018-252/03

Številka: 018-252/03-21-1785

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za pripravo šolske prehrane od 15.10.2003 do 30.06.2004, na podlagi vloženega zahtevka za revizijo podjetja â??. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??..

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
3. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 29.08.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za pripravo šolske prehrane za â??., v obdobju od 15.10.2003 do 30.06.2004. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??., pod številko objave Ob-â??., objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, št. 883/2-03, z dne 29.09.2003, je razvidno, da sta na objavljen javni razpis pravočasno prispeli dve ponudbi.

Iz obrazloženega obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. 884/2-03, z dne 30.09.2003, je razvidno, da je naročnik za pripravo šolske prehrane za â??.., v obdobju od 15.10.2003 do 30.06.2004 izbral podjetje â??.. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 07.10.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem primarno predlaga naročniku, da na podlagi 16. in 19. člena ZRPJN ugodi zahtevku za revizijo in spremeni odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe iz obrazloženega obvestila tako, da za najugodnejšo ponudbo izbere ponudbo vlagatelja, oziroma podrejeno, da delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila za fazo izbire najugodnejše ponudbe in ponovno opravi izbiro najugodnejše ponudbe. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je po določbi 3. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) pravočasna tista ponudba, ki je predložena naročniku do izteka roka, določenega v razpisni dokumentaciji, pravilna pa je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero naročnik na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Iz obrazloženega obvestila, z dne 30.09.2003, izhaja ugotovitev naročnika, da sta obe ponudbi, ki sta prispeli na javni razpis formalno in vsebinsko pravilni, ker izpolnjujeta vse zahtevane pogoje, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj dodaja, da je naročnik v nadaljevanju obrazloženega obvestila v nasprotju s prejšnjo ugotovitvijo o pravilnosti njegove ponudbe, glede prilog k obrazcu z oznako 4.3.1. (reference) navedel, da so te predložene v tujem jeziku, kar je v nasprotju z zahtevo razpisne dokumentacije, zaradi česar niso bile upoštevane pri ocenjevanju referenc. Vlagatelj nadaljuje, da 12. člen ZJN-1 določa, da mora ponudnik predložiti ponudbo v slovenskem jeziku, vendar sme naročnik dovoliti, da lahko ponudniki predložijo svoje ponudbe delno ali v celoti v tujem jeziku. Naročnik lahko zahteva od ponudnika tudi prevod razpisne dokumentacije v slovenski jezik in mu za prevod določi ustrezen rok. Glede na določbe razpisne dokumentacije (točka 2.2.) mora biti ponudba sicer izdelana v slovenskem jeziku, vendar pa je glede prilog ponudbe - obrazcev za reference (oznaka 4.3.1. in 4.3.2.), ki jih v razpisnih pogojih imenuje kot dokazila, dopustil izjemo. Za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, je naročnik namreč zahteval predložitev referenc za istovrstna dela s seznamom najvažnejših opravljenih del ter del, ki so še v teku, v zadnjih 3 letih, z navedenimi zneski, datumi ter seznamom naročnikov ter podpisano referenčno izjavo naročnikov teh del oziroma storitev. Vlagatelj dodaja, da za veljavnost referenčne izjave ni zahtevano, da je dana na obrazcu, ki je kot vzorec sestavni del razpisne dokumentacije, vendar pa mora vsebovati vse zahtevane podatke in jo mora obvezno podpisati naročnik, za katerega je ponudnik opravil v izjavi navedeno storitev. Vlagatelj nadaljuje, da je v ponudbi predložil šest referenčnih izjav z vsebino obrazca 4.3.1., ki so jih podpisali naročniki teh storitev. Ponudbi priložene referenčne izjave tujih naročnikov so vsebovale podatke o šoli - naročniku, ponudniku, storitvah, času izvajanja in vrednosti storitev ter datum izjave. Naročnik na odpiranju ponudb ni imel nikakršnih pripomb na te referenčne izjave tujih naročnikov. Članica naročnikove razpisne komisije, ki je vodila odpiranje ponudb in je profesorica angleščine, je na odpiranju ponudb predložene referenčne izjave preverila in potrdila njihovo ustreznost.

Nadalje vlagatelj navaja, da razpisna dokumentacija (točka 2.10.) določa, da se za ocenjevanje ponudb in izbiro najugodnejše ponudbe uporabita dve merili, in sicer (a) cena, ki je ovrednotena z 80 točkami in (b) reference, ki so ovrednotene z 20 točkami, od tega odpade 10 točk za reference s področja priprave osnovnošolske prehrane in 10 točk za ostale reference s področja priprave prehrane. Iz obrazloženega obvestila, št. 884/2-03, z dne 30.09.2003, izhaja, da je izbrani ponudnik zbral 88,79 točk in sicer iz naslova cene 68,79 točk in iz naslova referenc 20 točk, od tega 10 točk za štiri reference s področja priprave osnovnošolske prehrane ter 10 točk za 51 ostalih referenc s področja priprave prehrane, čeprav iz priloge zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 29.09.2003, izhaja, da je izbrani ponudnik predložil vsega 43 ostalih referenc za področje priprave prehrane. Vlagatelj nadaljuje, da je po podatkih iz obrazloženega obvestila zbral 88,43 točk, in sicer iz naslova cene 80 točk ter iz naslova referenc 8,43 točk, vse za 43 ostalih referenc s področja priprave prehrane, medtem, ko mu naročnik za šest predloženih referenc s področja priprave osnovnošolske prehrane neutemeljeno ni priznal nobene točke. Vlagatelj zato meni, da upoštevaje navedene razloge naročnik ni imel nikakršne zakonite podlage, da mu ni priznal referenc s področja priprave osnovnošolske prehrane. Vlagatelj dodaja, da bi mu naročnik ob pravilnem točkovanju pri tem merilu moral priznati 10 točk, kar pomeni, da bi vlagatelj zbral najmanj 98,43 točk, kar pa dejansko pomeni, da je bila njegova ponudba najugodnejša. Vlagatelj v nadaljevanju izraža dvom, da so bile reference izbranega ponudnika s področja priprave osnovnošolske prehrane prerazporejene med ostale reference s področja priprave prehrane z namenom, da se je ustvarila večja razlika pri točkovanju iz naslova ostalih referenc s področja priprave prehrane v dobro izbranega ponudnika. Namreč, izbrani ponudnik je priložil 12 referenc s področja priprave osnovnošolske prehrane, od katerih se je kar 8 referenc naknadno prerazporedilo med ostale reference s področja priprave prehrane.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v revizijskem postopku, in sicer v višini plačane takse.

Naročnik je s sklepom, št. 884/4-03, z dne 13.10.2003, zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi navaja, da sta obe prejeti ponudbi pravilni, saj dejansko v celoti izpolnjujeta vse zahteve iz razpisne dokumentacije, kar je bilo ugotovljeno v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb. Naročnik dodaja, da namreč ni pogojeval oziroma omejeval oddaje javnega naročila ponudniku, ki bi že imel reference pri pripravi osnovnošolske prehrane, zato je seveda tudi ponudba vlagatelja pravilna, ovrednotena pa glede na merila, kot so bila določena v razpisni dokumentaciji.
V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da mora biti ponudba sicer izdelana v slovenskem jeziku, vendar pa da je glede prilog ponudbe - obrazcev za reference (oznaka 4.3.1. in 4.3.2.) dopustil izjemo, naročnik navaja, da je v točki 2.2. razpisne dokumentacije določeno, da mora biti ponudba izdelana v slovenskem jeziku. Ponudbo tvorijo tako ponudbeni obrazci, ki jih je pripravil naročnik, kot tudi ostali, z razpisno dokumentacijo zahtevani dokumenti, ki jih ponudnik priloži svoji ponudbi. V drugem odstavku 12. člena ZJN-1, na katerega se vlagatelj sklicuje, je izrecno določeno, da naročnik sme poleg razpisne dokumentacije v slovenskem jeziku dovoliti uporabo tujih jezikov. Torej je izbira na strani naročnika, vsekakor pa to v nobenem primeru ne more biti prosta izbira ponudnika.
Glede vlagateljevih navedb, da na odpiranju ponudb niso bile podane nikakršne pripombe na referenčne izjave tujih naročnikov (šest referenčnih izjav z vsebino obrazca 4.3.1., s podatki o šoli - naročniku, ponudniku, storitvah, času izvajanja in vrednosti storitev ter datum izjave) in da je članica naročnikove komisije (sicer profesorica angleščine), ki je vodila javno odpiranje ponudb, te referenčne izjave preverila in potrdila njihovo ustreznost, naročnik odgovarja, da so sporne reference predložene v nasprotju z določbo razpisne dokumentacije, da mora biti ponudba izdelana v slovenskem jeziku. Tudi če bi naročnik uporabljal določbe drugega odstavka 12. člena ZJN-1 (da bi z razpisno dokumentacijo dovolil uporabo tujih jezikov), bi se pri presoji predloženih referenčnih izjav pojavil dvom, ali se referenčne izjave morebiti ne nanašajo na ustanovitelja vlagatelja, ne glede na navedbo, da se nanašajo na vlagatelja samega. Vlagatelj je namreč tudi že v prvem postopku oddaje javnega naročila (predmetni postopek oddaje javnega naročila se namreč ponavlja, ker naročnik v prvem postopku ni pridobil dveh pravilnih ponudb) predložil referenčne izjave belgijskih osnovnih šol v angleščini. Na javnem odpiranju ponudb, dne 26.08.2003, je ob javnem navajanju števila referenc vlagatelja pooblaščeni zastopnik izbranega ponudnika izjavil, da se predmetne referenčne izjave ne nanašajo na vlagatelja, pooblaščeni predstavnik vlagatelja pa je izjavil, da se nanašajo na ustanovitelja vlagatelja, čeprav je na vsah referenčnih izjavah pisalo, da se nanašajo na vlagatelja.
Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na ocenjevanje referenc izbranega ponudnika pa naročnik navaja, da je sestavni del razpisne dokumentacije tudi odgovor na prejeto vprašanje ponudnika, št. 750/2-03, z dne 15.09.2003, v katerem je pojasnjeno, kako se bodo štele reference ostalih naročnikov po ZJN-1, navedenih v obrazcu 4.3.1., torej reference, ki niso pridobljene na področju priprave osnovnošolske prehrane.

Naročnik v sklepu, št. 884/4-03, z dne 13.10.2003, zahteva tudi povrnitev vseh do sedaj nastalih stroškov v zvezi z vloženim revizijskim zahtevkom, in sicer v višini 40.000,00 SIT.

Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema njegove odločitve pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 14.10.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 931/1-03, z dne 20.10.2003, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo Državni revizijski komisiji. Naročnik tudi podaja specifikacijo stroškov revizijskega postopka, katerih povračilo terja od vlagatelja, in sicer kot sledi:
- stroški za pripravo sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo v višini 40.000,00 SIT,
- stroški fotokopiranja spisa v višini 900,00 SIT in
- stroški poštnine v višini 1.000,00 SIT.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
(3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik napačno ocenjeval prispeli ponudbi v delu, ki se nanaša na predložene reference, zato je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku pri presoji utemeljenosti vlagateljevih navedb morala odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri ocenjevanju ponudb v delu, ki je predmet spora, ravnal v skladu z določbami ZJN-1.
Glede vlagateljevih navedb, da je naročnik že na javnem odpiranju ponudb ugotovil, da je vlagatelj predložil ustrezne reference s področja priprave osnovnošolske prehrane ter da se 12 referenc izbranega ponudnika nanaša na področje priprave osnovnošolske prehrane ter 43 referenc na področje priprave (ostale) prehrane, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da se na javnem odpiranju ponudb, v skladu z določilom 74. člena ZJN-l in določili Navodila o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/01) ugotovijo in v zapisnik o javnem odpiranju ponudb vpišejo le osnovni podatki, ki jih določa 74. člen ZJN-1, lahko pa tudi drugi, ki so pomembni za medsebojno primerjanje ponudb. Z javnim odpiranjem ponudb in evidentiranjem njihovih bistvenih podatkov se zagotavlja spoštovanje načela transparentnosti kot enega izmed temeljnih načel javnega naročanja, s spoštovanjem načela transparentnosti pa se omogoča tudi uresničevanje drugih načel javnega naročanja, predvsem načela enakopravnosti. Namen evidentiranja bistvenih podatkov iz ponudb na javnem odpiranju ponudb je namreč dvojen. Po eni strani se ponudniki na ta način seznanijo z bistvenimi elementi konkurenčnih ponudb, ki se nanašajo na njihovo pravilnost in konkurenčnost, s čimer je preprečena možnost naknadnega spreminjanja ponudb oziroma njihovih bistvenih sestavin. Po drugi strani pa le transparentno voden postopek oddaje javnega naročila ponudnikom omogoča učinkovito uveljavljanje pravega varstva in odpravo morebitnih kršitev. Na javnem odpiranju se torej v zvezi s predloženimi dokumenti ugotavlja le, ali so določeni dokumenti v ponudbi predloženi ali ne, ne pa tudi preverja ali so predloženi dokumenti skladni z zahtevami iz razpisne dokumentacije oziroma njihova podrobna vsebina. Tako se lahko šele pri natančnejšem pregledu in ocenjevanju ponudb izkaže, da predloženi dokumenti niso skladni z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Glede na to, da se pomanjkljivosti predloženih dokumentov lahko izkažejo šele v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb, ki sledi fazi javnega odpiranja, velja ugotoviti, da zapisnik o odpiranju ponudb ne izkazuje vsebinsko ustreznost posameznih dokumentov.

Naročnik je tako v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb, ki je sledila fazi javnega odpiranja ponudb ugotovil, da vlagatelj pri predložitvi referenc s področja priprave osnovnošolske prehrane ni sledil zahtevam razpisne dokumentacije. V 2.2. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ki so sestavni del razpisne dokumentacije je namreč določeno, da mora biti ponudba izdelana v slovenskem jeziku. Državna revizijska komisija ugotavlja, da med naročnikom in vlagateljem ni sporno, da je ta v svoji ponudbi predložil šest referenc s področja priprave osnovnošolske prehrane v tujem (angleškem) jeziku. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je v prvem odstavku 12. člena ZJN-1 določeno: "Naročnik mora pripraviti razpisno dokumentacijo in voditi postopek v slovenskem jeziku. Ponudnik mora predložiti ponudbo v slovenskem jeziku." V drugem odstavku istega člena ZJN-1 je nadalje določeno: "Naročnik sme poleg razpisne dokumentacije v slovenskem jeziku dovoliti uporabo tujih jezikov. V tem primeru pripravi razpisno dokumentacijo ali dele razpisne dokumentacije tudi v tujem jeziku. Naročnik lahko določi v razpisni dokumentaciji, da smejo ponudniki predložiti svoje ponudbe delno ali v celoti tudi v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v tujem jeziku, mora naročnik navesti, kateri del ponudbe je lahko v tujem jeziku." V četrtem odstavku istega člena ZJN-1 pa je še določeno: "Naročnik mora navesti tuji jezik, v katerem lahko ponudnik predloži ponudbo." Glede na določila 12. člena ZJN-1 je torej potrebno ugotoviti, da naročnik lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki predložiti svoje ponudbe delno ali v celoti tudi v tujem jeziku, ki ga določi naročnik. To velja še posebej za tiste dele razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo. Izbira jezika je torej nesporno v diskrecijski pristojnosti naročnika, še več, naročnik mora v skladu z določili ZJN-1 v sami razpisni dokumentaciji jasno opredeliti, v katerem tujem jeziku bo dopustil izdelavo ponudbe delno ali v celoti. V konkretnem primeru pa je naročnik določil, da mora biti ponudba izdelana v slovenskem jeziku. Ob tem Državna revizijska komisija tudi pripominja, da gre predložene reference ne glede na način njihove predložitve (na obrazcu iz razpisne dokumentacije ali na obrazcu, ki ga izdela ponudnik sam), nedvomno šteti za sestavni del ponudbe, saj ponudbo tvorijo tako ponudbeni obrazci, ki jih je pripravil naročnik sam, kot tudi ostali, z razpisno dokumentacijo zahtevani dokumenti, ki jih mora ponudnik priložiti svoji ponudbi, za namene ugotavljanja pravilnosti ponudbe in njihovega ocenjevanja glede na opredeljena merila za izbor najugodnejšega ponudnika. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko pri ocenjevanju ponudb ni upošteval vlagateljevih referenc s področja priprave osnovnošolske prehrane, ampak zgolj reference, ki se nanašajo na področje priprave (ostale) prehrane.
Ob upoštevanju že navedene argumentacije Državna revizijska nadalje ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb osem referenc izbranega ponudnika (izmed 12 predloženih), ki jih je izbrani ponudnik pravilno navedel v seznamu naročnikov po ZJN-1 (obrazec 4.3.1) in ne v seznamu zasebnih naročnikov istovrstnih storitev (obrazec 4.3.2), upošteval pri ocenjevanju drugih referenc s področja priprave prehrane, saj se te dejansko nanašajo na področje priprave (ostale) prehrane, kot je bilo to področje opredeljeno v razpisni dokumentaciji in v naročnikovem odgovoru, št. 750/2-03, z dne 15.09.2003, na prejeta vprašanja ponudnikov. V navedenem odgovoru je naročnik namreč pojasnil, da se bodo reference naročnikov po ZJN-1, ki niso osnovne šole upoštevale na enak način kot reference zasebnih naročnikov, ki niso zavezani ZJN-1, in se bodo pri ocenjevanju ponudb uvrstile v rubriko b) ostale reference s področja priprave prehrane.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer plačane takse v višini 100.000,00 SIT. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, vlagatelj v skladu z 22. členom ZRPJN ni upravičen do povračila stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


ZRPJN v četrtem odstavku 22. člena določa, da če se zahtevku za revizijo ne ugodi, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na pisno zahtevo naročnika povrniti stroške, nastale z revizijo. Naročnik je za primer zanj ugodne rešitve obravnavane revizijske zadeve zahteval povračilo stroškov, ki jih je utrpel zaradi vloženega zahtevka za revizijo, in sicer stroškov za pripravo sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo v višini 40.000,00 SIT, nadalje stroškov fotokopiranja spisa v višini 900,00 SIT ter stroškov poštnine v višini 1.000,00 SIT.
Po pregledu predloženega stroškovnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahteva za povračilo stroškov, skladno s četrtim odstavkom 22. člena ZRPJN, neutemeljena. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da gre pri pripravi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo za stroške, ki so povezani z opravili, ki sodijo v okvir naročnikovih rednih aktivnosti, določenih z zakonom, in katere je naročnik dolžan opraviti na podlagi 16. člena ZRPJN, nadalje predstavljajo stroški fotokopiranja spisa stroške, ki naročniku ne bi nastali v primeru, če bi Državni revizijski komisiji v revizijskem postopku posredoval originalno dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila (17. člen ZRPJN namreč ne določa, da naročnik posreduje Državni revizijski komisiji fotokopijo dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila), za stroške poštnine pa naročnik ni predložil verodostojne listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti njihovo višino.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??