018-244/03

Številka: 018-244/03-25-1666

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 14/2003, prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZRPJN-1), po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila z natečajem za arhitekturno rešitev celovite prenove Doma kulture v â?? ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.
2. Dopolnitvi zahtevka za revizijo se zavržeta.
3. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Državna revizijska komisije je s sklepom, št.018-150/03-25-1105 razveljavila postopka oddaje javnega naročila za predmetno javno naročilo. Naročnik je, dne 4.8.2003 tako sprejel sklep o ponovnem začetku postopka oddaje javnega naročila z natečajem po postopku s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 3. točke 97. člena ZJN-1.
K oddaji ponudb je naročnik pozval tri ponudnike. Rok za oddajo ponudb je bil 26.8.2003 do 10. ure in vsi trije pozvani ponudniki so oddali svoje ponudbe v roku določenem za oddajo ponudb. Naročnik je izvedel javno odpiranje ponudb 26.8.2003 ob 13 uri, na katerem so bili prisotni predstavniki vseh treh ponudnikov, ki na javnem odpiranju niso podali nobenih pripomb. Naročnik je z "obrazloženim obvestilom oddaji javnega naročila", št. 2/03 z dne 28.8. 2003 obvestil vse ponudnike, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika â?? Vlagatelj je prejel obrazloženo obvestilo 1.9.2003.

Vlagatelj je dne 8.9.2003 vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V njem navaja, da so bili kršeni:
- 9. in 13. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1 (definicija pojma "natečaj" in "pogoj"), 7. člen ZJN-1 (načelo enakopravnosti ponudnikov), saj je naročnik z določitvijo pogojev pokazal zahtevo po točno določenih programskih izhodiščih, ki pa jih izpolnjuje samo elaborat vlagatelja. Ostala dva ponudnika sta zaradi zadostitve postavljenim pogojem popolnoma spremenila prvotni natečajni načrt, za kar pa nista pridobila soglasja vlagatelja. S predložitvijo spremenjenega načrta sta tako izničila prvo stopnjo javnega razpisa. Z dovoljevanjem spreminjanja in posnemanje idejne rešitve se je kršilo načelo enakopravnosti ponudnikov.
- 20. člen 2. točka prvega odstavka 20. člena ZJN-1 (naročnik sme oddati javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, če lahko zaradi objektivnih razlogov ali razlogov povezanih z varovanjem izključnih pravic; na podlagi predhodnega mnenja Urada za javna naročila), 2. točke 76. člen ZJN-1 (naročnik mora zavrniti vse nepravilne ponudbe, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe), za kar ponudnik navaja, da ponudbi s spremenjenim načrtom ne upoštevata Zakona o avtorskih pravicah, etičnega kodeksa društva arhitektov in etičnega kodeksa inženirske zbornice Slovenije, zato je potrebno ponudbi smatrati kot nesprejemljivi, saj določen izvajalec ne sme uporabljati avtorsko rešitev brez soglasja zainteresiranega avtorja. V tem primeru gre za poseben primer pogajanj, zato bi naročnik moral ločiti med pravilno, primerno in sprejemljivo ponudbo in nadaljevati postopek s pogajanji zgolj s ponudnikom lastnikom avtorske pravice.
- 2. odstavek 96. člen ZJN-1 (načrt ali program mora izbrati neodvisna žirija), v sled česar navaja, da v postopku s pogajanji niso bile upoštevane na natečaju izbran natečajni načrt vlagatelja, s čimer se razvrednoti delo posebne neodvisne strokovne žirije. Naročnik je tako dopustil spremembo načrtov, kršil načelo anonimnosti in druga vsebinska pravila in materialne določbe arhitekturnih natečajev, ki dopolnjujejo ZJN-1.
- 116. člen ZJN-1 (ažuriranje meril in pogojev), saj naj bi bilo ponudnikoma, ki v prvi fazi nista zadostila pogojem je bilo v drugi fazi omogočeno popravljanje in dopolnjevanje natečajnega projekta, kar se je upoštevalo kot pravilno in sprejemljivo. S tem ko je naročnik ponudnikoma dopustil drastično korekcijo natečajne rešitve je omogočil spremembo projekta in tako pokazal diskriminatorno obnašanje do vlagatelja, ki je že v prvi fazi izpolnil zahtevane pogoje.

Naročnik je dne 16.09.2003 vlagatelja z dopisom, št. 2/03, pozval, naj dopolni zahtevek za revizijo tako, da naj skladno z 12. členom ZRPJN predloži potrdilo o vplačilu takse z 22. člena ZRPJN, ki ga je vlagatelj prejel 19.9.2003. Naročnik je dne 22.09.2003 prejel od vlagatelja potrdilo o vplačilu takse v znesku 100.000,00 SIT.

Naročnik je dne 1.10.2003 sprejel sklep, št. 11/2003, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen. Navedel je, da so kršitve 3., 7., 30., 96. in 116. člena formalno prepozne, saj jih bi vlagatelj v skladu s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN moral navajati pred sprejemom odločitve naročnika o dodelitvi javnega naročila. Naročnik navaja, da je dosledno upošteval določila ZJN-1 (96. člen), ki ureja oddajo naročila z natečajem. Naročnik je v letu 2001 v Ur.l. RS, št. 74/01, pod št. objave OB-55197 objavil natečaj, natečajno rešitev pa je izbrala v "Razpisni dokumentaciji" določena neodvisna žirija. Naročnik je tako v "prvi fazi" izbral tri druge nagrade (med drugonagrajenimi je bil tudi vlagatelj), saj prve ni podelil ter v obvestilu o izidu navedel, da se bo glede projektiranja odločal po sprejeti odločitvi o investiciji. Zoper navedeno obvestilo ni bil vložen zahtevek za revizijo. Če je bil vlagatelj mnenja, da je naročnik kršil 96. člen ZJN-1 bi moral vložiti zahtevek za revizijo že po prejemu obvestila o izidu natečaja. Tudi kršitev 2. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1 (javno naročilo zaradi objektivnih razlogov ali razlogov povezanih z varovanjem izključnih pravic lahko izpolni le določen ponudnik) bi moral vlagatelj pred odločitvijo o dodelitvi naročila, saj je bilo vlagatelju iz posredovane razpisne dokumentacije znano kdo so ponudniki, kaj je predmet pogajanj, sestava ponudbene dokumentacije, pogoji in merila za ocenitev ponudb ter, da naročnik oddaja javno naročilo po postopku s pogajanji. V zvezi s kršitvijo 116. člena ZJN-1 naročnik navaja, da se navedeni člen veže na ažuriranje meril in pogojev v kvalifikacijskem postopku, zato mu je sklicevanje na navedeni člen nerazumljivo. S tem ko vlagatelj naročniku predlaga, naj ugodi zahtevku za revizijo in nadaljuje postopek s pogajanji samo z vlagateljem zahtevka za revizijo izpodbija samo odločitev naročnika, da se bo pogajal z vsemi drugo-nagrajenimi avtorji in tudi izvedbo samih pogajanj, kar bi moral storiti že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Naročnik zavrača tudi očitano kršitev 76. člena ZJN-1. Na javnem natečaju so bile namreč podeljene tri druge nagrade, saj nobena ni v celoti izpolnjevala zahtev naročnika. Natečajna žirija je tako predlagala naročniku, da za določene dele objekta uporabi posamezne rešitve posameznih nagrajenih arhitekturnih rešitev. Naročnik je tako pozval vse tri nagrajence iz javnega natečaja da podajo rešitve in ponudbe za izdelavo PGD projekta, skladno z usmeritvami neodvisne natečajne žirije in dodatnimi usmeritvami gradbenega odbora, ki je zaradi vrednosti investicije podal še nekaj dodatnih omejitev, zaradi pomanjkanja sredstev. Vsi trije pozvani ponudniki so bili seznanjeni z vsemi zahtevami naročnika in so imeli enaka izhodišča v fazi pogajanj, zato naročnik ni kršil načela enakopravnosti ponudnikov. Vsi trije ponudniki so si v prostorih direktorja Kulturnega centra â?? ogledali projekte ostalih ponudnikov in jih v ponudbi v večji ali manjši meri upoštevali, na tak način pa so tudi izrazili strinjanje s pogoji iz vabila k oddaji ponudb. Naročnik tudi navaja, da je v razpisni dokumentaciji za natečaj jasno določil, da naročnik s podelitvijo nagrade postane lastnik natečajnega elaborata in lastnik natečajne rešitve s katero tako lahko neomejeno razpolaga in jo ima pravico uporabiti. Vsi natečajniki so podpisali izjavo o soglašanju s temi pogoji.
Naročnik tudi navaja, da je do roka za oddajo ponudb prejel tri ponudbe, ki so bile pravilne in jih je naročnik ocenil po vnaprej znanih merilih (cena, rok PGD, rok PZI) na podlagi česar je izbral najugodnejšega ponudnika. Naročnik tako ni kršil 76. člena ZJN-1.
Glede kršitve avtorskih pravic naročnik zapiše, da v nobenem primeru ni pristal na celovito rešitev katerega koli natečajnega projekta, zato so bile podeljene tudi tri druge nagrade in je neodvisna žirija predlagala, da se nagrajene rešitve uporabijo v sinteznem projektu, zato tudi ne drži navedba vlagatelja, da je razvrednotil delo neodvisne žirije. Naročnik se je odločil za spremembo projektne naloge in racionalizacijo arhitekturnih rešitev zaradi nerealnih in predragih arhitekturnih rešitev.


Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN-1 pozval, da ga mora v treh dneh od prejema odločbe pisno obvestiti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, sicer se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknil. Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 6.10.2003 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je po prejemu sklepa s katerim je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen naročniku poslal nov dopis z dne 7.10.2003 v katerih odgovarja na navedbe naročnika iz sklepa s katerim je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen. V tem dopisu navaja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo šele po prejemu odločitve o dodelitvi naročila, ker je bil naročnik po 97. členu ZJN-1 dolžan povabiti na pogajanja vse uspešne kandidate in je bil postopek do faze odpiranja ponudb pravilen. Vlagatelj navaja, da v njegovi ponudbi ni bila upoštevana nobena od preostalih dveh natečajnih rešitev, saj sta le ti popolnoma različni. S popolno navedbo kriterijev kjer je bila podana investicijska vrednost in opis arhitekturnih rešitev pa je naročnik razkril, da želi realizirati natečajno rešitev vlagatelja in ne sinteze vseh treh rešitev. Vlagatelj ni niti pisno niti ustno pristal da ostala dva ponudnika uporabita avtorsko delo vlagatelja. Naročnik je tudi kršil določilo zakona o anonimnosti natečaja, s tem ko je omogočil vpogled v natečajne rešitve vsem ponudnikom pred začetkom natečaja. Vlagatelj tudi predlaga soočenje pred neodvisno komisijo IZS. Na razpisno dokumentacijo vlagatelj ni podal vprašanj, saj so mu bili pogoji in merila jasni.

Vlagatelj je po prejemu sklepa s katerim je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen naročniku poslal še en dopis z dne 10.10.2003 v katerem dopolnjuje ugovor z dne 7.10.2003 in v katerem citira 43. člen Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št.110/02).


Naročnik je skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN-1 dne 13.10.2003 Državni revizijski komisiji, odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila s celotno spisno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.


ZRPJN v petem odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti in načelo učinkovitosti (3. člen ZRPJN) revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev naročnika reagirati takoj, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša obenem preprečiti tudi morebitne pravne situacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel v postopku korist.

V obravnavanem primeru vlagatelj naročniku očita, da je kršil definicijo pojmov "natečaj" in "pogoj" in načelo enakopravnosti ponudnikov. Naročnik javnega naročila ni oddajal z natečajem, temveč po postopku s pogajanji brez predhodne objave v skladu s tretjim odstavkom 97. člena ZJN-1. Navedeno izhaja iz naročnikovega sklepa o ponovnem začetku postopka oddaje javnega naročila z natečajem po postopku s pogajanji brez predhodne objave z dne 4.8.2003, vabilo k oddaji ponudb in razpisna dokumentacija. Naročnik je v vabilu k oddaji ponudb in v razpisni dokumentaciji navedel, da se javno naročilo oddaja v skladu s tretjim odstavkom 97. člena ZJN-1 (točka 1.1 in 1.2. razpisne dokumentacija) in hkrati tudi navedel, da k oddaji ponudb vabi drugo nagrajene avtorje z Natečaj za arhitekturno rešitev celovite prenove Doma kulture v Velenju. V točki 1.3.B. je naročnik tudi določil dokumente za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti, kot pogoje za priznanje in ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti. Vabilo je bilo skupaj z razpisno dokumentacijo dne 5.8.2003 posredovano vlagatelju zahtevka za revizijo. Vlagatelj je bil torej z okoliščinami, kot so izbira postopka (postopek s pogajanji brez predhodne objave in ne natečaj v skladu s 96. členom ZJN-1) in določitvijo pogojev seznanjen že na samem začetku postopka oddaje javnega naročila, ob prejemu vabila k oddaji ponudbe in razpisne dokumentacije, zaradi česar je bil v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan svoje eventualne očitke, ki zadevajo njihovo vsebino, uveljavljati čim prej oziroma najkasneje do prejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Zaradi tega je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil petega odstavka 12. člena ZRPJN formalno prepozne, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati.
Tudi glede očitane kršitve druge točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1 velja zgoraj zapisano. ZJN-1 v drugi točki prvega odstavka 20. člena določa: "Naročnik sme oddati javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, če lahko zaradi objektivnih razlogov ali razlogov povezanih z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen dobavitelj, izvajalec del ali storitev." Vlagatelj je bil seznanjen vrsto postopka oddaje javnega naročila in bi torej moral v primeru, da meni, so podane okoliščine za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave, ker javno naročilo zaradi objektivnih okoliščin ali okoliščin povezanih z varstvom izključnih pravic, lahko izpolni le določen ponudnik (vlagatelj), v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, ugovarjati naročnikovi izbiri postopka najkasneje do prejema odločitve naročnika o dodelitvi naročila.

Tudi v zvezi z očitano kršitvijo 2. odstavka 96. člena velja zapisati, da jo bi moral naročnik uveljavljati čim prej, vendar najkasneje do prejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se očitana kršitev posledično veže na izbiro samega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj je bil že ob prejemu vabila k oddaji ponudbe in razpisne dokumentacije seznanjen, da se javno naročilo oddaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Vlagatelj bi torej moral, v kolikor meni, da takšna izbira postopka razvrednoti delo natečajne komisije v že izvedenem postopku oddaje naročila z natečajem v letu 2001, v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN ugovarjati najkasneje do prejema odločitve naročnika o dodelitvi naročila.

Smiselno to velja tudi za očitek v zvezi s kršitvijo 76. člena ZJN-1, saj vlagatelj vsebinsko naročniku očita, da s povabilom več ponudnikov ni ustrezno varoval izključne pravice vlagatelja. O tem dejstvu je bil namreč vlagatelj nedvomno obveščen že s prejemom povabila k oddaji ponudb, najkasneje pa s prejemom zapisnika o javnem odpiranju ponudb.

Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev 116. člena ZJN-1, ki določa ažuriranje meril in pogojev v kvalifikacijskem postopku oddaje javnega naročila. Ker se navedeni člen veže na kvalifikacijski postopek oddaje javnega naročila in ne na postopek s pogajanji brez predhodne objave, se vlagatelj ne kršitev navedenega člena ne more sklicevati.

Glede na razloge, ki jih vlagatelj navaja, kot kršitev 116. člena ZJN-1 Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj smiselno očita naročniku, da je tokom postopka oddaje javnega naročila spreminjal pogoje in tako omogočil ponudnikom popravljanje njihove rešitve in s tem udeležbo v postopku oddaje javnega naročila. Iz vabila k oddaji ponudb in razpisne dokumentacije med drugim izhaja, da je v točki 1.3. podpoglavje 3 Posegi presegajo obnovo obstoječega stanja v naslednjih točkah, navedena izhodišča za ponudbo za izdelavo PGD in PZI. Med izhodišči je naročnik med drugim navedel tudi novo zasnovo sanitarij v pritličju (točka a), izvedbo bifeja v pritličju in njegova povezanost z mestnim portalom (točka b) ter odprtje bifejskega prostora v avlo prvega nadstropja (točka c). Naročnik je od ponudnikov v razpisni dokumentaciji, točka 1.3.B zahteval tudi, da ponudniki izkažejo oz. v ponudbi priložijo registracijo podjetja, potrdilo, da proti ponudniku ni uveden postopek prisilne poravnave, stečaj ali likvidacijski postopek, podatke o finančnem stanju podjetja in potrdilo o poravnanih davkih, prispevkih in druge obvezne dajatve. Po pregledu celotne razpisne dokumentacije in pregledu vseh ponudb, v delu v katerem vlagatelj podaja svoje očitke, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik tokom postopka oddaje javnega naročila ni spreminjal postavljenih pogojev in meril ter, da vse predložene ponudbe v celoti ustrezajo postavljenim pogojem, tako pogojem v točki 1.3. podpoglavje 3 Posegi presegajo obnovo obstoječega stanja in v točki 1.3.B. Državna revizijska komisija je po pregledu vseh predložnih ponudb ugotovila, da vse predložene ponudbe ustrezajo zahtevam in pogojem naročnika iz razpisne dokumentacije in so tako pravilne, primerne in sprejemljive. Glede očitane kršitve, ki za razliko od ostalih kršitev, ki jih navaja vlagatelj v tem delu formalno ni prepozna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je očitana kršitev glede na zgoraj navedeno ni neutemeljena. Naročnik namreč tekom postopka oddaje javnega naročila svojih zahtev in pogojev ni spreminjal in je pregledal ter ocenil ponudbe v skladu z določili iz razpisne dokumentacije.


Glede navedb vlagatelja v dopisih z dne 7.10.2003 in z dne 10.10.2003 Državna revizijska komisija pripominja, da se do teh navedb meritorno ni opredeljevala, saj so bile le-te skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN-1 podane prepozno. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN -1 določa: "Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen.". Obvestilo o oddaji naročila št. 2/03 je bilo izdano dne 28.8.2003, vlagatelj pa ga je prejel dne 1.9.2003, kar dokazuje predložena povratnica. Državna revizijska komisija je zato glede na citirano določilo prvega odstavka 12. člena ZRPJN-1, štela kot prepozne navedbe vlagatelja, ki so podane v njegovih dopisih z dne 7.10.2003 in z dne 10.10.2003. Državna revizijska komisija ugotavlja, da te navedbe vlagatelja niso bile podane v zakonsko določenem deset dnevnem roku od dne, ko je vlagatelj prejel obvestilo o oddaji naročila.

Državna revizijska komisija je po presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da le-ta ni utemeljen, zato ga je skladno s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN-1 zavrnila kot neutemeljenega.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne