018-251/03

Številka: 018-251/03-25-1792

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo kletnih prostorov za potrebe Inštituta za biokemijo, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je v imenu podjetja â??.. vložil â??.., (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??..(v nadaljevanju: naročnik), dne â??..

ODLOČILA

1. Zahtevek za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo se zavrže.

2. Razveljavi se odločitev naročnika o zahtevku za revizijo, št. 091-8-32/02, z dne 13.10.2003.

3. Zahteva za povrnitev stroškov priprave revizijskega zahtevka v višini 100.000,00 SIT se zavrže. O preostalih stroških bo odločeno v odločitvi o utemeljenosti revizijskega zahtevka.

Obrazložitev

Naročnik je dne 14.07.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo kletnih prostorov za potrebe Inštituta za biokemijo in javni razpis objavil v Uradnem listu RS št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 091-8-19/02, z dne 28.08.2003, je razvidno, da je na javni razpis pravočasno prispelo pet ponudb. Naročnik je ponudnike z obvestilom o oddaji naročila, št. 091-8-25/02, z dne 11.09.2003, obvestil, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??.. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 12.09.2003, od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo, iz katerega med drugim izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno, ker ta ni predložil vseh zahtevanih dokumentov v skladu z navodili ponudnikom in s tem ni zadostil razpisnim pogojem.
Vlagatelj je dne 29.09.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da je z izbiro izbranega ponudnika ter z izločitvijo vlagateljeve ponudbe kot nepravilne kršil določbe 41. in 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj navaja, da ga je naročnik izločil, ker v ponudbi ni navedel podizvajalcev in njihovih referenc ter ni priložil ustreznih dokazil zanje, s čimer ni izpolnil 7., 14. in 17. točke pogojev iz navodil ponudnikom. Vlagatelj sicer priznava, da je v spremnem dopisu pomotoma navedel, da bo dela izvajal s podizvajalci, vendar ugotavlja, da ta dokument ni sestavni del ponudbenih listin in je tako za obe stranki neobvezujoč, ter da je pravno upoštevna samo ponudba, iz katere je jasno razvidno, da vlagatelj nastopa samostojno, brez podizvajalcev, in zato tudi nima obveznosti priložiti dokumentov zanje. Vlagatelj meni, da je naročnik kot dodaten razlog za izločitev ponudbe nepravilno navedel dejstvo, da je vlagatelj podal popust v posebni ovojnici, in da to ne more povzročiti nepravilnosti ponudbe, temveč se kvečjemu ne upošteva popusta na ceno v ponudbi. Nadalje vlagatelj ugotavlja, da je naročnik z izbiro izbranega ponudnika ravnal v nasprotju z določili tretjega odstavka 42. člena ZJN-1, saj le-ta v svoji ponudbi ni predložil ustreznih dokazil za vse podizvajalce, s katerimi bo nastopal, in bi zato morala biti njegova ponudba izločena kot nepravilna. Vlagatelj od naročnika zahteva tudi povrnitev stroškov, in sicer strošek plačila takse ob vložitvi zahtevka za revizijo v znesku 200.000,00 SIT, ter strošek priprave revizijskega zahtevka skupaj s stroški zastopanja v znesku 100.000,00 SIT.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo z dopisom št. 091-8-32/02, z dne 13.10.2003, zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da vlagatelj neutemeljeno trdi, da v svoji ponudbi nastopa sam in ne s podizvajalci. Vlagatelj je namreč na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, odkazal na spremni dopis, na katerem je podizvajalce tudi navedel, vendar pa zanje ni predložil v navodilih zahtevanih dokumentov. Naročnik meni, da gre vlagateljev dopis šteti kot sestavni del ponudbe, saj ga je vlagatelj skupaj z ostalimi ponudbenimi dokumenti povezal v celoto, in da je brez dokumentov, zahtevanih v zvezi s podizvajalci, vlagateljeva ponudba nepravilna. Naročnik nadalje navaja, da je iz obrazca BON1/P vlagatelja razvidno, da ima vlagatelj le štiri zaposlene delavce, ter da je v takem številu nemogoče izvesti tako obsežno delo, kot je predmetno javno naročilo, brez podizvajalcev. Naročnik tudi poudarja, da nepravilno podan popust s strani vlagatelja ni bil razlog nepravilnosti ponudbe in da je bila ta izločena, ker ne izpolnjuje vseh pogojev glede podizvajalcev.

Vlagatelj je, z dne 15.10.2003, skladno s 17. členom ZRPJN in upoštevajoč naročnikov dopis o zavrnitvi zahtevka za revizijo, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V obvestilu o nadaljevanju revizijskega postopka vlagatelj ocenjuje, da naročnikov dopis, s katerim je zavrnil revizijski zahtevek, nima ustrezne pravno formalne oblike, saj bi po ZRPJN moral biti izdan v obliki sklepa. Zato vlagatelj dopisa ne šteje kot pravno veljavnega ter od naročnika zahteva, naj izda odločitev v obliki in vsebini, kot jo predvideva zakon. Kljub temu vlagatelj predvideva, da bo njegov zahtevek zavrnjen, zato podaja nadaljnje argumente. Naročniku očita, da s sklicevanjem na število zaposlenih pri vlagatelju navaja merila in pogoje, ki jih v razpisni dokumentaciji ni navedel, ki pa so očitno vplivali na njegovo presojo, ter da je naročnik s tem kršil 41. člen in četrti odstavek 50. člena ZJN-1. Vlagatelj navaja, da je ta informacija netočna, saj gre za podatek iz leta 2002, in tudi irelevantna, saj lahko vlagatelj za konkretno delo zaposli določeno število delavcev po pogodbi o delu. Nadalje vlagatelj ponovno opozarja, da je naročnik izbral izbranega ponudnika, ki ni predložil vseh listin za podizvajalce, in s tem kršil 76. člen ZJN-1.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z določbami ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Iz zahtevka za revizijo in obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo je razvidno, da je revizijski zahtevek v imenu podjetja â??.., vložil pooblaščenec â??... Da je v tem primeru pooblaščenec â??., nedvomno izhaja tudi iz priloženega pooblastila, ki med drugim obsega pripravo vlog in ostalih dokumentov za obravnavo zahtevka za revizijo ter zastopanje pred Državno revizijsko komisijo. Zahtevek za revizijo je podpisan s strani družbe â??.. iz česar je tudi jasno razvidno razmerje â??.. kot pooblastiteljem in â??.. kot pooblaščencem. To potrjuje tudi navedba v zahtevku za revizijo, kjer vlagatelj kot aktivno legitimirano osebo navaja ponudnika, ki je oddal pravočasno ponudbo na predmetno javno naročilo, torej podjetje â??..

Državna revizijska komisija je tako morala preveriti, ali je zastopanje pred Državno revizijsko komisijo po pooblaščencu, ki je pravna oseba, a hkrati ni odvetniška družba, pravno dopustno. Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je treba glede zastopanja upoštevati peti odstavek 3. člena ZRPJN, ki glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, odkazuje na smiselno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02, v nadaljevanju: ZPP).

ZPP v 87. členu določa:
"V postopku pred okrajnim sodiščem je lahko pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben.
Če sodišče ugotovi, da pooblaščenec, ki ni odvetnik, ni sposoben za zastopanje, opozori stranko na škodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja.
V postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
Za zastopanje pred sodiščem se lahko pooblasti tudi odvetniška družba."

Iz omenjenih določb izhaja, da pravna oseba ne more biti pooblaščenec stranke. To velja za sodišča vseh stopenj, torej ne glede na stvarno pristojnost (zato ni bistveno, ali je Državno revizijsko komisijo treba primerjati z okrajnim, okrožnim ali instančnim sodiščem). Ta ugotovitev izhaja neposredno iz prvega in tretjega odstavka, a contrario pa tudi iz četrtega odstavka 87. člena ZPP: za postopek pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem to izhaja že iz določbe, da mora iti bodisi za odvetnika, bodisi za osebo, ki je opravila pravniški državni izpit. Po naravi stvari je seveda izključena možnost, da bi ta pogoj ("opravo pravniškega državnega izpita") izpolnjevala pravna oseba. Za okrajno sodišče ugotovitev, da mora biti pooblaščenec fizična oseba, izhaja iz zahteve, da mora iti za osebo, ki je polno poslovno sposobna. Glede bistvene posledice, namreč glede vprašanja, ali lahko določena oseba samostojno izjavlja pravnoposlovno voljo, ali pa nasprotno, pravnoposlovne izjave v njenem imenu lahko podaja le njen zastopnik, pa je nedvoumno, da pravna oseba poslovne sposobnosti nima. Po naravi stvari lahko pravne osebe izjave volje podajajo le prek zastopnikov (enako kot fizična oseba, ki ni poslovno sposobna). Bistveni namen pooblastilnega razmerja pa je v tem, da pooblaščenec v imenu stranke opravlja procesna dejanja (torej: izjavlja voljo, potrebno za opravo procesnih dejanj), kar očitno predpostavlja, da gre za osebo, ki te izjave lahko podaja neposredno, samostojno. V obravnavani zadevi gre zgolj kot dodaten argument navesti, da tudi iz četrtega odstavka, ki izrecno določa, da je pooblaščenec lahko odvetniška družba, smiselno (po sklepanju a contrario) izhaja, da za druge družbe oz. druge pravne tvorbe (pravne osebe, organeâ??) ta možnost ne velja.

Državna revizijska komisija je še preverjala, ali je za odgovor na postavljeno vprašanje bistveno, da se po ZRPJN za vprašanja postopka, ki niso urejena v tem zakonu, ZPP uporablja smiselno. Pri tem je ugotovila, da bi z drugačnim pravnim naziranjem Državne revizijske komisije kot organa, ki mora ZPP uporabljati smiselno, o tem, kako bi bilo treba na splošno tolmačiti nek institut ZPP, lahko prav s sklicevanjem na smiselno uporabo obšli razlago, ki je uveljavljena v rednem pravdnem postopku. Državna revizijska komisija bi drugačno razlago, kot je po praksi sodišč povsem enotno uveljavljena za čl. 87 ZPP v pravdnem postopku, v postopku revizije javnega naročanja smela uveljaviti le, če bi utemeljila, da obstojijo posebni razlogi, zaradi katerih je v tem postopku položaj tako drugačen, da uporaba ustreznih določb ZPP ne pride v poštev (kot to npr. velja za prekinitev, mirovanje, odgovor na tožbo, poravnalni narokâ??.). Glede obravnave tega vprašanja pa po mnenju Državne revizijske komisije položaj pri reviziji postopka javnega naročanja ni drugačen kot v vrsti sodnih postopkov, vključno z upravnimi spori, kjer se ZPP uporablja neposredno. Da gre pri postopkih javnega naročanja za specifična strokovna vprašanja in da obstajajo pravne osebe, ki se specializirajo za to področje, ni dovolj utemeljena podlaga za nasprotno stališče. Na to ne more vplivati niti okoliščina, da bi pravna oseba (ki želi nastopati kot pooblaščenec) pripravljala ponudbo na predmetni javni razpis, v kateri sama ne bi nastopila kot ponudnik, podizvajalec ali v drugi primerljivi vlogi. Tudi v številnih sodnih postopkih (npr. v gospodarskih sporih, še bolj pri upravnem sporu) je položaj enak - v številnih primerih obstajajo pravne osebe, ki se specializirajo za določeno strokovno, ozko področje, na katerega se nanaša postopek, in ki tudi izven sodnega postopka opravljajo posle za stranko postopka, ter se na predmetno problematiko strokovno tudi najbolj spoznajo (nenazadnje bo položaj enak tudi npr. tudi v pravdnem postopku, ko bo šlo za odškodninski zahtevek kot sankcijo glede kršitev v postopku javnega naročanja).

Namen določbe petega odstavka 3. člena ZRPJN o smiselni uporabi ZPP je, da se omogoči prilagajanje pravil pravdnega postopka posebnim ciljem pravnega varstva in da je tako ohranjena njihova vloga in namen, hkrati pa je uporaba prilagojena pravilom ZRPJN. Ker v revizijskem postopku ni ugotoviti nobenih posebnosti v zvezi z opredelitvijo kroga možnih pooblaščencev, in ne gre za specifičen položaj, ki bi bil pri reviziji postopkov javnega naročanja tako drugačen od položaja v pravdnem postopku (in drugih sodnih postopkih, kjer se neposredno uporablja ZPP), da bi določba ZPP ne bila združljiva s tem postopkom, ni mogoče, da bi s pomočjo sklicevanja na smiselno uporabo ZPP odstopili od razlage obravnavane določbe, ki je v sodni praksi za pravdni postopek nedvoumno uveljavljena. Spričo naštetih dejstev Državna revizijska komisija zavzema stališče, da pravna oseba (razen odvetniške družbe) po ZPP ne more biti pooblaščenec stranke v postopku, in da ta določba velja tudi v postopku pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Iz tega razloga je potrebno zahtevek za nadaljevanje revizijskega postopka zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Obenem gre ugotoviti, da odločitev naročnika o revizijskem zahtevku spričo zgoraj navedenega ne more imeti pravnega učinka, in jo je potrebno razveljaviti. Naročnika Državna revizijska komisija napotuje, da pozove podjetje â??.., naj imenuje pooblaščenca, ki je vlagatelja po zakonu sposoben zastopati pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo, oziroma izjavi, da se bo v revizijskem postopku zastopalo samo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povrnitev takse v višini 200.000,00 SIT in stroškov priprave revizijskega zahtevka skupaj s stroški zastopanja v višini 100.000,00 SIT. Ob tem vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja tudi pravno podlago za povrnitev stroškov. Glede na to, da je Državna revizijska komisija iz zgoraj navedenih razlogov (pod 1. točko izreka tega sklepa) odločila, da odločanje o revizijskem zahtevku ni dopustno, je posledično potrebno zavreči tudi zahtevo za povrnitev stroškov, ki jih v tem revizijskem postopku s takšno odločitvijo ne bo več mogoče priznati. Preostali stroški, predvsem povračilo že vplačane takse ter morebitni drugi potrebni stroški, bodo tako predmet odločanja v nadaljevanju revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??.