018-245/03

Številka: 018-245/03-24-1719

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 13. člena in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju ZRPJN) po članu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za blago papirna galanterija in čistila in čistilni pripomočki in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??, ki ga zastopa odvetnica â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

1. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne.

3. Vlagatelj je dolžan plačati naročniku stroške, nastale z revizijo, v znesku 118.800,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Vlagatelj je v predmetnem postopku oddaje naročila male vrednosti vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev ponovnega naročila manjše vrednosti z dodatnimi zahtevami naročnika brez sklepa o razveljavitvi predhodnega postopka, z dne 23.09.2003, v katerem navaja kršitve v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. V primeru ugodne rešitve vlagatelj zahteva povrnitev stroškov takse v vrednosti 100.000,00 SIT z ostalimi nastalimi stroški.

Naročnik je sprejel sklep, z dne 06.10.2003, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel ter naložil vlagatelju povračilo odvetniških stroškov v višini 118.800,00 SIT. V obrazložitvi sklepa naročnik ugotavlja, da je dne 25.09.2003 po pošti prejel zahtevek za revizijo in je najprej, skladno z določilom 9. člena ZRPJN, preveril, ali je vlagatelj v postopku aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Navedeni člen določa, da morata biti za priznanje procesne upravičenosti za vložitev zahtevka za revizijo oba pogoja, torej da ima stranka interes za dodelitev naročila ter da bi ji zaradi ravnanja naročnika bila povzročena škoda, izpolnjena kumulativno.
Naročnik je dne 11.09.2003 v skladu s svojimi internimi akti pozval potencialne ponudnike, da do 23.09.2003, do 12. ure oddajo svoje ponudbe. Vlagatelj do navedenega dne in ure ni oddal svoje ponudbe v skladu z zahtevo iz razpisne dokumentacije. Iz navedenega izhaja, da vlagatelj očitno ni imel namena oddati ponudbe za predmetni razpis, torej tudi ni imel interesa za dodelitev naročila, s tem pa mu tudi ne more biti povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika.
Naročnik povzema določbo drugega odstavka 12. člena ZRPJN, po katerem je potrebno zahtevek za revizijo poslati po pošti priporočeno s povratnico oziroma v elektronski obliki, če je overjena s kvalificiranim potrdilom. Ker je naročnik prejel zahtevek za revizijo priporočeno po pošti dne 25.09.2003, torej po datumu, ki je predviden za oddajo ponudb, je vlagatelj s svojim zahtevkom za revizijo prepozen, zato ga je potrebno kot takega zavreči.
Naročnik je vlagatelja pozval, da je zoper ta sklep v roku treh dni od prejema sklepa dopustna pritožba na Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 09.10.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je dne 10.10.2003 Državni revizijski komisiji posredoval pritožbo na sklep o zavrnitvi (pravilno: zavrženju) zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila majhne vrednosti z dne 06.10.2003. V obrazložitvi pritožbe vlagatelj navaja, da pritožbo utemeljuje iz vseh pritožbenih razlogov, še posebej pa zaradi bistvene kršitve postopka, napačne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vlagatelj navaja, da je v zakonitem roku dne 23.09.2003 naročniku podal zahtevek za revizijo, in sicer zoper poziv o ponovljenem povabilu k oddaji ponudbe, št. 751-2003/MB-MZš, z dne 11.09.2003. Naročnik je bil o vložitvi zahtevka za revizijo pravočasno seznanjen dne 23.09.2003 ob 11.44. uri, kar vlagatelj dokazuje s sporočilom po faxu in priporočeno poslanem zahtevku za revizijo.
Vlagatelj dodaja, da ima interes za dodelitev naročila, saj je bil za isto predmetno naročilo že izbran s sklepom naročnika, št. 452, z dne 04.07.2003. Kljub temu, da je ta sklep postal pravnomočen, je naročnik vlagatelja, namesto da bi z njim sklenil pogodbo, ponovno povabil k oddaji ponudbe za isti predmet naročila, kar pa je po določilih Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) nedopustno, saj pravnomočni sklep o izbiri ni bil predhodno razveljavljen oziroma spremenjen. Takšno ravnanje naročnika je diskriminatorno, poleg tega pa je bila vlagatelju povzročena škoda, saj je naročnik neutemeljeno zavrnil že dostavljeno blago, ki je ustrezalo njegovemu naročilu po pravnomočnem sklepu o izbiri. Namesto sprejema blaga se je naročnik začel pogajati o drugem blagu glede barve in kvalitete in zatem po neuspelih pogajanjih dne 16.09.2003 začel z zbiranjem ponovnih ponudb. Ker naročnik v prvem povabilu ni definiral niti barve niti kvalitete artikla, vlagatelj zatrjuje, da je takšno naročnikovo naknadno pogojevanje barve in kvalitete objektivno neutemeljeno oziroma ni smiselno povezano s predmetom javnega naročila.
Naročnik je kršil tudi določbe o roku za oddajo ponudb, saj od dne 16.09.2003, pa do naročnikove zahteve za oddajo ponudbe, dne 23.09.2003 ob 12. uri, še ni potekel najkrajši možni zakonski rok za oddajo ponudbe.
Vlagatelj prereka tudi pristojnost odločanja pooblaščenke za pravno osebo â??. Iz pooblastila odvetnici â?? izhaja, da je pooblastilo dala fizična oseba â?? in ne pravna oseba Vrtec Črnuče, saj naročnik ni nikjer ni izrecno pisno naveden. Na pooblastilu spodaj le opaziti le nerazločen odtisnjen žig. Tudi v primeru, da bi ta žig predstavljal pravno osebo â??, še ni mogoče sklepati, da je bilo pooblastilo dano od pravne osebe naročnika. Vlagatelj še očita, da utemeljenost višine odvetniških stroškov ni razložena.
Vlagatelj pripominja, da niso bila spoštovana določila o ustavitvi vseh nadaljnjih postopkov oddaje javnega naročila, saj od dneva vložitve zahtevka za revizijo s strani vlagatelja, pa do odločitve Državne revizijske komisije, saj naročnik izvaja vzporedni postopek oddaje javnih naročil, kljub zaključenemu prvotnemu postopku.
Vlagatelj meni, da bi moral naročnik spoštovati določbe ZJN-1 in bi se moral ravnati v skladu s predpisanim postopkom ter oddati javno naročilo le ponudniku, ki je bil na podlagi meril v konkretnem razpisu izbran kot najugodnejši ponudnik. Skladno s prvim odstavkom 6. člena ZJN-1 se sredstva lahko porabijo le v okviru pogodbe in predmeta pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega postopka javnega naročila, kar pomeni, da bi moral naročnik skleniti pogodbo, ki jo je predložil ob prvem razpisu in bi lahko blago naročal le v obsegu, kvaliteti in pod pogoji iz prvega razpisa.
Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotovi utemeljenost pritožbe in obdrži v veljavi pravnomočen sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. 452/2003, in razveljavi naročnikova ravnanja, ki niso v skladu z ZJN-1.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-245/03-24-1612, z dne 13.10.2003, skladno z določbo drugega odstavka 21. člena ZRPJN, zaprosila za odstop celotne dokumentacije v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila, katero je le-ta posredoval z dopisom, z dne 16.10.2003, naslovljenim na Revizijsko komisijo za javna naročila (pravilno: Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil) skupaj s svojim mnenjem, v katerem pojasnjuje, da vlagatelj pri naročniku ni hotel podpisati pogodbe in jo je, kot izhaja iz dokumentacije, nepodpisano vrnil naročniku. Naročnik je kljub temu opravil dobavo artiklov, ki so bili predmet javnega naročila malih vrednosti, pri vlagatelju, vendar pa se je izkazalo, da kvaliteta artiklov absolutno ne ustreza naročnikovim potrebam ter da je zaradi slabe kvalitete toaletnega papirja in brisač prišlo pri naročniku do zamašitve odtokov greznice. Iz navedenega razloga, ki je bil poznan tudi vlagatelju, je bilo potrebno javno naročilo v tem delu ponoviti.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-245/03-24-1640, z dne 20.10.2003 naročnika skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN, zaprosila za dodatna pojasnila in pooblastilo, katera je le-ta posredoval z dopisom, z dne 24.10.2003.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po proučitvi dodatnih pojasnil, je Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Naročnik je obravnavano javno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v 15. členu Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 118/02; v nadaljevanju: Zakon o izvrševanju proračuna), od katere dalje je potreben javni razpis (prvi odstavek 124. člena ZJN-1). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri naročilih male vrednosti zato zakon odstopa od splošnih načel - predvsem javnosti in s tem povezanega zagotavljanja konkurence med ponudniki. Odstopanje je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, saj bi pri nakupih blaga, storitev in gradenj manjše vrednosti stroški izvedbe postopka oddaje javnega naročila lahko dosegli ali celo presegli vrednost samega nakupa. Po drugi strani je pri zakonskem urejanju javnih naročil male vrednosti upoštevana tudi narava tovrstnih naročil, ki so praviloma takšna, da zahtevajo hitro ukrepanje (tekoče oziroma sprotne nabave, nadomestni nakupi, manjša vzdrževalna dela ipd.). Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zato zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti določa le, da mora naročnik sprejeti notranji predpis o oddaji tovrstnih naročil (125. člen) in mu nalaga dolžnost, da vodi evidence o sklenjenih pogodbah (126. člen). Če naročnik notranjega predpisa nima, mora tudi naročila malih vrednosti oddajati po splošnih pravilih zakona. Ker je v ZJN-1 za oddajo naročil male vrednosti predvidena posebna ureditev, ki iz razlogov ekonomičnosti ne zahteva vseh formalnosti iz ZJN-1, Državna revizijska komisija v postopku revizije oddaje naročil male vrednosti ugotavlja predvsem ali je naročnik uredil oddajo javnih naročil male vrednosti z notranjim predpisom (125. člen ZJN-1) ter če je naročnik ravnal v tem postopku v skladu z določili tega notranjega predpisa. Naročnik je dne 17.10.2003 Državni revizijski komisiji posredoval Navodila o postopkih oddaje naročil male vrednosti, z dne 05.04.2001, s katerim je uredil oddajo javnih naročil male vrednosti, kot mu to nalaga 125. člen ZJN-1.

Prvi odstavek 12. člena ZRPJN določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, vloži pa ga lahko vsaka oseba, ki (1) ima ali je imela interes za dodelitev naročila in (2) ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se navaja kot njegova kršitev v postopku oddaje javnega naročila (prvi odstavek 9. člena ZRPJN). Glede na navedeno zakonsko določbo je potrebno ugotoviti, da ima upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo ali aktivno legitimacijo le oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki ji je bila ali bi ji lahko bila s kršitvijo naročnika povzročena priznana škoda. To torej pomeni, da morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja. ZRPJN tako daje upravičenje do pravnega varstva zelo širokemu krogu oseb, pri čemer pa velja, da je oseba morala imeti interes za dodelitev naročila takrat, ko ga je v skladu s pravili postopka lahko izkazala in ga tudi je izkazala (npr. z zahtevo po izdaji razpisne dokumentacije, z dvigom razpisne dokumentacije, s predložitvijo ponudbe in podobno).

Med strankama v postopku ni spora, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila vložil zahtevek za revizijo dne 23.09.2003, in sicer ob 11.44 uri po faksu in poslal priporočeno po pošti istega dne. Ob tem Državna revizijska komisija poudarja, da je skladno z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN, zahtevek za revizijo potrebno vročiti po pošti s priporočeno povratnico ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim potrdilom. Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da zahtevek za revizijo, poslan po faksu, nima pravnih učinkov, zlasti ne more zadržati poteka roka za oddajo ponudb. Naročnik je v vabilu k oddaji ponudbe za dobavo čistil in čistilnih pripomočkov določil: "Ponudba z izpolnjenimi obrazci bo štela za pravočasno, če bo prispela k nam do dne 23.09.2003 do 12. ure. Ponudbo z obrazci pošljite na naš naslov z zapečatenimi kuvertami z oznako "ponudba NMV - čistila in čistilni pripomočki"." Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj poslal po pošti s priporočeno pošiljko, z dne 23.09.2003, pa k naročniku ni prispel do 23.09.2003 do 12. ure, pa je šteti za vloženega po roku za oddajo ponudb. Ker vlagatelj v konkretnem postopku ni podal svoje ponudbe, zahtevek za revizijo pa je vložil po roku za oddajo ponudb, mu posledično ni moč priznati aktivne legitimacije, saj v izpodbijanem postopku ni izkazal interesa za dodelitev naročila, poleg tega pa vlagatelju zaradi ravnanja naročnika v tem postopku ni mogla nastati škoda.

Stališču vlagatelja, da ima že vseskozi interes za dodelitev naročila, saj je bil za predmetno naročilo že izbran po naročnikovem sklepu o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. 452, z dne 04.07.2003, ni mogoče slediti, kajti naročnikov sklep o izbiri je po preteku desetih dni od prejema tega sklepa (arg. prvega odstavka 12. člena ZRPJN) postal pravnomočen. Naročnik je Državni revizijski komisiji na njen poziv posredoval sklep o uvedbi postopka za oddajo naročila blaga (storitev) male vrednosti, št. 751-2003/MB-MZš, z dne 11.09.2003, s katerim je skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN ter 10. člena Navodil o postopkih oddaje naročil male vrednosti v â?? pričel nov postopek oddaje naročila male vrednosti. Tako gre ugotoviti, da se vlagateljeve navedbe nanašajo na postopek, o katerem ni mogoče odločati, saj je že pravnomočno zaključen s sklepom o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Državna revizijska komisija ni mogla slediti predlogu vlagatelja v pritožbi, naj obdrži v veljavi pravnomočen sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. 452, z dne 04.07.2003, in razveljavi dejanja naročnika, ki niso v skladu z ZJN-1. V skladu s 23. členom ZRPJN lahko namreč Državna revizijska komisija v okviru svojih zakonskih pristojnosti le ugotovi morebitne kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila ter posledično s svojim sklepom (delno ali v celoti) razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Zakon pa Državni revizijski komisiji ne daje nikakršnih pristojnosti za to, da bi mogla ali smela posegati v odločitve naročnika, ki jih je ta sprejel izven okvirjev izpodbijanih postopkov oddaje javnih naročil. V kolikor vlagatelj meni, da naročnik v obravnavanem primeru po zaključku pravnomočnega postopka oddaje javnega naročila ni ravnal v skladu s pravnimi predpisi, oziroma da mu je z zatrjevanim protipravnim ravnanjem naročnika nastala škoda, pa seveda lahko zoper njega uveljavlja odškodninski zahtevek pred sodiščem redne pristojnosti.

Glede navedbe vlagatelja, da v pooblastilu odvetnici naročnik ni nikjer izrecno pisno naveden, pa je Državna revizijska komisija pooblaščenko naročnika pozvala, naj skladno z določbo 98. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002; v nadaljevanju: ZPP), ki se smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja (peti odstavek 3. člena ZRPJN), predloži pooblastilo naročnika ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja. Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval pooblastilo, z dne 23.09.2003, s katerim â??, kot ravnateljica â??, daje splošno pooblastilo za zastopanje odvetnici â??, še posebej pa jo pooblašča za zastopanje v predmetni zadevi.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker ZRPJN v 22. členu govori le o stroških revizijskega postopka, vezanih na zahtevek za revizijo, se v tem primeru smiselno uporabljajo določbe ZPP. Prvi odstavek 165. člena ZPP določa: "Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim.". Ker Državna revizijska komisija pritožbo zavrnila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Naročnik je zahteval povračilo stroškov, in sicer 900 odvetniških točk, kar skupno z 20% DDV znaša 118.800,00 SIT. Ker je bilo potrebno pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo zavrniti kot neutemeljeno, je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZRPJN v zvezi s citirano določbo prvega odstavka 165. člena ZPP in tarifo št. 18 in 19 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/2003) ter v skladu z naročnikovim stroškovnikom odločila, da se naročniku povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo, in sicer v zahtevani višini 118.800,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne