložitve slednjega izhaja, da je naročnik, glede na odločitev Državne revizijske komisije ponovno ocenil tudi ponudbi preostalih dveh ponudnikov, to je ponudbo vlagatelja in ponudbo podjetja â??â??... Naročnik poudarja, da gre pri ugotovljenih pomanjkljivostih v ponudbeni dokumentaciji vlagatelja in podjetja â??.â??â?? za popolnoma enake nepravilnosti, zaradi katerih je Državna revizijska komisija (med drugim) ugotovila nepravilnost ponudbe podjetja â??â??. in v posledici le-tega razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila.
Naročnik je tako ugotovil, da je bila vlagateljeva ponudba nepravilna, ker v nobenem od vseh treh predloženih obrazcev za podizvajalca â??â?? ni vpisal zahtevane pogodbene vrednosti del, ker atestov za varilce ni predložil v originalu ali v notarsko overjenem prepisu, ker za podizvajalca â??â?? ni predložil zahtevane izjave banke o solventnosti za TRR račun št. â??â??. in ker je bil s strani podizvajalca â??â?? BON-1 starejši od 30 dni. Ponudnik â??â??. pa naj bi oddal nepravilno ponudbo, ker ni predložil dokazila, da mu ni bila izdana odločba, s katero bi mu bilo prepovedano opravljanje dejavnosti v smislu naročnikove zahteve iz točke 9.1.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ker v nobenem od šestih predloženih obrazcev referenc za podizvajalca â??.. ni vpisal zahtevane pogodbene vrednosti del, ker v nobenem od petih predloženih obrazcev referenc za podizvajalca â??â?? ni bila vpisana zahtevana funkcija podpisnika referenc, le v dveh obrazcih pa je bilo vpisano leto referenčnega posla in ker atestov za varilce ni predložil v originalu ali v notarsko overjenem prepisu.

Vlagatelj je zoper zgoraj naveden naročnikov sklep vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 12.11.2003). Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik izbrati najugodnejšega ponudnika izmed dveh pravilnih ponudb, to je vlagateljeve ponudbe in ponudbe podjetja â??... Naročnik pa je ponovno ugotavljal pravilnost slednjih, čeprav je že v poročilu o oddaji naročila št. 535-46/bs-dg, z dne 11.09.2003, ugotovil, da sta obe ponudbi pravilni. Zoper poročilo o oddaji javnega naročila, z dne 11.09.2003 je vložil zahtevek za revizijo samo vlagatelj, poročilo pa je izpodbijal samo v delu, v katerem je bilo ugotovljeno, da je ponudba podjetja â??â?? pravilna ter samo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika. Zoper pravilnost ponudb vlagatelja in podjetja â??â?? ni vložil revizije nihče izmed ponudnikov in je tako poročilo o oddaji javnega naročila v delu, v katerem se nanaša na ugotovitev pravilnosti vlagateljeve ponudbe in ponudbe podjetja â??â??, pravnomočno. Glede na to vlagatelj meni, da ob upoštevanju smiselne uporabe določb ZPP naročnik brez vložene zahteve za revizijo ne more paziti na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in spreminjati svoje že pravnomočne odločitve o obstoju dveh pravilnih ponudb. Če bi bilo stališče naročnika, da lahko naknadno ugotovi drugačno dejansko stanje, pravilno, potem bi naročnik tudi v primeru, ko bi ugotovil, da so vse ponudbe pravilne, lahko spreminjal svojo pravnomočno odločitev in naknadno ugotovil, da je posamezna ponudba nepravilna.
Vlagatelj dalje navaja, da je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-242/03-22-1707, z dne 28.10.2003, razveljavila samo odločitev naročnika o dodelitvi naročila, kot je razvidna iz Poročila o oddaji javnega naročila št. 535-46/dg-bs, z dne 11.09.2003, torej točko 6. Poročila o oddaji javnega naročila, kjer je kot najuspešnejši ponudnik naveden ponudnik â??â??. Poročila o oddaji javnega naročila v točki 3., kjer sta navedeni kot pravilni ponudbi ponudba vlagatelja in ponudba podjetja â??â??, pa Državna revizijska komisija ni razveljavila, zato je Poročilo o oddaji javnega naročila v tem delu pravnomočno. Prav tako je bilo z zgoraj navedenim sklepom Državne revizijske komisije naročniku naloženo, da v roku 90 dni po prejemu sklepa Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročniku torej ni bilo naloženo, da Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo ali ponovljenem postopku, kot to predvideva 23. člen ZRPJN. To kaže na dejstvo, da je Državna revizijska komisija naložila naročniku, da naj v tem postopku izbere ponudnika, ne pa da naročnik ponovi postopek. Ker nihče ni izpodbijal pravilnosti ponudb ostalih dveh ponudnikov, tudi Državna revizijska komisija ne bi mogla naložiti naročniku, da še enkrat preveri pravilnost ostalih ponudb. Naročnik tako ni imel pravne podlage, da bi lahko preverjal pravilnost vlagateljeve ponudbe in pravilnost ponudbe podjetja â??â??â??... 19. člen ZRPJN določa, da mora Državna revizijska komisija odločati v mejah revizijskega zahtevka, izjemoma lahko odloča o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. Državna revizijska komisija tega določila ni uporabila in tudi ni ugotovila, da vlagateljeva ponudba in ponudba podjetja â??â??. nista pravilni, niti ni dala naročniku nobenih napotkov, na podlagi katerih bi lahko naročnik sprejel odločitev v izpodbijanem sklepu. Zaradi navedenega je naročnik ravnal nezakonito, ker je presegel napotke iz sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-242/03-22-1707, z dne 28.10.2003. Vlagatelj naročniku nadalje očita kršitev 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02 in 58/03; v nadaljevanju: ZPP), ki določa, da sodišče po uradni dolžnosti pazi le na bistvene kršitve pravil postopka ter pravilno uporabo materialnega prava, nikakor pa ne more po uradni dolžnosti ponovno ugotavljati dejanskega stanja. Naročnik je svojo pravnomočno odločitev o pravilnosti ponudb spremenil na podlagi novo ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa mu Državna revizijska komisija ni naložila. Naročnik je s tem, ko je ponovno ugotavljal pravilnost vseh ponudb, posegel v svojo odločitev, ki je bila že pravnomočna. Po mnenju vlagatelja, je bila ugotovitev, da sta vlagateljeva ponudba in ponudba ponudnika â??â??. pravilni, pravnomočni z dnem, ko je potekel rok za vložitev revizijskega zahtevka zoper Poročilo o oddaji naročila št. 535-46/dg-bs, z dne 11.09.2003, in ko nihče ni vložil zahtevka za revizijo, v katerem bi izpodbijal pravilnost navedenih dveh ponudb. Torej naročnik postopka ne more več vrniti v fazo ugotavljanja pravilnosti ponudb.
Zgoraj opisano ravnanje naročnika je v nasprotju z načelom ne bis in idem, kar je po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP absolutna bistvena kršitev postopka. Morebitna nepravilna odločitev naročnika o pravilnosti ponudbe pa ne pomeni bistvene kršitve določb postopka, temveč zmotno ugotovitev dejanskega stanja, na katero naročnik ne pazi po uradni dolžnosti.
Po 359. členu ZPP sodišče druge stopnje tudi ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona. Uveljavljeno je načelo prepovedi spremembe sodbe v škodo pritožitelja (prepoved reformatio in peius).
Naročnik bi po mnenju vlagatelja moral vlagateljevo ponudbo in ponudbo podjetja ..â??.. le ocenjevati, saj je bila njuna pravilnost pravnomočno ugotovljena s sklepom z dne 11.09.2003, pravilnost ponudbe â??â??. pa je bila izpodbijana z vlagateljevim revizijskim zahtevkom.
V dokaz zgoraj navedenega se vlagatelj sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije, in sicer v revizijskih zadevah št. 018-258/02 in št. 018-220/03-22-1633.

Vlagatelj še navaja, da je v navedeni zadevi to že tretji razpis in v nadaljevanju podrobno povzema potek vseh treh postopkov oddaje predmetnega naročila in poudarja, da mora naročnik zaradi odlašanja izbire najemati rezervoarje, s čimer se nesmotrno uporabljajo proračunska sredstva.

Vlagatelj predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija v celoti razveljavi sklep, št. 535-59/dg-bs, z dne 05.11.2003, v postopku oddaje javnega naročila, objavljenem v Ur.l. RS, št. â??.., z dne â??.., ter naloži naročniku, da izbere najugodnejšega ponudnika izmed dveh pravilnih ponudb v skladu z določbami "Ocenjevanje in merila " v razpisni dokumentaciji tč. 21 ter povrne vlagatelju stroške vložitve zahteve za revizijo, in sicer odvetniške stroške in znesek plačane takse, povečano za 20 % DDV, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo.

Naročnik je s sklepom, št. 535-62/bs-dg, z dne 17.11.2003, vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa se naročnik sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-242/03-22-1707, z dne 28.10.2003 in navaja, da je bilo potrebno iz razloga, ker je Državna revizijska komisija delno razveljavila postopek oddaje javnega naročila, ta del postopka ponovno izvesti. Ker je Državna revizijska komisija v svojem sklepu ugotovila nepravilnost ponudbe podjetja â??â??, je naročnik ponovno pregledal in ocenil tudi ponudbi ostalih dveh ponudnikov, t.j. ponudbo vlagatelja in ponudbo podjetja â??â??. Pri tem je ugotovil, da ti dve ponudbi vsebujeta nekatere popolnoma enake nepravilnosti in da tudi teh dveh ponudb ni mogoče šteti kot pravilne. Zato je naročnik na podlagi 77. člena ZJN-1 sprejel sklep o zavrnitvi vseh ponudb.
Naročnik navaja, da je Državna revizijska komisija z zgoraj citiranim sklepom razveljavila odločitev naročnika o dodelitvi naročila, kot je razvidna iz poročila o oddaji naročila. V tem aktu pa se odločitev o dodelitvi naročila ne nanaša samo na podjetje â??â??, temveč na vse tri ponudnike. Glede podjetja â??â?? je bila sprejeta odločitev o njegovi uspešnosti, glede ostalih dveh ponudb (vlagateljeve in ponudbe podjetja â??â??) pa odločitev o njuni neuspešnosti oz. zavrnitvi. V tem smislu so vsi ponudniki formalni sosporniki in o njih naročnik ne more odločati z različnimi sklepi. Ker je bila torej prvotna odločitev naročnika o oddaji naročila razveljavljena, je naročnik moral sprejeti ponovno odločitev o oddaji naročila. Glede na to, da je naročnik v vlagateljevi ponudbi in v ponudbi podjetja â??â??., ugotovil nekatere enake pomanjkljivosti, kot jih je ugotovila Državna revizijska komisija v ponudbi podjetja â??â??., je upravičeno zaključil, da sta tudi ti dve ponudbi nepravilni, v posledici česar je moral sprejeti sklep o zavrnitvi vseh ponudb. Pravilnost takšnega stališča naročnika je po mnenju naročnika potrjena tudi z dejstvom, da Državna revizijska komisija v citiranem sklepu nikjer ne omenja, da mora naročnik izvršiti izbiro samo med preostalima dvema ponudbama, kar pa bi ta komisija nedvomno storila v izogib nejasnostim glede nadaljnjega postopka (tretji odstavek 23. čl. ZRPJN). Naročnik še dodaja, da opisano stališče vlagatelja o obvezni izbiri med ponudbama vlagatelja in podjetja â??â??, nima nobene opore niti v ZRPJN niti v sklepu Državne revizijske komisije. Naročnik posebej poudarja, da vlagateljevo ponudbo in ponudbo podjetja â??â??, nihče ni izpodbijal iz zelo razumljivega razloga, ker je bil tretji ponudnik â??.., izbran kot uspešni ponudnik in za takšno izpodbijanje ni imel nobenega interesa. Tudi vlagatelj in ponudnik â??â??, nista imela nobenega interesa za medsebojno izpodbijanje ponudb, ker sta bila oba zavrnjena. Zato je zatrjevanje vlagatelja o pravnomočnosti njegove ponudbe in ponudbe podjetja â??â??, na trhlih nogah in ne vzdrži resne pravne presoje. Tudi v primeru, če bi se naročnik ravnal po zahtevi vlagatelja, se postavi vprašanje, ali bi takšno odločitev ponudnik â??â?? (prvotno izbrani ponudnik) lahko izpodbijal. V primeru, da bi jo lahko, je jasno, da vlagateljeva ponudba ni pravnomočna, če pa je ne bi mogel, pa bi bil izbrani ponudnik, po mnenju naročnika, neupravičeno prikrajšan in bi bilo s tem kršeno eno temeljnih načel iz 7. člena ZJN-1, to je načelo enakopravnosti ponudnikov. Naročnik dalje navaja, da je bilo, s stališčem Državne revizijske komisije, v prejšnjih primerih posredno potrjeno, da bi v takšnem primeru tudi ponudnik â??â?? imel pravico zahtevati revizijo postopka, kar nedvomno kaže na zmotno stališče ponudnika, da je odločitev naročnika v tem delu pravnomočna (t.j. takšna, ki je z rednimi sredstvi ni več mogoče izpodbijati). Poleg tega vlagateljevo stališče, da bi naročnik v tej fazi postopka moral izbirati samo med ponudbo vlagatelja in ponudbo podjetja â??â??, tudi ni v skladu z načelom vestnosti in poštenja, saj bi naročilo na ta način prejel ponudnik, katerega ponudba je enako nepravilna kot ponudba prvotno izbranega ponudnika (podjetja â??â??â??.), poleg tega, da je (tudi) manj ugodna glede obeh predpisanih meril, to je cene in roka izvršitve. Naročnik dalje navaja, da vlagatelj pravno napačno razlaga prepoved reformatio in peius. ZPP namreč prepoved določa samo v primeru, ko sodišče druge stopnje spreminja sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje. V primeru, ko sodišče razveljavi sodbo (odločitev naročnika) in vrne zadevo istemu sodišču v ponovno odločanje, sodišča prve stopnje (naročnika) ne veže nikakršna prepoved reformatio in peius. Zato v tem smislu ni mogoče govoriti o pravnomočnosti posameznih odločitev naročnika v primeru, ko je Državna revizijska komisija razveljavila del postopka, povezanega z odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Postopka v tem smislu, po mnenju naročnika, ni mogoče razbijati po posamezni stranki oz. udeležencu. Naročnik pojasnjuje, da mora v primeru, ko Državna revizijska komisija postopek ali njegov del razveljavi, naročnik ponovno izvesti nov postopek ali razveljavljeni del. Poročilo, ki ga Državna revizijska komisija zahteva od naročnika v tretjem odstavku svojega sklepa, ima lahko pravno podlago samo v 23. členu ZRPJN. Tendenciozne navedbe vlagatelja v zvezi s tem so tako pravno nerelevantne. Celo nasprotno. Državna revizijska komisija lahko zahteva poročilo, če bo po delni razveljavitvi postopek nadaljevan ali če bo postopek ponovljen (komentar k 23. členu ZRPJN-A), kar je tudi primer v obravnavanem postopku.
Naročnik zavrača tudi navedbe vlagatelja o prepovedi novega ugotavljanja dejanskega stanja. Pri tej opredelitvi je potrebno poudariti, da 76. čl. ZJN-1 prepoveduje naročniku izbrati nepravilno ponudbo, pri čemer lahko (in mora) naročnik pravilnost ponudb ocenjevati vse do izbire najugodnejšega ponudnika po uradni dolžnosti. Smiselno uporaba določil ZPP določa, kaj mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Pri tem pa gre za uporabo prava in ne za ugotavljanje dejstev. Naročnik še dodaja, da tudi ni vprašanje pravilnosti ali nepravilnosti ponudb predmet samostojnega revizijskega zahtevka, ampak je predmet zahtevka zgolj razveljavitev izbire. Ne drži torej navedba vlagatelja, da naj bi bila presoja pravilnosti ponudb samostojna faza postopka; vsaj ZJN-1 je ne predvideva kot samostojne faze, ampak zgolj kot predpogoj za izbiro najugodnejše ponudbe.
Naročnik zavrača tudi vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na zavlačevanje postopka in poudarja, da sta na javnem razpisu (Uradni list RS, št. 40-41/03, z dne 05.05.2003), vlagatelju manjkali dve pomembni listini. Ilustrativno je, da vlagatelj tedaj ni vložil zahtevka za revizijo, kar bi glede na svojo izkazano tovrstno vnemo zagotovo storil, če bi samo slutil najmanjšo možnost za uspeh.

Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 20.11.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom št. 535-64/bs-dg, z dne 21.11.2003, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji dne 24.11.2003 posredoval dokazila o podaljšanju veljavnosti ponudbe in garancije za resnost ponudbe.

Državna revizijska komisija je dne 05.12.2003 (dopis št. 018-270/03-1961), na podlagi drugega odstavka 20. člena ZRPJN, podaljšala rok za odločitev v obravnavani revizijski zadevi, s čimer je seznanila vlagatelja in naročnika.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2) â"śDržavna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.â"ś.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
V obravnavanem primeru se vlagatelj ne strinja z odločitvijo naročnika o zavrnitvi vseh ponudb, in sicer z utemeljitvijo, da v predhodnem revizijskem postopku ugotovljeno dejansko stanje takšne odločitve ne opravičuje, kot tudi s trditvijo, da bi moral naročnik izmed vlagateljeve ponudbe in ponudbe podjetja â??â??. v skladu z vnaprej določenimi merili za izbiro najugodnejše ponudbe izbrati najugodnejšega ponudnika.
Državna revizijska komisija je najprej ugotavila, da je naročnik izpodbijano odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (sklep št. 535-59/dg-bs, z dne 05.11.2003) sprejel na podlagi določbe 77. člena ZJN-1 (čeprav je pred tem ugotovil, da nobena od treh ponudb ni pravilna). ZJN-1 v 77. členu (Zavrnitev vseh ponudb) ureja položaj, ko se naročnik odloči, da kljub uspešno izvedenemu postopku oddaje javnega naročila ne bo sklenil pogodbe z nobenim od ponudnikov, katerih ponudbe so sicer formalno pravilne. Iz določbe 77. člena ZJN-1 je torej mogoče razbrati, da zakon dopušča možnost, da naročnik kljub formalno uspešno izvedenem postopku za oddajo konkretnega javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Za takšne primere ZJN-1 določa nekatera formalna ravnanja, ki jih mora opraviti naročnik (svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev, ponudnike mora takoj pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne novi postopek â??). Ker se določilo 77. člena ZJN-1 torej nanaša na primere, ko naročnik sicer prejme zadostno število - to je najmanj dve pravilni ponudbi, pa se kljub temu odloči, da med njimi ne bo izbral najugodnejše (pač pa bo razpisni postopek zaključil), obravnavanega pravnega položaja ni mogoče presojati na podlagi 77. člena ZJN-1. V obravnavanem primeru je bilo namreč ugotovljeno, da naročniku po pregledu ponudb ni ostala na voljo niti ena pravilna ponudba. Opisan položaj je urejen v 76. členu ZJN-1. ZJN-1 v drugem odstavku 76. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik vse nepravilne ponudbe zavrniti. Navedeno pomeni, da naročnik ne sme izbrati ponudbe, ki ni pravilna (pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije - 18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Zakon pa za izbiro najugodnejše ponudbe postavlja še dodaten pogoj - naročnik sme postopek javnega naročila končati z izbiro pravilne ponudbe le, če je pridobil najmanj dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov (prvi odstavek 76. člena ZJN-1).
Ob navedenem je mogoče ugotoviti, da je naročnik svojo odločitev sicer res oprl na napačno (procesno) določbo ZJN-1, vendar pa opisana nepravilnost (ki ji vsaj po vsebini ni mogoče ničesar očitati, saj je naročnik ugotovil, da nobena izmed ponudb ni pravilna) ni vlivala na končni izid postopka, saj je naročnik glede na ugotovljeno (in v nadaljevanju opisano) dejansko stanje v celoti razveljavil celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

Kot izhaja iz zgoraj navedenega, je Državna revizijska komisija v predmetni zadevi že enkrat odločala, pri čemer je s sklepom, št. 018-242/03-22-1707, z dne 28.10.2003, ugodila vlagateljevemu zahtevku za revizijo ter razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot je izhajala iz poročila o oddaji naročila, št. 535-46/bs-dg, z dne 11.09.2003. Ob upoštevanju navedenega, naročniku ni mogoče očitati, da je s tem, ko je ponovno ugotavljal pravilnost vlagateljeve ponudbe in ponudbe podjetja â??â??.., ravnal v nasprotju z določili ZJN-1. Z navedeno odločitvijo Državne revizijske komisije se je namreč predmetni postopek oddaje javnega naročila zopet vrnil v fazo pred sprejemom odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe, kar pomeni, da je bilo potrebno ponovno opraviti pregled in ocenjevanje prejetih ponudb, pri čemer pa naročnikova izpodbijana odločitev z odločitvijo Državne revizijske komisije ni bila v ničemer vnaprej prejudicirana. V skladu z veljavnimi predpisi o javnem naročanju je namreč dokončna odločitev o oddaji javnega naročila prepuščena naročniku - seveda ob pogoju, da je postopek oddaje javnega naročila kot celoto izvedel v skladu z zakonom. V zvezi s tem ni mogoče slediti vlagatelju, ki trdi, da je z odločitvijo Državne revizijske komisije, naročnikova odločitev v delu, ki se nanaša na pravilnost vlagateljeve ponudbe in ponudbe podjetja â??â??., postala pravnomočna. Potrebno je namreč poudariti, da je moral naročnik, glede na odločitev Državne revizijske komisije (ki je razveljavila prvotno naročnikovo odločitev o izbiri in s tem del postopka o oddaji predmetnega javnega naročila), ponovno ugotavljati, ali so v obravnavani zadevi (še vedno) izpolnjeni pogoji iz 76. člena ZJN-1.

V nadaljevanju obrazložitve tega sklepa pa Državna revizijska komisija ugotavlja (vse) tiste razloge, ki so vplivali na (ne)pravilnost vlagateljeve ponudbe in ponudbe podjetja â??â??

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker v nobenem od vseh treh predloženih obrazcev za podizvajalca â??â??. ni vpisal zahtevane pogodbene vrednosti del, ker atestov za varilce ni predložil v originalu ali v notarsko overjenem prepisu, ker za podizvajalca â??â?? ni predložil zahtevane izjave banke o solventnosti za TRR račun št. â??â??. in ker je bil s strani podizvajalca â??â??. BON-1 starejši od 30 dni.

1. Naročnik je v 9. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik) v enajsti alinei zapisal, da mora ponudnik izpolniti (tudi) naslednji pogoj: "da je v zadnjih 5-tih letih izvajal razpisanim delom primerljive objekte (reference)". V dokaz, da ponudnik izpolnjuje pogoj iz prej citirane alinee, je moral ponudnik predložiti (točka 9.1 - Dokazila o izpolnjevanju pogojev - 11. točka) "Potrjene reference s strani investitorjev za zadnjih pet let, za rezervoarje in tehnološko strukturo skladiščenja naftnih derivatov (poglavje - 4 za ponudnika oz. poglavje - 11 za podizvajalca". V ta namen je naročnik v poglavje 4 in v poglavje 11 predložil dva identična obrazca, v katera so morali ponudniki (in njihovi podizvajalci) v vnaprej pripravljen tekst vpisati s strani naročnikov del potrjene reference za gradnjo: rezervoarjev (velikosti od 10.000 m3 ali več), tehnološke instalacije skladišč naftnih derivatov (cecovodov, črpališč in drugo) in protipožarnih sistemov v zadnjih petih letih (ponudniki) in s strani naročnikov potrjene reference (glede na vrsto del, ki jih bo izvajal) za gradnjo rezervoarjev (velikosti od 10.000 m3 ali več), tehnološke inštalacije skladišč naftnih derivatov (cevovodov, črpališč in drugo) in protipožarnih sistemov v zadnjih petih letih (podizvajaci).
Naročnik je ponudnike opozoril, da se bo štela referenca kot veljavna samo v primeru izpolnitve vseh pogojev iz obrazca.
V obrazce referenc (ponudniki oz. podizvajalci so morali kopirati obrazec za vsako referenco posebej) so morali ponudniki vpisati naročnika del, kdaj so bila dela izvajana, točen opis del, pogodbeno vrednost, kvaliteto izvršenega dela in podatek o tem ali so bila dela dovršena v roku. Vsako predloženo referenco je moral podpisati odgovorna oseba, z navedbo imena, priimka in položaja.
Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da za podizvajalca â??â?? v nobenega od treh predloženih obrazcev referenc ni bilo vpisanega pogodbene vrednosti del in da je že iz navedenega razloga vlagateljeva ponudba nepravilna.
2. V zvezi z naročnikovo zahtevo po obliki predložitve atestov za varilce je pomembna naročnikova zahteva iz točke 6.2 (Vsebina ponudbe) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Naročnik je namreč v točki 6.2 zapisal, da morajo biti vse uradne listine priložene v originalu ali notarsko overjenem prepisu. Iz iste točke izhaja tudi, da so morale biti vse listine, ki jih je izdal bodisi ponudnik bodisi podizvajalec, žigosane in podpisane na vsaki strani s strani pooblaščene osebe. Če ta oseba ni bila zakoniti zastopnik ponudnika ali podizvajalca, je moral ponudnik za podpisnika predložiti pooblastilo v originalu ali notarsko overjenem prepisu. Kot izhaja iz dikcije zgoraj navedenih navodil, je naročnik glede predložitve listin uporabil dva režima, in sicer za uradne listine in za listine, ki jih izda ponudnik oziroma podizvajalec. Ker je potrebno predmetne dokumente (ateste za varilce) šteti med uradne listine in ker vlagatelj slednjih ni predložil v originalu ali notarsko overjenem prepisu (temveč zgolj v fotokopijah), je njegova ponudba tudi iz navedenega razloga nepravilna.
3. Vlagateljeva ponudba ni pravilna tudi iz razloga, ker za podizvajalca â??.. za TRR račun št. â??â??â??â?? ni predložil izjave banke o njeni solventnosti in tako ravnal v nasprotju s točko 6.b (točke 9.1. - Dokazila o izpolnjevanju pogojev) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in v nasprotju z obrazcem za ocenjevanje usposobljenosti podizvajalcev, kjer je naročnik izrecno zahteval "izjavo vseh bank, kjer ima ponudnik TRR o njeni solventnosti (izjava ne sme biti starejša od 30 dni)".
4. Vlagateljeva ponudba ni pravilna (tudi) iz razloga, ker je za podizvajalca â??â??.. predložen BON-1 starejši od 30 dni, s čimer je vlagatelj ravnal v nasprotju z obrazcem za ocenjevanje usposobljenosti, kamor je naročnik izrecno zapisal, da vsa potrdila pridobljena s strani pristojnih organov in služb ne smejo biti starejša od 30 dni.

Ravno tako je naročnik pravilno ugotovil tudi, da je ponudnik â??â?? oddal nepravilno ponudbo, ker ni predložil dokazila, da mu ni bila izdana odločba, s katero bi mu bilo prepovedano opravljanje dejavnosti v smislu naročnikove zahteve iz točke 9.1.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ker v nobenem od šestih predloženih obrazcev referenc za podizvajalca â??â?? ni vpisal zahtevane pogodbene vrednosti del, ker v nobenem od petih predloženih obrazcev referenc za podizvajalca â??â?? ni bila vpisana zahtevana funkcija podpisnika referenc, le v dveh obrazcih pa je bilo vpisano leto referenčnega posla in ker atestov za varilce ni predložil v originalu ali v notarsko overjenem prepisu.

1. Naročnik je v 9. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik) v tretji alinei zapisal, da mora ponudnik izpolniti naslednji pogoj: "da ponudniku v zadnjih 5 letih pred objavo naročila ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila". V dokaz, da ponudnik izpolnjuje pogoj iz prej citirane alinee, je moral ponudnik predložiti (točka 9.1- Dokazila o izpolnjevanju pogojev - 4. točka) "Potrdilo ministrstva za pravosodje, da ponudniku v zadnjih 5 letih pred objavo naročila ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila (potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni)".
Ker je ponudnik â??â??. predložil potrdilo Ministrstva za pravosodje RS, da iz tamkajšnjih evidenc o kaznih, izrečenim pravnim osebam za kazniva dejanja izhaja, da izbrani ponudnik ni bil obsojen za kazniva dejanja (torej predloženo potrdilo po vsebini ni ustrezalo vsem naročnikovim zahtevam iz zgoraj citirane točke), je potrebno šteti, da njegova ponudba ni bila v celoti predložena tako, kot je zahtevala naročnikova razpisna dokumentacija. Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je do opisane pomanjkljivosti prišlo zaradi nedorečenih zahtev v 42. členu ZJN-1, vendar pa je potrebno istočasno ugotoviti, da bi moral ponudnik â??â??. v tem primeru, v skladu s 44. členom ZJN-1 predložiti nadomestno izjavo. Določba 44. člena ZJN-1 se namreč uporablja poleg v primeru t.i. "tujih ponudnikov" tudi v primeru t.i. "domačih ponudnikov" in v primeru slednjih predvsem kadar gre za dokazovanje (obveznih) pogojev določenih v 2., 3., in 4. točki drugega odstavka 41. člena ZJN-1 (obvezni pogoj iz 3. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 je naročnik v identični vsebini vključil v zgoraj citirano točko). Vsem tem primerom je namreč skupno, da pristojni organi takšnih potrdil, ki bi v celoti potrjevala obstoj oz. neobstoj tam določenih dejstev, ne izdajajo. Ker torej v obravnavanem primeru, ne obstajajo takšne sodne ali druge evidence in/ali pristojni državni organi, ki bi na podlagi le- teh izdajali potrdila z vsebino, ki bi v obravnavanem primeru potrjevala neobstoj vseh pravnih položajev, ki so razlog za izločitev ponudbe po 3. točki drugega odstavka 41. člena ZJN-1 (in/ali po zgoraj citirani točki), bi moral izbrani ponudnik (poleg dokazila, ki ga je predložil v ta namen), predložiti (tudi) nadomestno izjavo.
2. Ponudba podjetja â??â?? je nepravilna tudi iz razloga, ker za podizvajalca â??â?? v nobenega izmed šestih obrazcev referenc ni vpisal pogodbene vrednosti del.
3. Ravno tako je ponudba podjetja â??â?? nepravilna iz razloga, ker za podizvajalca â??â?? v vseh pet predloženih obrazcev referenc ni vpisal funkcije odgovorne osebe, le dva obrazca pa sta vsebovala leto izvedbe referenčnega posla.
4. V zvezi z nepravilnostjo predloženih atestov za varilce se je Državna revizijska komisija v tej obrazložitvi že izrekla, zato je na tem mestu ne ponavlja več.

Ob zgoraj ugotovljenem dejanskem stanju naročniku ni mogoče očitati, da je s tem, ko je ugotovil, da sta tudi vlagateljeva ponudba in ponudba podjetja â??â?? nepravilni, ravnal v nasprotju z določili ZJN-1. Nasprotno. Le na ta način je ravnal tudi v skladu z načelom enakopravnosti ponudnikov (ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1), katero od naročnika zahteva, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Nedopustno bi bilo namreč izbrati ponudnika, čigar ponudba vsebuje (nekatere) popolnoma enake nepravilnosti, kot ponudba predhodno izbranega (in prav tako zavrnjenega) ponudnika.

V zvezi z vlagateljevim sklicevanjem na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-220/03-22-1633 in št. 018-258/02 (v slednji sta revizijski zahtevek vložila dva vlagatelja, zato je Državna revizijska komisija odločila z dvema sklepoma, in sicer s sklepom št. 018/258/02-24-2082 in sklepom št. 018/258/02-24-2079), pa ga je potrebno opozoriti, da je v navedenih primerih šlo za povsem drugačno pravno situacijo od obravnavane v predmetni zadevi ter na dejstvo, da zgolj dva kratka citirana odstavka izven konteksta celotnih obrazložitev na ta način popolnoma izgubita svoj (pravi) pomen. Pri tem je potrebno dodati, da je potrebno za pravilno razumevanje citiranih sklepov poleg izreka upoštevati tudi celotno obrazložitev.

Pač pa Državna revizijska komisija dopušča možnost, da je vlagatelj zaradi obsežne obrazložitve odločitve Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-220/03-22-1633, z dne 17.10.2003, spregledal temeljno kršitev zakona, ki je narekovala sprejeto odločitev. Takrat je namreč naročnik v fazi pred dokončno odločitvijo o revizijskem zahtevku takratnega vlagatelja (Državna revizijska komisija je naročniku v predhodnem revizijskem postopku s sklepom št. 018-164/03-22-1146, z dne 11.08.2003, naložila, da mora o vseh revizijskih navedbah takratnega vlagatelja, ki so se nanašale le na (ne)pravilnost njegove ponudbe, odločiti), v nasprotju z napotki Državne revizijske komisije ugotovil, da tudi ponudba tretjega ponudnika ni pravilna, ter ob ugotovitvi, da ne razpolaga (več) z dvema pravilnima ponudbama, razveljavil sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika. Ker je torej naročnik, še v fazi pred dokončno odločitvijo o revizijskem zahtevku takratnega vlagatelja pred Državno revizijsko komisijo sprejel prej opisano odločitev in s takšnim ravnanjem presegel napotke Državne revizijske komisije (iz sklepa št. 018-164/03-22-1146, z dne 11.08.2003) ter s tem kršil tudi suspenzivnost (11. člen ZRPJN), je Državna revizijska komisija odločila kot izhaja iz sklepa št. 018-220/03-22-1633, z dne 17.10.2003.

Tudi glede odločitev Državne revizijske komisije št. 018/258/02-24-2082 in št. 018/258/02-24-2079 (vlagatelj se v zvezi s slednjima sklicuje zgolj na en odstavek iz obeh obrazložitev, ki je obema skupen), Državna revizijska komisija v nadaljevanju povzema bistvo obeh zgoraj navedenih sklepov.

Državna revizijska komisija je v prvo navedeni zadevi (sklep št. 018/258/02-24-2082, z dne 25.11.2002) ugotovila, da je naročnik na podlagi vloženega revizijskega zahtevka takratnega prvega vlagatelja (slednji je očital naročniku, da je bila njegova ponudba v dveh razpisanih sklopih ocenjena v nasprotju z vnaprej določenimi merili za izbiro najugodnejše ponudbe), šele v sklepu, s katerim je odločal o revizijskem zahtevku, ugotovil nepravilnost ponudbe takratnega prvega vlagatelja, kar pomeni, da navedeno še ni izhajalo iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika. V skladu s prej opisanim se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo kasneje navedenih razlogov, zaradi katerih je naročnik (šele v revizijskem postopku) vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno.
Vendar pa je vlagatelj spregledal, da je Državna revizijska komisija (tudi) v obravnavani revizijski zadevi postopek ponovno vrnila v fazo pred sprejemom odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, zato je naročnik v nadaljevanju zopet opravil pregled in ocenjevanje ponudb ter posledično ugotavljal, ali so podani pogoji za izbiro najugodnejšega ponudnika, skladno s 76. členom ZJN-1
V drugo navedeni revizijski zadevi (sklep št. 018/258/02-24-2079, z dne 25.11.2002) pa je naročnik na podlagi zahtevka za revizijo takratnega drugega vlagatelja (le-ta je naročniku očital, da je izločitev njegove ponudbe kot nepravilne nezakonita ter neenakopravno obravnavanje ponudb), poleg prvotno ugotovljenih nepravilnosti v njegovi ponudbi, ki jih je zapisal v obvestilo o oddaji naročila, ugotovil še druge pomanjkljivosti. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je Državna revizijska komisija (tudi) v obravnavani revizijski zadevi postopek ponovno vrnila v fazo pred sprejemom odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in naročnika izrecno opozorila, da bo moral pri ponovnem pregledu, primerjavi in vrednotenju ponudb ravnati (citiramo) "tudi z načelom enakopravnosti ponudnikov, kot ga določa 7. člen ZJN-1 in podobne primere obravnavati enako, različne pa različno".

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da nikakor ne more biti sporno ravnanje naročnika, ki je v obravnavanem primeru sprejel odločitev, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Ker je naročnik odločal (na podlagi predhodno samo delno razveljavljenega postopka) v okviru ponovljenega dela postopka oddaje javnega naročila, ki zadeva fazo pregleda in ocenjevanja prejetih ponudb, je imel pravico sprejeti izpodbijano odločitev, ki je bila utemeljena v jasno ugotovljenem dejanskem stanju.
Državna revizijska komisija je prepričana, da je bilo dejansko stanje v predhodno obravnavanem postopku oddaje javnega naročila temeljito razčiščeno in jasno ugotovljeno ter da ne dopušča nobenega dvoma o tem, da je v tem postopku oddaje javnega naročila prišlo do kršitev določil ZJN-1, ki so vplivale na pravilnost in zakonitost (predhodno sprejete in zdaj že razveljavljene) odločitve naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe.
Razlogi, ki narekujejo takšen zaključek, so izčrpno navedeni tako v obrazložitvi sklepa Državne revizijske komisije št. 018-242/03-22-1707, z dne 28.10.2003, kot tudi v izpodbijanem sklepu št. 535-59/dg-bs, z dne 05.11.2003, ter so vlagatelju znani. V obravnavanem postopku oddaje predmetnega javnega naročila so namreč ponudbe oddali trije ponudniki (ki so nastopali z identičnimi podizvajalci), vendar noben od le-teh ni oddal pravilne ponudbe. Pomanjkljivosti vseh treh ponudb so se nanašale predvsem na nepravilno predložene dokumente s strani podizvjalcev, in ker so bili slednji enaki pri vseh treh ponudnikih, je bila (tudi) večina nepravilnosti skupnih vsem trem (ali vsaj dvema) ponudnikom. Prej navedeno dokazuje predvsem dejstvo, da je vlagatelj v predhodnem revizijskem postopku pri prvotno izbranem ponudniku med drugimi izpostavil kar tri nepravilnosti (od skupno štirih), zaradi katerih je bila v nadaljevanju tudi njegova ponudba zavrnjena kot nepravilna. Pri tem ni nepomembno dejstvo, da je naročnik (že) v sklepu, s katerim je odločal o predhodno vloženem vlagateljevemu revizijskemu zahtevku zapisal, da so vse tri ponudbe vsebovale določene nepravilnosti, vendar pa je slednje presojal (citiramo) "zlasti in predvsem s standardom dobrega gospodarja".

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila odločitev naročnika, sprejeta ob upoštevanju pravil ZJN-1 in ZRPJN ter utemeljena v jasno ugotovljenem dejanskem stanju.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??..