018-242/03

Številka: 018-242/03-22-1707

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo in razširitev rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov â?? - II. faza, ki obsega gradbena, instalacijska, zaključna dela in montažo opreme in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopa odvetnica â?? (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â??(v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o dodelitvi naročila, kot je razvidna iz Poročila o oddaji naročila, št.535-46/bs-dg, z dne 11.09.2003.

2. Zahtevi vlagatelja za povračilo stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v znesku 464.000,00 SIT v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Naročnik mora v roku 90-ih dni po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predložiti poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo in razširitev rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov â?? - II. faza, ki obsega gradbena, instalacijska, zaključna dela in montažo opreme.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod štev. objave Ob-â??, objavil javni razpis po odprtem postopku za oddajo javnega naročila za rekonstrukcijo in razširitev rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov â?? - II. faza, ki obsega gradbena, instalacijska, zaključna dela in montažo opreme.
Naročnik je s Poročilom o oddaji naročila, št. 535-46/bs-dg, z dne 11.09.2003, ki je bilo sestavni del obvestila o oddaji javnega naročila, št.: 535-47/bs-dg, z dne 11.09.2003, ponudnike obvestil, da je izvedbo predmetnega javnega naročila oddal podjetju â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.09.2003, od naročnika na podlagi 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila. Naročnik je izdal obrazloženo obvestilo št. 535-49/bs-dg, z dne 22.09.2003, v katerem je navedel vse obvezne sestavine obrazloženega obvestila. Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.09.2003, zahteval vpogled v listine ponudnikov, kar mu je naročnik omogočil dne 24.09.2003.

Vlagatelj je dne 02.10.2003 vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 30.09.2003) v katerem uvodoma ugotavlja, da je bil v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila drugi najugodnejši ponudnik, in bi bil v primeru, če bi bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna, izbran kot najugodnejši ponudnik.
Vlagatelj nadalje navaja, da je zaradi dejstva, ker ima izbrani ponudnik pet istih podizvajalcev, kot jih ima sam, nekateri pa so podizvajalci vlagatelja, ki so sodelovali v I. fazi izvajanja del (â?? I.) in so vlagatelju na njegovo zahtevo še zadnji dan pred oddajo ponudb dostavljali manjkajoče listine in popravljali nepravilne, podvomil v naročnikovo ugotovitev, da so vse ponudbe pravilne. Zato je vlagatelj dne 24.09.2003 vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika in v ponudbo podjetja â??
Vlagatelj meni, da je naročnik z ugotovitvijo, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna, nepopolno ugotovil dejansko stanje in kršil materialno pravo.

Vlagatelj meni, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna iz naslednjih razlogov:

- Izbrani ponudnik ni predložil vseh dokazil o izpolnjevanju pogojev iz tč. 9.1. razpisne dokumentacije, saj ni predložil dokazila iz tč. 9.1.4., da mu ni bila izdana upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. V skladu s 44. členom ZJN-1 bi moral izbrani ponudnik predložiti nadomestno izjavo.

- Izjavi banke pod točko 9.1.8. in 9.1.9. poglavja 2, nista v skladu z razpisno dokumentacijo. V obeh izjavah banke je navedeno, da bo naročnik dobil garancijo v skladu s poslovno politiko banke. Izjavi banke bi morali biti brezpogojni in zato izjavi nista v skladu z zahtevo iz razpisne dokumentacije.

- Obrazci za osebne reference niso pravilni, saj v referencah ni naveden čas izvedbe del.

- Reference za izbranega ponudnika niso podpisali zakoniti zastopniki naročnikov.

- Predračun ni na predpisanem obrazcu, v točki 1.1.7. (gradbena dela) je naknadno dopisano "gradbena dela za katodno zaščito". Pri popravi ni nobene oznake, da bi bil predračun uradno popravljen. Vlagatelj meni, da predračun ni izdelan v predpisani obliki. V razpisni dokumentaciji je v tč. 6.3. poglavja 2 določeno, da bodo ponudbe, ki ne bodo vsebovale vseh zahtevanih dokumentov in ne bodo izdelane v predpisani obliki izločene iz postopka.

- Atestov za varilce naročnik vlagatelju ni hotel pokazati v celoti, ker je trdil, da je to poslovna tajnost. Pokazal je le določene ateste in še to delno prekrite. Zato vlagatelj navaja le nepravilnosti, ki jih je lahko opazil, v ostalem delu pa predlaga, da to stori Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZJN-1. Atesti podizvajalca â?? so v nemškem jeziku in niso v overjenem prepisu. Po tč. 2.2. poglavja 2 mora biti vsa dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo v slovenskem jeziku Po točki 6. 2. razpisne dokumentacije morajo biti vse listine predložene v originalu ali notarsko overjenem prepisu. Atesti pa so predloženi v fotokopijah. Atesti za določene varilce ne veljajo več, ker jim je potekel rok veljavnosti.

- Listine, priložene ponudbi, niso podpisane s strani zakonitega zastopnika ponudnika in niso žigosane, prav tako ne listine podizvajalcev (npr. BON obrazci, potrdilo sodišča, atesti, reference itd.) in tako niso v skladu s točko 6.2. poglavja 2 razpisne dokumentacije, ki določa, da mora biti vsaka stran podpisana s strani zakonitega zastopnika in žigosana.

- Podizvajalci nimajo pravilno izpolnjenih obrazcev referenc. Niso jih podpisali naročniki oz. zakoniti zastopniki naročnikov, v nekaterih ni navedena pogodbena vrednost del, v nekaterih niso navedeni roki izvajanja del, nekatere reference so starejše od 5 let.

- Pri podizvajalcu â?? ni razvidno, kdo je podpisal listino o imenovanju odgovornega vodje del, ker je na le-tej samo podpis brez zapisa, kdo je listino podpisal. Prav tako na obrazcu kadrovske strukture ni navedena funkcija podpisnika in je listina nepravilna. Vse reference za podjetje â?? so nepravilne. 6 referenc je za izbranega ponudnika podpisal gâ?? in ne zakoniti zastopnik, kar je v nasprotju s točko 6.2.

- Podizvajalec â?? ni mogel izvajati del pred 05.07.2001, ker je bila družba takrat šele ustanovljena in so tako vse reference, ki so datirane pred letom 2001, neresnične.

- Vse listine za podizvajalca â?? je podpisal g. â??, ki je le član tričlanske uprave, v ponudbi pa ni predloženega pooblastila, da lahko podpisuje sam (248. člen Zakona o gospodarskih družbah; v nadaljevanju: ZGD). Predpogodbo za družbo â?? ni podpisal predsednik uprave â??, kot je navedeno v predpogodbi, temveč "za" â??, ni pa predloženega pooblastila v skladu s 6.2. točko oziroma drugo dokazilo. Izjava podizvajalca â??, da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, da mu ni bila izdana upravna odločbaâ??. je v fotokopiji, le žig je v originalu. Podizvajalec â?? ni predložil izjav vseh bank, kjer ima ponudnik TRR o njeni solventnosti (v nasprotju s točko 9.1.6.), ni predložil potrdila o solventnosti za račun BA CA št. 29000-0002071777). Tako je ponudbena dokumentacija družbe â?? v celoti nepravilna.

- Za podizvajalca â?? izjave o sprejemanju pogojev ni podpisal direktor. Isto podjetje je predložilo potrdilo o solventnosti za račun pri â?? d.d. v fotokopiji. Pri izbranem ponudniku in podizvajalcu â?? niso podpisane in žigosane vse strani v skladu s 6.2. točko razpisne dokumentacije.

- Podizvajalec â?? ni predložil potrdila o solventnosti â?? d.d., temveč lastno izjavo, da na banki nima prometa, vseh listin ni podpisal zakoniti zastopnik, reference niso v originalih in niso predložene na predpisanih obrazcih.

- Podizvajalec â?? je predložil obrazec BON-1, z dne 19.06.2003, torej obrazec, ki je starejši od 30 dni. Za odgovornega vodjo del je imenovan â??, ki ni vpisan v imenik Inženirske zbornice Slovenije in torej ne more biti odgovorni vodja del.

- Podizvajalec â?? nima pravilno izpolnjenega obrazca "Izjava o razpolaganju s kadri in tehnično opremljenostjo", in sicer nima izpolnjene priloge izjave seznam opreme. Reference za â?? niso izpolnjene, pri referenci â?? ni navedena pogodbena vrednost.

- Podizvajalec â?? nima niti izpolnjenega seznama kadrov, niti seznama opreme.

Vlagatelj še navaja, da je naročnik v Uradnem listu â??, z dne â??, pod št. objave Ob - â??, objavil javni razpis za oddajo naročila "rekonstrukcija in razširitev rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov â?? - II. faza, ki obsega gradbena, instalacijska, zaključna dela in montažo opreme.". V zvezi s tem je vlagatelj dne 11.06.2003 prejel sklep št. 535-26/dg-bs, z dne 09.06.2003, s katerim je naročnik odločil, da se ponudbe vseh treh ponudnikov (med njimi tudi vlagateljeva in ponudba izbranega ponudnika) zavrnejo kot nepravilne. Glede na to, da ponudba ponudnika, ki jo je naročnik preferiral, ne bi mogla biti izbrana, je naročnik v ponudbah iskal nepomembne pomanjkljivosti, da bi s tem opravičil odločitev, da ne izbere nobenega ponudnika in ponovi razpis. Pred zaključkom revizijskega postopka je naročnik v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??, pod št objave Ob - â??, ponovil razpis, kar je v nasprotju z ZJN-1, ki ga je nato na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka razveljavil.
Rok izvedbe del se je tako podaljšal iz začetka leta 2005 v sredino leta 2005.
Če bi naročnik izbral vlagatelja že v prvem postopku, v katerem je bil najugodnejši ponudnik, bi bila vrednost del 2.571.777.149,00 SIT in rok izvedbe 336 dni. Izbrani ponudnik v tem postopku ponuja izvedbo del za 2.543.035.500,00 SIT in rok izvedbe 335 dni, kar je za 28.741.649,00 SIT manj ali 1,1%, torej je očitno, da je bila vlagateljeva ponudba v prvem postopku tako v višini cene kot v roku izvedbe korektna.
Če bi naročnik vlagatelja izbral po prvem javnem razpisu, bi se dela lahko izvajala že od junija 2003. Zaradi ponovljenih razpisov je naročnik premaknil pričetek del za 4 mesece, zaključek del pa zaradi zime za 1 leto.
Naročnik je z odlašanjem izbire že zamaknil rok dokončanja del za skoraj leto dni (po javnem razpisu z dne 05.05.2003, dokončanje del leta 2005), po tem razpisu pa še do konca leta 2005. Zaradi navedenega se bodo nesmotrno uporabljala proračunska sredstva za najem rezervoarjev za eno leto, kar predstavlja velika materialna proračunska sredstva.
Vlagatelj meni, da bi moral naročnik v tem postopku izbrati ponudnika izmed dveh pravilnih ponudb, ker se bo sicer rok izvedbe podaljšal še za pol leta. Načelo gospodarnosti od naročnika zahteva, da se oddaja gradbenih del opravi s čim manj sredstvi, na najbolj gospodaren način. Načelo gospodarnosti od naročnika zahteva hiter, racionalen postopek, ki ne povzroča dodatnih stroškov in porabe časa na strani naročnikov in ponudnikov.

Vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija v celoti razveljavi Poročilo o oddaji javnega naročila št. 535-46/dg-bs z dne 11.09.2003, ter ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in naloži naročniku, da izbere najugodnejšega ponudnika izmed dveh pravilnih ponudb. Vlagatelj zahteva od naročnika povrnitev stroškov v zvezi z vloženim revizijskim zahtevkom, in sicer odvetniške stroške v višini 3000 točk (za sestavo zahtevka za revizijo), povečane za 20% DDV, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo ter povrnitev plačila takse v višini 200.000,00 SIT.

Dne 09.10.2003 (torej še preden je odločil o revizijskem zahtevku) je naročnik po odvetniku â??, Državni revizijski komisiji posredoval predlog, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila in revizijski zahtevek vlagatelja ter (po posredovanju Državne revizijske komisije) istega dne še celotno dokumentacijo v zvezi z obravnavanim postopkom oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je naročniku, ob ugotovitvi, da se mu izteka rok za odločitev o zahtevku za revizijo (16. člen ZRPJN), dne 14.10.2003 vrnila odstopljeno dokumentacijo.

Naročnik je s sklepom, št.: 535-51/bs-dg, z dne 14.10.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa je navedel, da je v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila prejel tri ponudbe, in sicer ponudbo izbranega ponudnika, ponudbo vlagatelja in ponudbo â??. ter da so bile vse tri ponudbe ocenjene kot pravilne.
Naročnik je na podlagi ocenitve ponudb s strani strokovne komisije v Poročilu o oddaji naročila št. 535-46/bs-dg, z dne 11.09.2003, ob upoštevanju predpisanih meril, izbral kot najugodnejšega izbranega ponudnika, ker je njegova ponudba pri točkovanju po merilih prejela največje število točk, in sicer 100 točk. Vlagatelj je prejel 96,77 točk, ponudnik â?? pa 90,49 točk.
Naročnik v nadaljevanju navaja, da mu je vlagatelj v revizijskem zahtevku očital 16 domnevnih nepravilnosti, zaradi katerih naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna. Naročnik podaja odgovor na vlagateljeve navedbe, pri čemer so oštevilčeni odgovori podani v enakem zaporedju, kot so podane vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo.

1. Dokazilo, da ponudniku ni bila izdana upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki naj bi bilo zahtevano v tč. 9.1.4. razpisne dokumentacije, ni bilo zahtevano kot samostojno potrdilo. V skladu s prej navedeno točko iz razpisne dokumentacije je naročnik zahteval ustrezno potrdilo Ministrstva za pravosodje, ki pa ga je izbrani ponudnik predložil.

2. Izjavi banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in garancijo za odpravo napak v garancijski dobi sta v skladu z razpisno dokumentacijo. V obeh izjavah banka brezpogojno izjavlja, da bo brez zadržkov izdala garanciji, pri čemer pa je tekst samih garancij tako ali tako sestavni del razpisne dokumentacije. Vsebina izjave banke v razpisni dokumentaciji ni bila izrecno predpisana (npr. kot obrazec), iz izjav banke izhaja, da bo banka garancijo izdala "brez zadržkov", več pa razpisna dokumentacija za to fazo oddaje javnega naročila ne zahteva.

3. Kljub temu, da mu ni jasno, na katere obrazce se pripomba nanaša, naročnik poudarja, da razpisna dokumentacija ni zahtevala določenega števila referenc. Posledično za pravilnost ponudbe zadošča, če je vsak ponudnik ali podizvajalec predložil vsaj eno veljavno in pravilno referenco. Naročnik je po ponovnem pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da zadošča navedenemu pogoju.

4. Vlagatelj ni obrazložil svoje navedbe v četrti alinei in ni zapisal zakaj meni, da referenc niso podpisali zakoniti zastopniki. Tudi v tem primeru velja, kar je navedeno pod točko 3, torej, da za pravilnost ponudbe zadošča že ena pravilna referenca. Dodatno je potrebno opozoriti, da naročniki zgolj potrdijo reference in jih ne izdajo, zato tudi določba 6.2. razpisne dokumentacije v tem primeru ne pride v poštev, kar pomeni, da niti ni nujno, da bi referenco podpisali zakoniti zastopniki naročnikov ampak odgovorne osebe, kar jasno izhaja iz obrazca reference, ki je bil sestavni del razpisne dokumentacije.

5. Naročnik je naknadno dopolnil razpisno dokumentacijo z " gradbena dela za katodno zaščito". Ponudnik je v Obrazcu ponudbe samo nakazal, kam je uvrstil naknadno dopolnitev razpisne dokumentacije. Obrazec ponudbe je torej izpolnjen pravilno oz. je predračun izdelan v predpisani obliki.

6. Atesti podizvajalca â?? so mednarodni atesti in veljajo tudi v RS. Ponudnik ima ne glede na predložen atest â?? v nemškem jeziku predloženo zadostno število veljavnih atestov v slovenskem jeziku, in je tako ta pogoj iz razpisne dokumentacije izpolnil. Tudi v tem primeru velja opozoriti, da razpisna dokumentacija ni predpisovala minimalnega števila atestov in je zadoščalo, če je ponudnik predložil najmanj enega.

7. Za predložene uradne listine, kot so BON obrazci, potrdilo sodišča, atesti, itdâ??, ni potrebno, da so dodatno podpisane in žigosane s strani ponudnika oz. podizvajalcev. Točka 6.2. razpisne dokumentacije je nedvoumna in za uradne listine ne zahteva, da so podpisane ali žigosane še s strani ponudnika.

8. Glede referenc za podizvajalce velja smiselno enako, kot je navedeno pod točko 4. Razpisna dokumentacija je zahtevala podpis odgovorne osebe in ne nujno zakonitega zastopnika, za pravilnost ponudbe pa je zadoščala že ena pravilna referenca.

9. Predložene listine za podizvajalca â?? so pravilne. Za predložene reference velja smiselno enako kot pod točko 4. V razpisni dokumentaciji se ni zahteval podpis referenc s strani zakonitega zastopnika ampak s strani odgovorne osebe.

10. Pri podizvajalcu â?? gre za osebne reference in so pravilne. Osebne reference tudi niso vezane na obstoj družbe ampak na osebo, zato navedba glede roka obstoja družbe ni relevantna.

11. Pri podpisu izjave g. â?? ne gre za zastopanje podjetja, ampak za potrditev dejstev. Dodatno je potrebno opozoriti, da ZGD v 248. členu ne vzpostavlja domneve, da več članska uprava družbo zastopa samo skupaj. Nasprotno. Po izrecni določbi prvega odstavka 32. člena ZGD družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom (kar člani uprave pri d.d. so), pri čemer pa lahko po izrecni določbi drugega odstavka istega člena zastopnik opravlja vsa dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, statutarna ali druga omejitev pa nima pravnega učinka proti tretjim osebam. Pripomba glede priložene listine, da podizvajalec â?? ni bil obsojen za kaznivo dejanje, da mu ni bila izdana upravna odločba â??. ni resnična. V BON-1 ni navedenega TRR BA CA št. 29000-0002071777 in zato ni potrebno izdati listine o solventnosti podizvajalca za omenjeni TRR. Dodatno pa iz registra transakcijskih računov pri Banki Slovenije izhaja, da je TRR pri BA CA zgolj t.i. devizni transakcijski račun, medtem ko so ostali, za katere je podizvajalec â?? predložil izjave banke o solventnosti, tolarski in devizni ter za ugotavljanje solventnosti (plačilni promet v RS se opravlja v slovenskih tolarjih in ne v devizah) edini relevantni.

12. Naročnik ne dvomi v podpis na izjavi o sprejemanju pogojev za podizvajalca â??. Vlagatelj za svojo navedbo tudi ni predložil nobenega dokaza. Potrdilo o solventnosti za TRR račun pri â?? pa je predloženo v originalu. Vse listine so podpisane in žigosane vsaj na koncu, nekatere pa niso tako opremljene na predhodnih straneh, kar pa ne vpliva na veljavnost in verodostojnost le-teh.

13. GP Bežigrad d.d., Ljubljana ni predložil potrdila o solventnosti pri banki â?? temveč lastno izjavo, da na banki nima prometa. V tem primeru potrdila o solventnosti na navedenem računu ni smiselno prilagati, ker solventnosti na podlagi TR računa, kjer ni prometa, pač ni mogoče ugotavljati, izjavo pa je podizvajalec podal pod materialno odgovornostjo. Je pa podizvajalec predložil BON-1.

14. Za BON-1 ni bil predpisan rok veljavnosti 30 dni. V sladu s točko 9.1.6.c razpisne dokumentacije je bilo potrebno predložiti BON-1, ki je moral vsebovati podatke za zadnje bilančno obdobje, to zahtevo pa je predmetni BON-1 izpolnjeval. Odgovorni vodja del je imenovan skladno s 77. členom Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1).

15. Podizvajalec â?? v obrazcu "izjava o razpolaganju s kadri in tehnično opremljenostjo" izjavlja, da razpolaga z vso potrebno opremo. V I. fazi del je že kvalitetno izvajal ista dela, za katera ima edini v Sloveniji koncesijo dobavitelja streh. Podizvajalec â?? je vsem trem ponudnikom izdal reference, v katerih ni izpolnjena vrednost del. Pripominjamo, da je isti podizvajalec kvalitetno izvedel tovrstna dela v I. fazi del.

16. Seznam kadrov je pri podizvajalcu â?? naveden. Seznama opreme ni, je pa iz navedenih referenc razvidno, da razpolaga z ustrezno opremo. Sploh pa seznam opreme ni izločilni pogoj (je samo priloga izjavi, da ponudnik oziroma podizvajalec razpolaga s kadri oziroma s tehnično opremo), kar jasno izhaja iz obrazca za ocenjevanje usposobljenosti ponudnika in podizvajalcev, tč. 12.

Naročnik še opozarja in navaja, da je vse prispele ponudbe obravnaval enako, pri čemer je tudi izpolnjevanje pogojev in pravilnost ponudbe pri posameznih ponudnikih presojal po enakih kriterijih. Pri tem naročnik še opozarja, da večina podizvajalcev nastopa pri vseh treh ponudnikih, in so torej vsi trije ponudniki predložili (glede večine podizvajalcev) identične listine. Vlagatelj tako ne more hkrati trditi, da naj bi bila ponudba izbranega ponudnika zaradi domnevnih bagatelnih pomanjkljivosti na strani dokumentacije podizvajalcev nepravilna, njegova ponudba pa pravilna, kot to izrecno navaja v zahtevku za revizijo. Standard presoje, ki ga je uporabil naročnik, je bil v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, pri čemer pa je seveda prispele ponudbe presojal tudi in zlasti s standardom dobrega gospodarja in predvsem na enak način za vse tri ponudnike. Določene minimalne pomanjkljivosti so podane pri vseh ponudnikih, vendar pa načelo gospodarnosti v teh primerih naročniku nalaga, da takšnih ponudb ne izloči kot nepravilnih, če lahko na podlagi prejetih ponudb z gotovostjo ugotovi, da ponudniki izpolnjujejo z zakonom in razpisno dokumentacijo določene pogoje.
Tudi ne drži navedba vlagatelja, da naj bi naročnik pri prejšnjem postopku oddaje istega predmeta javnega naročila dosegel razveljavitev postopka s tem, ko je ugotovil, da so vse tri prispele ponudbe nepravilne, in to z namenom izločiti vlagateljevo ponudbo, ki je bila zneskovno najnižja. Kot že rečeno so bile vse tri ponudbe nepravilne. Da naročnik ne diskriminira v škodo vlagatelja nenazadnje dokazuje tudi dejstvo, da je bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik za fazo I rekonstrukcije in razširitve rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov â??, kot tudi dejstvo, da v prejšnjem postopku oddaje istega predmeta javnega naročila naročnik ni izločil zgolj vlagateljeve ponudbe.
Naročnik še dodaja, da je prvi postopek dokončno zaključen, pri čemer je vlagatelj izkoristil vsa pravna sredstva, ki mu jih daje zakon. Enako je storil tudi v drugem postopku. V tem postopku pa je bila vlagateljeva ponudba slabša od ponudbe izbranega ponudnika glede obeh meril za izbiro najugodnejše ponudbe.
Naročnik nikakor ne dvomi, da ima vlagatelj velik interes za pridobitev naročila, vendar pa hkrati opozarja, da je zaradi zamud vlagatelja pri opravljanju del za I. fazo že utrpel škodo, prav tako pa je že utrpel škodo zaradi zamude z začetkom del za II. fazo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 17.10.2003, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Vlagatelj predlaga, da naj Državna revizijska komisija v zvezi z atesti (ker naročnik vlagatelju ni pokazal atestov v slovenskem jeziku) vpogleda v neodprto kopijo ponudbe ... Vlagatelj tudi predlaga vpogled v neodprto kopijo izbranega ponudnika za podjetje â?? in ugotovi ali je kopija potrdila o solventnosti identična s tisto, ki je predložena v ponudbi.
Vlagatelj še navaja, da se je naročnik v točki Ad. 13 izjasnil le glede podpisa referenc, ni pa odgovoril na očitek vlagatelja, da vseh listin ni podpisal zakoniti zastopnik in da je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal "reference", kar pomeni množino, torej ne zadoščata niti dve referenci.
Vlagatelj na koncu še ugotavlja, da je bil zaradi istovrstnih pomanjkljivosti, kot jih je navedel v revizijskem zahtevku, sam izločen v prvem postopku oddaje javnega naročila, naročnik pa je za izbranega ponudnika v obravnavanem revizijskem postopku, čigar ponudba je vsebovala (še) več nepravilnosti, zapisal, da so le-te minimalne.

Naročnik je z dopisom št. 535-54/bs-dg, z dne 20.10.2003, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2) â"śDržavna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.â"ś.

Državna revizijska komisija je dne 22.10.2003 naročnika zaprosila, naj ji skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN odstopi še dopolnitev razpisne dokumentacije, na katero se sklicuje v 5. točki sklepa, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil, in vse dokumente, iz katerih izhaja, da je odgovorni vodja del pri podizvajalcu â?? imenovan v skladu s 77. členom ZGO-1. Državna revizijska komisija je zahtevano dodatno dokumentacijo prejela dne 23.10.2003.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Bistvo spora med naročnikom in vlagateljem je v tem, da slednji očita naročniku, da je ravnal nezakonito, ker je izbral ponudnika (izbranega ponudnika), čigar ponudba ni izpolnila vseh zahtev, ki so zapisane v naročnikovi razpisni dokumentaciji.
Državna revizijska komisija je v obravnavani revizijski zadevi torej presojala utemeljenost vlagateljevih očitkov, ki se nanašajo na (ne)pravilnost ponudbe izbranega ponudnika.
Državna revizijska komisija je presojala vlagateljeve očitke po vrstnem redu od 1 do 16, oziroma po točkah in/ali zaporedju, kot jih je navedel vlagatelj v revizijskem zahtevku.

1. Naročnik je v 9. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik) v tretji alinei zapisal, da mora ponudnik izpolniti naslednji pogoj: "da ponudniku v zadnjih 5 letih pred objavo naročila ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila". V dokaz, da ponudnik izpolnjuje pogoj iz prej citirane alinee, je moral ponudnik predložiti (točka 9.1 - Dokazila o izpolnjevanju pogojev - 4. točka) "Potrdilo ministrstva za pravosodje, da ponudniku v zadnjih 5 letih pred objavo naročila ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila (potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni)".
Ker je izbrani ponudnik predložil potrdilo Ministrstva za pravosodje RS, da iz tamkajšnjih evidenc o kaznih, izrečenim pravnim osebam za kazniva dejanja izhaja, da izbrani ponudnik ni bil obsojen za kazniva dejanja (torej predloženo potrdilo po vsebini ni ustrezalo vsem naročnikovim zahtevam iz zgoraj citirane točke), je potrebno šteti, da njegova ponudba ni bila v celoti predložena tako, kot je zahtevala naročnikova razpisna dokumentacija. Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je do pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika prišlo zaradi nedorečenih zahtev v 42. členu ZJN-1, vendar pa je potrebno istočasno pritrditi vlagatelju v tem, da bi moral izbrani ponudnik v tem primeru v skladu s 44. členom ZJN-1 predložiti nadomestno izjavo. Določba 44. člena ZJN-1 se namreč uporablja poleg v primeru t.i. "tujih ponudnikov" tudi v primeru t.i. "domačih ponudnikov" in v primeru slednjih predvsem kadar gre za dokazovanje (obveznih) pogojev določenih v 2., 3., in 4. točki drugega odstavka 41. člena ZJN-1 (obvezni pogoj iz 3. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 je naročnik v identični vsebini vključil v zgoraj citirano točko). Vsem tem primerom je namreč skupno, da pristojni organi takšnih potrdil, ki bi v celoti potrjevala obstoj oz. neobstoj tam določenih dejstev, ne izdajajo. Ker torej v obravnavanem primeru, ne obstajajo takšne sodne ali druge evidence in/ali pristojni državni organi, ki bi na podlagi le teh izdajali potrdila z vsebino, ki bi v obravnavanem primeru potrjevala neobstoj vseh pravnih položajev, ki so razlog za izločitev ponudbe po 3. točki drugega odstavka 41. člena ZJN-1 (in/ali po zgoraj citirani točki), bi moral izbrani ponudnik (poleg dokazila, ki ga je predložil v ta namen), predložiti (tudi) nadomestno izjavo.

2. Naročnik je v 9. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik) v deveti in deseti alinei zapisal, da mora ponudnik izpolniti (tudi) naslednja pogoja: "da predloži izjavo banke, da bo brez zadržkov dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti, ki jo bo naročniku predložil v zahtevanem roku ob sklenitvi pogodbe" (deveta alinea) in "da predloži izjavo banke, da bo brez zadržkov dobil garancijo za odpravo napak v garancijski dobi v višini 5% pogodbene vrednosti, ki jo bo naročniku predložil pred izplačilom po končnem obračunu" (deseta alinea). V dokaz, da ponudnik izpolnjuje pogoj iz prej citirane alinee, je moral ponudnik predložiti (točka 9.1 - Dokazila o izpolnjevanju pogojev - 8. in 9. točka) izjavo banke, da bo brez zadržkov dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti z rokom zapadlosti najmanj 30 dni po poteku roka, za izpolnitev pogodbenih obveznosti (točka 8) in izjavo banke, da bo brez zadržkov dobil garancijo za odpravo napak v garancijski dobi v vrednosti 5% pogodbene vrednosti, z rokom zapadlosti najmanj 1 dan daljši od ponujene garancijske dobe (točka 9). V ta namen je naročnik v razpisno dokumentacijo predložil tudi vzorca za obe prej navedeni bančni garanciji iz katerih (med drugim) izhaja zaveza banke, da se z garancijo nepreklicno in brezpogojno obvezuje, da bo izvajalec svojo pogodbeno obveznost izpolnil v dogovorjeni kvaliteti, količini in rokih, v nasprotnem primeru pa bo banka na pisni poziv (naročnika) brez ugovora plačala 10% pogodbene vrednosti do izdaje certifikata o funkcionalnem prevzemu (vzorec bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti) in zaveza banke, da se nepreklicno in brezpogojno obvezuje, da bo svojo pogodbeno obveznost iz naslova garancijskih obveznosti izpolnila v garancijskem roku oziroma v roku, ko velja ta garancija na dogovorjen način in rokih, v nasprotnem primeru pa bo na prvi poziv in ne glede na kakršenkoli ugovor naročnika garancije plačala 5% pogodbeno vrednost do poteka garancijskega roka t.j. 10 let od izdaje certifikata o funkcionalnem prevzemu.
Iz dikcije zgoraj citiranih navodil (in obeh vzorcev) izhaja zahteva naročnika po predložitvi takšne vsebine izjave za izdajo bančnih garancij, iz katerih ne bodo izhajali nikakršni zadržki s strani banke in/ali nikakršne druge omejitve, temveč (zgolj) nepreklicna in brezpogojna zaveza, da bo izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in bančno garancijo za odpravo napak v garancijski dobi.
Pregled obeh izjav za izdajo bančnih garancij (ki ju je izdala â??), ki ju je v ponudbo predložil izbrani ponudnik, pokaže, da slednji nista bili sestavljeni v skladu z zgoraj navedenimi zahtevami naročnika. Iz obeh izjav izhaja tekst, čigar vsebina med drugim določa, da bo naročnik garancije (torej izbrani ponudnik), v kolikor bo izbran kot najugodnejši ponudnik in v skladu s poslovno politiko banke, v banki dobil brez zadržkov tako garancijo za dobro izvedbo del v pogodbenem roku kot tudi garancijo za odpravo napak v garancijski dobi. Iz teksta obeh izjav banke je torej jasno razvidno (kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj), da se banka sklicuje "na svojo poslovno politiko" in/ali da po vsebini ne nudi izdaje garancij brez zadržkov oziroma z nepreklicno in brezpogojno zavezo, da bo na prvi poziv in ne glede na kakršenkoli ugovor naročnika (izbranega ponudnika) izplačala dogovorjen znesek.

3. Tudi kar se tiče vlagateljevih očitkov iz tretje alinee, kjer je zapisal, da obrazci za osebne reference niso pravilni, ker v le-teh ni naveden čas izvedbe del, je Državna revizijska komisija najprej ugotavljala, kaj je naročnik v zvezi s tem zapisal v razpisno dokumentacijo. Ker je vlagatelj v nadaljevanju v več točkah očital naročniku tudi druge nepravilnosti v zvezi s predloženimi obrazci referenc, je Državna revizijska komisija, zaradi preglednejše obrazložitve v tej točki pregledala vse predložene obrazce referenc (za ponudnika in podizvajalce).
Naročnik je v 9. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik) v enajsto alineo zapisal, da mora ponudnik izpolniti (tudi) naslednji pogoja: "da je v zadnjih 5-tih letih izvajal razpisanim delom primerljive objekte (reference)". V dokaz, da ponudnik izpolnjuje pogoj iz prej citirane alinee, je moral ponudnik predložiti (točka 9.1 - Dokazila o izpolnjevanju pogojev - 11. točka) "Potrjene reference s strani investitorjev za zadnjih pet let, za rezervoarje in tehnološko strukturo skladiščenja naftnih derivatov (poglavje - 4 za ponudnika oz. poglavje - 11 za podizvajalca". V ta namen je naročnik v poglavje 4 in v poglavje 11 priložil dva identična obrazca, v katera so morali ponudniki (in njihovi podizvajalci) v vnaprej pripravljen tekst vpisati s strani naročnikov del potrjene reference za gradnjo: rezervoarjev (velikosti od 10.000 m3 ali več), tehnološke instalacije skladišč naftnih derivatov (cevovodov, črpališč in drugo) in protipožarnih sistemov v zadnjih petih letih (ponudniki) in s strani naročnikov potrjene reference (glede na vrsto del, ki jih bo izvajal) za gradnjo rezervoarjev (velikosti od 10.000 m3 ali več), tehnološke inštalacije skladišč naftnih derivatov (cevovodov, črpališč in drugo) in protipožarnih sistemov v zadnjih petih letih (podizvajalci).
Naročnik je ponudnike opozoril, da se bo štela referenca kot veljavna samo v primeru izpolnitve vseh pogojev iz obrazca.
V obrazce referenc (ponudniki oz. podizvajalci so morali kopirati obrazec za vsako referenco posebej) so morali ponudniki vpisati naročnika del, kdaj so bila dela izvajana, točen opis del, pogodbeno vrednost, kvaliteto izvršenega dela in podatek o tem ali so bila dela dovršena v roku. Vsako predloženo referenco je morala podpisati odgovorna oseba, z navedbo imena, priimka in položaja.
Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je ponudnik â??. predložil osem pravilno izpolnjenih in podpisanih obrazcev referenc, podizvajalec â?? tri pravilno izpolnjene in podpisane obrazce referenc, podizvajalec â?? sedem izpolnjenih in podpisanih obrazcev referenc (od katerih trije obrazci niso vsebovali tudi položaja odgovornih oseb), podizvajalec â?? osem pravilno izpolnjenih in podpisanih obrazcev referenc (od katerih sta bila dva referenčna posla iz leta 1997, torej starejša od petih let), podizvajalec â?? šest pravilno izpolnjenih in podpisanih obrazcev referenc, podizvajalec â?? šest obrazcev referenc (tri reference so bile predložene kot referenčni posli podjetja, tri reference pa kot osebne reference), v katere ni bilo vpisane pogodbene vrednosti del, podizvajalec â?? tri pravilno izpolnjene in podpisane obrazce referenc, podizvajalec â?? osem pravilno izpolnjenih in podpisanih obrazcev referenc (od katerih sta bila dva referenčna posla starejša od petih let), podizvajalec â?? tri pravilno izpolnjene in podpisane obrazce referenc, podizvajalec â?? pet obrazcev referenc z vsemi zahtevanimi podatki, vendar ne na obrazcih naročnika, podizvajalec â?? pet obrazcev referenc, od katerih noben ni vseboval funkcije odgovorne osebe, le dva pa sta vsebovala leto izvedbe referenčnega posla, podizvajalec â?? sedem pravilno izpolnjenih in podpisanih obrazcev referenc (od katerih so bili trije referenčni posli starejši od petih let) in podizvajalec â?? osem obrazcev referenc, od katerih en obrazec ni vseboval leta izvedbe referenčnega posla, en obrazec ni vseboval podatka o tem ali je bilo delo izvršeno kvalitetno, dva obrazca pa nista vsebovala položaja odgovorne osebe (navedeni podizvajalec je torej predložil štiri pravilno izpolnjene in podpisane obrazce referenc).
Na podlagi zgoraj navedenega je potrebno ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna (tudi) zaradi nepravilno predloženih obrazcev referenc pri podizvajalcih. Na tem mestu Državna revizijska komisija še opozarja naročnika, da četudi bi sprejela njegovo argumentacijo, da je "za pravilnost ponudbe zadoščalo, če je ponudnik in vsak izmed podizvajalcev predložil vsaj eno veljavno in pravilno referenco", slednje še vedno ne bi vplivalo na pravilnost ponudbe izbranega ponudnika, saj je bilo ugotovljeno, da podizvajalca â?? in â?? nista predložila niti enega pravilno izpolnjenega obrazca referenc, podizvajalec â?? pa pet obrazcev referenc, ki so sicer vsebovali vse zahtevane podatke, vendar ne na obrazcih naročnika.

4. Državna revizijska komisija je v nadaljevanju ugotavljala, ali bi morali obrazce referenc, ki jih je predložil izbrani ponudnik, podpisati zakoniti zastopniki naročnikov.
Naročnik je v obrazcu referenc predvidel (le) podpis s strani odgovorne osebe naročnika del (z navedbo položaja) in ni zahteval podpisa s strani zakonitega zastopnika naročnika del, zato je bilo potrebno predmetni revizijski očitek zavrniti.

5. Kar se tiče vlagateljevega očitka, da predračun izbranega ponudnika ni na predpisanem obrazcu, je potrebno najprej ugotoviti, da je naročnik dne 26.08.2003 spremenil razpisno dokumentacijo, katero je posredoval vsem sodelujočim ponudnikom (kot prilogo - disketo z dopolnilom k dopisu št. 535-41/bs-dg). Iz dopolnitve razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik dodal točko G - Gradbena dela za katodno zaščito v obliki tabele, kamor so morali ponudniki vpisati enote, količine in ceno. Ker hkrati s prej navedeno spremembo ni spremenil tudi obrazca predračuna (kamor bi ponudnik moral dodati novo postavko in/ali predvideti tudi vpis cen za (novo) postavko - Gradbena dela za katodno zaščito), omenjene naročnikove nedoslednosti ni mogoče šteti v škodo izbranega ponudnika (ki je v originalni obrazec predračuna sam vpisal manjkajočo postavko).

6. V zvezi z vlagateljevim očitkom, ki se nanaša na predložene ateste za varilce, ki naj bi bili predloženi v nemškem jeziku ter v fotokopijah in nekateri izmed njih (že) neveljavni, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so utemeljeni.
Naročnik je namreč v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (točka 2.1 in 2.2 - Jezik ponudbe) zapisal: "Ponudba in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo, mora biti napisana v slovenskem jeziku. Tiskani materiali (strokovna literatura), ki jih ponudnik predloži, so lahko napisani v drugem jeziku, pod pogojem, da ponudnik k strokovni literaturi priloži točen prevod v jeziku ponudbe." Ravno tako je naročnik v točki 6.2. (Vsebina ponudbe) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (med drugim) zapisal, da morajo biti vse uradne listine v originalu ali notarsko overjenem prepisu.
Ker je izbrani ponudnik (oziroma podizvajalec â??) vse priložene ateste za varilce predložil v nemškem jeziku in v fotokopijah, je očitek vlagatelja v zvezi s predmetno navedbo utemeljen. Glede na ugotovljeno se Državna revizijska komisija ni ukvarjala z vprašanjem veljavnosti predloženih atestov.

7. Naročnik je v točki 6.2 (točka 6 - Vsebina ponudbe) zapisal, da morajo biti vse uradne listine priložene v originalu ali notarsko overjenem prepisu. Iz iste točke izhaja tudi, da so morale biti vse listine, ki jih je izdal bodisi ponudnik bodisi podizvajalec, žigosane in podpisane na vsaki strani s strani pooblaščene osebe. Če ta oseba ni bila zakoniti zastopnik ponudnika ali podizvajalca, je moral ponudnik za podpisnika predložiti pooblastilo v originalu ali notarsko overjenem prepisu.
Kot izhaja iz dikcije zgoraj navedenih navodil, je naročnik glede predložitve listin uporabil dva režima, in sicer za uradne listine in za listine, ki jih izda ponudnik oziroma podizvajalec. Ker BON obrazci, potrdila sodišča, atesti in reference ne sodijo med listine, ki jih izda ponudnik ali podizvajalec (BON obrazci, potrdila sodišč in atesti sodijo med uradne listine, v zvezi s podpisovanjem obrazcev referenc pa je Državna revizijska komisija svoje stališče zavzela že v točki 4 te obrazložitve), jih ni (bilo) potrebno žigosati in podpisati (na vsaki strani) s strani pooblaščene osebe (ponudnika ali podizvajalcev).

8. V zvezi z (ne)pravilnostjo predloženih obrazcev referenc se je Državna revizijska komisija izrekla že v točki 3 te obrazložitve.

9. Kar se tiče vlagateljevega očitka, da pri podizvajalcu â??, iz listine o imenovanju vodje odgovornega vodja del izvajalca ni razvidno, kdo jo je podpisal ("ker je samo podpis brez zapisa, kdo je listino podpisal"), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je podizvajale â?? v zvezi s predložitvijo spornega dokumenta sledil zahtevi naročnika iz točke 6.2. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe. Tako je predmetno listino žigosal in podpisal s strani zakonitega zastopnika podizvajalca (direktor â??). Ker drugih zahtev v zvezi z obličnostjo obravnavanega dokumenta naročnik ni postavil, je potrebno ugotoviti, da vlagateljev očitek v tem delu revizijskega zahtevka ni utemeljen.
Ravno tako ni utemeljen vlagateljev očitek, ki se nanaša na podpis in na navedbo položaja na listini Kadrovska struktura podizvajalca. Listina "Kadrovska struktura podizvajalca" (enako dejansko stanje izhaja tudi iz kopije ponudbe izbranega ponudnika) je podpisana s strani â??, pri podpisu slednjega pa je naveden tudi njegov položaj (direktor).
Državna revizijska komisija se je o (ne)pravilnosti predloženih obrazcev referenc (tako po vsebini, kot po obliki) izrekla že v točki 3 in 4 obrazložitve tega sklepa.

10. Kar se tiče vlagateljevih očitkov, ki se nanašajo na predložene reference s strani podizvajalca â?? Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v tem, da so predložene reference t.i. osebne reference in se ne nanašajo na družbo podizvajalca, slednje pa je naročnik z razpisno dokumentacijo (tudi) dopustil in/ali le-te predvidel v obeh obrazcih referenc (tako v obrazcu, ki ga je predvidel za ponudnike kot tudi v obrazcu, ki ga je predvidel za podizvajalce).

11. Vlagatelj v 11. alinei revizijskega zahtevka sicer zatrjuje, da je listine za podizvajalca â?? podpisal gospod â??, kateri po njegovih navedbah kljub temu, da je član tričlanske uprave, ni pooblaščen za podpisovanje, vendar za svojo trditev ni predložil nikakršnih dokazov (5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN), na podlagi katerih bi naročnik in/ali Državna revizijska komisija lahko preverila, zakaj imenovani član uprave ni pooblaščen za podpisovanje listin navedene družbe.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je listina z izjavo (oziroma potrdilom), da podizvajalec â?? ni bil obsojen za kazniva dejanja, predložena v originalu in tako v skladu z naročnikovo zahtevo iz točke 6.2 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe.
Ker je naročnik v točki 6.b (točke 9.1. - Dokazila o izpolnjevanju pogojev) in v obrazcu za ocenjevanje usposobljenosti podizvajalcev od slednjih izrecno zahteval "izjavo vseh bank, kjer ima ponudnik TRR o njeni solventnosti (izjava ne sme biti starejša od 30 dni)" in ker podizvajalec â?? za TRR račun št BA CA št. 29000-0002071777 tega ni storil (ne glede, da gre pri le-tem za devizni transakcijski račun) je potrebno ugotoviti, da je revizijski očitek vlagatelja v tem delu utemeljen.

12. Izjavo podizvajalca â?? o sprejemu pogojev iz razpisne dokumentacije je, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, podpisal direktor družbe â??. Podizvajalec je tako v zvezi s tem sledil naročnikovemu navodilu iz 6.2. točke (točka 6 - Vsebina ponudbe) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe.
Vlagateljev očitek v obravnavani točki (oziroma alinei št.12) pa je utemeljen v delu, ki se nanaša na nepravilno predložen obrazec, iz katerega izhajata kadrovska struktura podizvajalca in seznam opreme potrebne za izvedbo razpisanih del, saj le ta na prvi strani ni parafiran in žigosan in kot tak v neskladju z naročnikovimi navodili iz 6.2. točke (točka 6 - Vsebina ponudbe) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je naročnik izrecno zahteval, da morajo biti vse listine, ki jih izda ponudnik ali podizvajalec žigosane in podpisane na vsaki strani.
Potrdilo podizvajalca â?? o plačilni sposobnosti na transakcijskem računu (izdano s strani â?? BANKE d.d.) je predloženo v originalu. Predmetna listina je tako predložena v skladu z naročnikovimi navodili iz točke 6.2 (točka 6 - Vsebina ponudbe) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe.

13. Ravno tako je utemeljen vlagateljev očitek, ki je naveden v 13. alinei zahtevka za revizijo. Podizvajalec â?? ni predložil izjave vseh bank, kjer ima TRR o njihovih solventnost (točka 6.b. Dokazil o izpolnjevanju pogojev - točka 9.1.), pač pa zgolj lastno izjavo, "da ima poleg Banke â?? (potrdilo o solventnosti s strani slednje je pravilno predloženo) transakcijski račun odprt tudi pri â??., vendar potrdila za le-tega ne prilaga, ker preko tega računa ni bila sprovedena nobena transakcija".
Naročnik ni zahteval, da bi morali biti obrazci referenc predloženi v originalu, pač pa so morali ponudniki (oziroma podizvajalci) po naročnikovem navodilu kopirati obrazec za vsako referenco posebej. Glede na ugotovljeno in glede na dejstvo, da je podizvajalec â?? predložil reference na obrazcih naročnika, katere je naročnik del v skladu z naročnikovimi navodili izpolnil in podpisal (z navedbo položaja podpisane odgovorne osebe), se izkaže vlagateljev očitek v tem delu obravnavane točke kot neutemeljen.

14. S strani podjetja â?? predložen obrazec BON-1 je z dne 19.06.2003. Glede na to, da je naročnik določil rok za oddajo ponudb dne 03.09.2003 je slednji vsekakor starejši od 30 dni (naročnik je v obrazec za ocenjevanje usposobljenosti izrecno zapisal, da vsa potrdila pridobljena s strani pristojnih organov in služb, ne smejo biti starejša od 30 dni), ne glede na to ali se rok šteje od dneva oddaje ponudbe izbranega ponudnika (če je slednji to storil pred potekom roka za oddajo ponudb) ali od roka za oddajo ponudb (kot ga je določil naročnik). Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija vseeno opozarja naročnika na navedeno nedoslednost in pripominja, naj v bodoče določi dan, od katerega dalje bo začel teči 30 dnevni rok.
Glede vlagateljeve navedbe, da za podizvajalca â?? â?? ne more biti imenovan za odgovornega vodjo del, ker ni vpisan v imenik Inženirske zbornice Slovenije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da za obravnavano trditev ni predložil nikakršnih dokazov (5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN), na podlagi katerih bi naročnik in/ali Državna revizijska komisija lahko preverila njegovo navedbo. Zakon o graditvi objektov v 77. členu namreč predvideva več situacij, v katerih lahko določena oseba izpolni pogoje za odgovornega vodjo del in/ali predvsem strožje pogoje v primeru, če gre za zahtevne objekte (le pri slednjih mora biti odgovorni vodja del, poleg tega, da ima ustrezno izobrazbo in delovne izkušnje ter opravljen strokovni izpit pri pristojni poklicni zbornici, vpisan tudi v imenik ustrezne zbornice).

15. Utemeljena je vlagateljeva navedba v 15. alinei revizijskega zahtevka. Podizvajalec â?? namreč ni pravilno predložil obrazca, v katerega je moral v (s strani naročnika) vnaprej pripravljen tekst vpisati kadrovsko strukturo (slednje je sicer storil v skladu z naročnikovimi navodili) in seznam opreme za izvedbo razpisanih del. Namesto, da bi v obrazec vpisal seznam opreme, je podizvajalec â?? zapisal zgolj, da ima vso potrebno opremo, ki jo predpisuje proizvajalec za montažna dela.
Glede predloženih obrazcev referenc za predmetnega podizvajalca je Državna revizijska komisija zavzela stališče v točki 3 obrazložitve tega sklepa.

16. Ravno tako je utemeljen vlagateljev očitek iz 16. alinee revizijskega zahtevka. Kot vlagatelj pravilno ugotavlja podizvajalec â?? ni izpolnil tabele, kamor bi moral vpisati seznam opreme, ki je potrebna za izvedbo razpisanih del.

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je njegova ponudba nepravilna.
ZJN-1 izrecno določa, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Ponudba izbranega ponudnika ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije (torej zahtev, ki jih je postavil naročnik sam), zato jo je bil naročnik dolžan zavrniti že na podlagi določil zakona. ZJN-1 v drugem odstavku 76. člena namreč določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Torej je zavrnitev nepravilne ponudbe naročnikova dolžnost in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji, kot si morda predstavlja naročnik. Naročnik pa je v obravnavanem primeru tudi v razpisni dokumentaciji opozoril ponudnike, da bodo ponudbe, ki ne bodo vsebovale vseh dokumentov in ne bodo izdelane v predpisani obliki, izločene iz nadaljnje obravnave (glej točko 6.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).
Sprejeti stališče, po katerem bi lahko naročnik zgolj na podlagi lastne presoje (in v nasprotju z vnaprej določenimi navodili iz razpisne dokumentacije) odločal in/ali določal, kdaj se šteje določena ponudba za pravilno (in se pri tem skliceval na standard dobrega gospodarja in/ali na "minimalne" pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika), pa bi pomenilo ne le kršitev lastnih navodil iz razpisne dokumentacije in kršitve drugega odstavka 76. člena ZJN-1, temveč tudi poseg v načelo enakopravnosti ponudnikov (ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanj. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika ter tako preprečiti možne zlorabe.

Čeprav navedeno v nadaljevanju ne vpliva na odločitev v obravnavani zadevi, pa Državna revizijska komisija kljub temu opozarja vlagatelja, da je pristojna za odločanje (le) o vloženem revizijskem zahtevku v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila. Pri predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre za nov in samostojen javni razpis, zato le-ta v ničemer ni vezan na predhodno objavljena, vodena in končana razpisna postopka, kljub temu, da sta se nanašala na identičen predmet oddaje javnega naročila. Ker sta torej predhodna javna razpisa že (pravnomočno) končana, o le-teh v obravnavanem postopku ni več mogoče razpravljati.

Državna revizijska komisija pa ni sledila pobudi naročnika in ni odločala o podanem predlogu na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN (ki jo je naročnik vložil po odvetniku â??), temveč je odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 točk ter 20% DDV na priznane odvetniške stroške in povrnitev plačane takse (200.000,00 SIT).

Ker je revizijski zahtevek vlagatelja utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in na podlagi odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03) odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka v višini 2000 odvetniških točk (220.000,00 SIT) za sestavo zahtevka za revizijo in 20% DDV v višini 44.000,00 SIT ter 200.000,00 SIT za plačilo takse, skupaj torej 464.000,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.

V skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija, ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, od naročnika zahteva, da Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo ali ponovljenem postopku. Državna revizijska komisija lahko od naročnika zahteva, da skupaj s poročilom predloži dokumentacijo o postopku oziroma izvedbi predmeta javnega naročila. Naročnik mora poročilo predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija in ne sme biti daljši od šestih mesecev po prejemu sklepa o zahtevku za revizijo. V konkretnem primeru Državna revizijska komisija nalaga naročniku, da v roku 90-ih dni po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo in razširitev rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov â?? - II. faza, ki obsega gradbena, instalacijska, zaključna dela in montažo opreme.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne