018-241/03-2

Številka: 018-241/03-24-1760

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 12. člena in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju ZRPJN), v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo kabelske kanalizacije (klica v sili) in sistema zvez na â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??(v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

1. Pritožba vlagatelja se zavrže.

2. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi sklep naročnika, št. 402-24/03 2003/00117, z dne 09.09.2003, s katerim je naročnik zahtevku za revizijo ponudnika â?? ugodil in razveljavil sklep o oddaji javnega naročila, z dne 24.06.2003 ter odločil, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila ponovi.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.03.2003 sprejel sklep, št. 2003/00117, o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo kabelske kanalizacije (klica v sili) in sistema zvez na ... Predhodni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, javni razpis pa v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 402-26/03-RPP-LM, z dne 06.05.2003, je razvidno, da je naročnik prejel 7 pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 24.06.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 402-26/03-RPP-LM/117, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??

Ponudnik â?? je dne 01.08.2003 vložil zahtevek za revizijo, z dne 31.07.2003 (naročnik ga je prejel dne 04.08.2003), katerega je naročnik s sklepom, št. 402-24/03 2003/00117, z dne 19.08.2003 (naslovnik ga je prejel dne 20.08.2003) zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik je s sklepom, št. 402-24/03 2003/00117, z dne 09.09.2003 (naročnik je odločitev sprejel dne 27.08.2003), zahtevku za revizijo ugodil in razveljavil sklep o oddaji javnega naročila, z dne 24.06.2003 ter odločil, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila ponovi.

Vlagatelj je dne 22.09.2003 na naročnika naslovil pritožbo zoper sklep naročnika, št. 402-24/03 2003/00117, z dne 09.09.2003 (odločitev, sprejeta dne 27.08.2003).

Istega dne 22.09.2003 je vlagatelj vložil tudi zahtevek za revizijo, št. 1029/03, v katerem navaja, da je naročnik neupravičeno in neutemeljeno obravnaval vložen zahtevek za revizijo podjetja â?? in s tem kršil 3. člen ZRPJN. Naročnik po mnenju vlagatelja sploh ni preveril dovoljenosti vloženega zahtevka za revizijo, saj ga je ponudnik â?? podal na osnovi 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00: v nadaljevanju ZJN-1), po katerem pa je moč zahtevati le obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Ker se zahtevek za revizijo lahko vloži le na podlagi 12. člena ZRPJN, je naročnik s tem, ko je obravnaval nepravilno vložen zahtevek za revizijo, posledično izdal nepravilen sklep o ugoditvi zahtevka za revizijo in razveljavil sklep o oddaji javnega naročila, z dne 24.06.2003. Vlagatelj dodaja, da iz zahtevka za revizijo podjetja â?? ni razvidna nobena kršitev naročnika, kar zahteva 12. člen ZRPJN.
Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik sprejel odločitev o zahtevku za revizijo po preteku roka 15 dni, kar je v nasprotju z določilom 16. člena ZRPJN. Naročnik je zahtevek za revizijo prejel 04.08.2003 (razvidno iz naročnikove dokumentacije), o njem pa je odločil s sklepom šele dne 27.08.2003, torej izven roka, ki je prekluzivnega značaja, kar pomeni, da se ne more podaljševati. Ker do dne 22.09.2003 naročnik ni obvestil vlagatelja o vloženem zahtevku za revizijo (pravilno: o zahtevi za nadaljevanje postopka) pred Državno revizijsko komisijo, vlagatelj meni, da podjetje â?? nadaljevanja ni zahtevalo in je s tem nastopila prekluzija. Vlagatelj vztraja, da je naročnik s tem, ko ni sprejel svoje odločitve o zahtevku za revizijo v roku 15 dni od prejema le-tega, zahtevek za revizijo zavrnil, podjetje â?? pa v roku 20 dni ni nadaljevalo postopka pred Državno revizijsko komisijo.
Vlagatelj navaja, da je bil naročnik dolžan upoštevati njegove pripombe v dopisu, št. 938/2003, z dne 25.08.2003, saj bi ga sam imel možnost opozoriti na nepravilno vložen zahtevek za revizijo.
Vlagatelj povzema odločitev naročnika v sklepu, s katerim je ugodil zahtevku za revizijo podjetja â??, in v katerem je zapisal, da je vlagatelj ponudbi priložil, v skladu z zahtevo in obrazci podčlena 5.1h navodil, strokovno priporočilo naročnika â??, iz katerega izhaja, da je v zadnjih 3 letih za naročnika izvajal enaka in podobna dela razpisanim. V tem sklepu naročnik dalje ugotavlja, da vlagatelj dela ni izvajal kot glavni izvajalec, ter da s tem ne izpolnjuje pogoja iz točke 5.3b, iz česar zaključuje, da je ponudba nepravilna. Vlagatelj poudarja, da bi moral naročnik, četudi ni pozval vlagatelja k pojasnitvi svoje ponudbe v tem delu, njegovo ponudbo moral oceniti vsaj kot primerno in sprejemljivo, saj je vlagatelj pravilno in popolno izpolnil vse zahtevane obrazce naročnika (obrazec 5.1h). ki predstavljajo kvalifikacijske osnove in s tem glavne temelje za ocenitev ponudbe. V prilogi obrazca 5.1.h ni nikjer zahtevano, da mora ponudnik ob potrjenih kvalifikacijah naročnika izpolnjevati tudi pogoj glavnega izvajalca, zato vlagatelj meni, da je omenjeni kriterij v celoti izpolnil.
Po mnenju vlagatelja je naročnik z dodatkom, točko 5.3b povzročil zmedo v razumevanju razpisne dokumentacije, saj za isto kvalifikacijo uporablja dvojna merila. Razpisna kvalifikacija je zavajajoča, saj prihaja do neskladja med točkami 5.1h in 5.3b. Glede na navedeno, bi morala biti ponudba vlagatelja sprejemljiva in primerna, vlagatelju pa bi morala biti dana možnost, da naročniku v nadaljnjem postopku (s pogajanji in dodatnimi obrazložitvami) dokaže, da izpolnjuje tudi podčlen 5.3b in s tem dokaže, da je njegova ponudba v celoti pravilna. Dejstvo je, navaja vlagatelj, da naročnik do sedaj podobnih ali enakih del še ni razpisoval v takšni obliki, da bi bilo razpisu moč v celoti ugoditi, pač pa so se omenjena dela sklepala izključno kot podizvajalska dela, kriterija 5.3b pa ni mogoče doseči v obliki "glavni izvajalec".
Vlagatelj naročniku še očita, da je v primeru ponovnega ocenjevanja ravnal "lege artis", saj ni upošteval načela dvostopenjskega odločanja, saj je ista komisija ponovno ocenjevala ponudbe in sprejela sebi si nasprotujoč sklep, glede na prvotno izdanega (ob ocenjevanju istih ponudb).

Naročnik je sprejel sklep, št. 402-24/03 2003/00117 II, z dne 07.10.2003, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je bilo pri opredelitvi do vlagateljevih navedb glede dopustnosti vloženega zahtevka za revizijo podjetja â?? ugotovljeno, da se vprašanje dopustnosti kot pogoja za odločanje o utemeljenosti zahtevka za revizijo zastavlja v povezavi z izpolnitvijo procesnih predpostavk, ki so aktivna legitimacija, pravočasnost ter popolnost vloženega zahtevka za revizijo, ki se presoja glede na zahtevo tretjega odstavka 12. člena ZRPJN. Navedene procesne predpostavke so bile pri ponudniku â?? po mnenju naročnika nesporno izpolnjene. Pomanjkanje procesnih predpostavk, ne glede na navedbo glede 79. člena ZJN-l, ni bilo podano, zato je naročnik zahtevek za revizijo tudi meritorno obravnaval. Kršitev 3. člena ZRPJN, ki jo sicer vlagatelj navaja v svojem zahtevku za revizijo, vendar je ne utemeljuje, ni bila podana. Vlagateljeve navedbe, po katerih je naročnik neupravičeno in neutemeljeno obravnaval revizijski zahtevek podjetja â?? in posledično temu nepravilno izdal sklep o ugoditvi zahtevku, niso utemeljene.
Vlagatelj tudi napačno zaključuje, da vlagatelj â?? v svojem zahtevku ne navaja domnevnih kršitev naročnika. Iz celovite obravnave zahtevka za revizijo izhaja, da pogoji za usposobljenost in sposobnost in s tem upravičenost ponudnikov do sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila niso bili ocenjeni v skladu z zahtevami razpisa, pri čemer je posebej izpostavljena tako neizpolnitev zahteve iz tč. 5.1h, na katero se navezuje tč. 5.3b, kakor tudi tč. 13.2 navodil ponudnikom kot sestavnega dela razpisne dokumentacije. Naročnik navaja definicijo pravilne ponudbe, po kateri mora le-ta izpolnjevati vse zahteve razpisne dokumentacije, ponudba ponudnika â??, kot tudi sam ugotavlja, pa zahteve iz tč. 5.3b ne izpolnjuje.
Naročnik glede domnevnih procesnih kršitev v povezavi z določili 16. člena ZRPJN ugotavlja, da je sklep o ugoditvi zahtevku za revizijo res sprejel po preteku 15 dnevnega roka iz 16. člena ZRPJN. V tem primeru pa gre za pravno domnevo, ki velja le v primeru molka naročnika. Naročnik svoje pravice odločiti o zahtevku, še zlasti, če se izkaže, da je utemeljen, s pretekom 15 dnevnega roka ne izgubi, saj ne gre za prekluzivni rok, kot navaja vlagatelj. Ponudnik â?? v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ni prejel odločitve naročnika o utemeljenosti zahtevka, vendar tudi ni nadaljeval postopka pred Državno revizijsko komisijo, kar mu določba drugega odstavka 16. člena ZRPJN omogoča. Glede vlagateljevih navedb v zvezi z dolžnostjo naročnika upoštevati njegove pripombe na vloženi zahtevek za revizijo vlagatelja â?? pa je potrebno ugotoviti, da navedena obveznost iz določil ZRPJN ne izhaja, saj prvi odstavek 12. člena le določa, da mora naročnik kopijo zahtevka za revizijo v treh dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku, vendar pri tem zakon ne opredeljuje niti dolžnosti izbranega ponudnika opredeliti se do navedb vlagatelja niti dolžnosti naročnika opredeliti se do navedb izbranega ponudnika v zvezi z revizijskim zahtevkom.
Naročnik nadaljuje, da navedbe vlagatelja v povezavi s pravilnostjo njegove ponudbe niso utemeljene, saj vlagatelj ni izpolnil zahteve tč. 5.3b navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Vlagatelj je svoji ponudbi priložil strokovno priporočilo naročnika ..., iz katerega izhaja, da je v zadnjih 3 letih za naročnika izvajal enaka ali podobna dela razpisanim, vendar vsa kot podizvajalec in ne kot glavni izvajalec. Ker ni izpolnil zahteve iz tč. 5.3b, vlagateljeve ponudbe ni bilo mogoče oceniti kot pravilne ob upoštevanju določila 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-l. Vlagateljeva ponudba po mnenju naročnika tudi ni bila sprejemljiva, saj ni ustrezala določilu 20. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-l, po kateri je sprejemljiva ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ustreza v celoti merilom, pogojem in morebitnim kvalifikacijskim zahtevam, saj ni bil izpolnjen minimalni kriterij iz tč. 5.3b navodil, po katerem mora ponudnik predložiti dokazila za uspešne izkušnje kot glavni izvajalec pri vsaj enem javnem naročilu, ki po naravi in sestavi zajema enakovrstna dela razpisanim v zadnjih 3 letih, v skladu z zahtevo po tč. 5.1h teh navodil.
Naročnik ugotavlja, da tudi eventualna ocenitev vlagateljeve ponudbe kot primerne, skladno z določilom 19. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-l, ki se sicer ne veže na pravilno in popolno izpolnjene zahtevane obrazce, ki predstavljajo kvalifikacijske osnove in s tem glavne temelje za ocenitev ponudbe, ne bi mogla spremeniti odločitve naročnika. Postopka s pogajanji ob upoštevanju določil 20. člena ZJN-l naročnik ne bi mogel uporabiti, saj je v odprtem postopku pridobil eno pravilno ponudbo in tako ni bil izpolnjen zakonski pogoj za izvedbo postopka s pogajanji niti po prvem niti po drugem odstavku 20. člena ZJN-l, niti po tretjem odstavku 76. člena ZJN-l. Pojasnjevanje ponudbene dokumentacije vlagatelja v danem primeru ne bi bilo dopustno, saj ugotovitve, da vlagatelj ni predložil dokazil, iz katerih bi bilo razvidno, da je v zadnjih treh letih izvedel vsaj eno enakovrstno javno naročilo kot glavni izvajalec, s pojasnjevanjem ne bi bilo mogoče spremeniti, dopolnitev ponudb pa v skladu z določilom prvega odstavka 54. člena ZJN-l ni dopustna. Vlagatelj je sprejel vse razpisne pogoje, saj jih je skladno z zahtevami razpisne dokumentacije ustrezno potrdil in predložil tudi izjavo, da sprejema pogoje razpisa. V kolikor je menil, da zahtevi po tč. 5.1h in 5.3b nista usklajeni, bi moral svoje pomisleke posredovati naročniku pred oddajo ponudbe oziroma pred odločitvijo naročnika. Po odločitvi naročnika o ponovnem javnem razpisu, ki je bila utemeljena z ugotovitvijo, da v danem primeru ne more sprejeti odločitve o dodelitvi naročila, saj ni pridobil dveh samostojnih pravilnih ponudb, pa vlagatelj ob upoštevanju določila petega odstavka 12. člena ZRPJN ne more več uveljavljati domnevnih kršitev v povezavi z razpisno dokumentacijo. Naročnik ne glede na navedeno dodaja, da neskladje med tč. 5.1h in tč. 5.3b ni podano, saj je zahteva tč. 5.1h povsem jasno opredeljena in določa: "Da bi bili ponudniki upravičeni sodelovati v postopku oddaje javnega naročila, morajo izpolnjevati pogoje, za izpolnjevanje katerih morajo dostaviti dokazila, s katerimi dokažejo usposobljenost za uspešno izvedbo del po pogodbi. Ponudbe morajo zato vsebovati naslednja dokazila: h) seznam najvažnejših opravljenih gradenj v zadnjih treh letih, z zneski, datumi in seznamom državnih ali zasebnih naročnikov; s predložitvijo njihovih strokovnih priporočil oz. referenc, omejenih na predmet javnega naročila;".
V tč. 5.3b pa je naročnik opredelil minimalni kriterij, ki ga morajo izpolniti ponudniki ob istočasni izpolnitvi pogoja po tč. 5.1h, saj morajo izkazati uspešne izkušnje kot glavni izvajalec pri vsaj enem javnem naročilu, ki po naravi in sestavi zajema enakovrstna dela razpisanim v zadnjih treh letih. Izpolnjevanje navedenega minimalnega kriterija se presoja v skladu z zahtevo iz tč. 5.1h. Razlog za dejstvo, da vlagatelj navedenega minimalnega kriterija ne izpolnjuje, kar v zahtevku tudi sam navaja, ni nerazumljiva oziroma po vlagateljevih navedbah zavajajoča razpisna dokumentacija. Tudi navedba vlagatelja, da naročnik podobnih ali enakih del še ni razpisal, temveč so se izvajala izključno kot podizvajalska dela, ni utemeljena. Naročnik je v zadnjih treh letih izvedel samostojen postopek oddaje za klic v sili na vsaj treh AC odsekih, poleg oddaj javnih naročil, ki po naravi in sestavi zajemajo enakovrstna dela razpisanim, pa so samostojne postopke oddaje javnih naročil, ki po naravi in sestavi zajemajo enakovrstna dela razpisanim v zadnjih treh letih, izvedli tudi drugi naročniki, kot je razvidno iz predložene ponudbene dokumentacije ostalih ponudnikov, ki so predložili svoje ponudbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Zato navedba vlagatelja, po kateri kriterija iz tč. 5.3b ni mogoče izpolniti, ker naj taka dela do dne vložitve revizijskega zahtevka ne bi bila razpisana, ni utemeljena.
Naročnik je na podlagi 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema tega obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, št. 1110/2003, z dne 10.10.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 402-24/2003 2003/00117, z dne 15.10.2003, skladno z določbo drugega odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo ter svojim mnenjem v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Pred vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija presojala, ali je vlagateljeva pritožba, z dne 22.09.2003, dopustna. Pritožba kot pravno sredstvo se po določbah ZRPJN lahko vloži samo zoper domnevno neupravičeno zavržen zahtevek za revizijo (četrti odstavek 12. člena ZRPJN in drugi odstavek 13. člena ZRPJN) oziroma zoper sklep naročnika o ustavitvi postopka ali v primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). V primeru, kadar ponudnik naročniku v katerikoli fazi postopka oddaje javnega naročila očita kakršnokoli kršitev pravil javnega naročanja, je pravno varstvo zagotovljeno v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila, na podlagi vloženega zahtevka za revizijo in ne pritožbe. Pritožba je pravno sredstvo, ki ga ZRPJN predvideva le v primeru, kadar znotraj že začetega revizijskega postopka (torej na podlagi vloženega zahtevka za revizijo istega ponudnika) pride do procesne odločitve naročnika. Ker pogoji za pritožbo niso bili izpolnjeni, je bilo potrebno pritožbo zavreči kot nedovoljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

V zvezi z navedbo vlagatelja, da bi moral naročnik obravnavati zahtevek za revizijo ponudnika â?? v roku 15 dni od njegovega prejema in v tem roku tudi sprejeti odločitev ter da so vsa dejanja naročnika, razen izdanega obvestila o oddaji javnega naročila, nepravilna, je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v dokumentacijo predmetnega javnega naročila.

Na podlagi dokumentacije v spisu je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik sledil strokovnemu mnenju DDC svetovanje inženiring d.o.o., št. 402-26/03-RPP/IP, z dne 07.08.2003, in s sklepom št. 402-24/03 2003/00117, z dne 19.08.2003 (ponudnik â?? ga je prejel dne 20.08.2003), zavrnil zahtevek za revizijo ponudnika â?? kot neutemeljen. Naročnik je ponudnika â?? pozval, naj mu v najkasneje v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Obenem je zapisal, da če mu ponudnik â?? šele po preteku danega roka posreduje sporočilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo ali v primeru molka tega ponudnika, se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen, o čemer izda naročnik sklep o ustavitvi postopka revizije, zoper katerega je dopustna pritožba v treh dneh na Državno revizijsko komisijo.

Iz pridobljene dokumentacije ni razvidno, da bi ponudnik â?? v predpisanem roku nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Prav tako ni razvidno, da bi naročnik izdal sklep o ustavitvi postopka revizije, v skladu z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN.

Ne glede na navedeno pa je naročnik ponovno obravnaval zahtevek za revizijo ponudnika â?? in s sklepom, št. 402-24/03 2003/00117, z dne 09.09.2003, zahtevku za revizijo ugodil in razveljavil sklep o oddaji javnega naročila, z dne 24.06.2003 ter odločil, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila ponovi.

Upoštevaje gornje ugotovitve je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevi navedbi, da je izpodbijani sklep naročnika, št. 402-24/03 2003/00117, z dne 09.09.2003, nezakonit, vendar iz drugih razlogov, kot jih v zvezi s prepoznim datuma sprejema odločitve naročnika o zahtevku za revizijo ponudnika â?? navaja vlagatelj. Prvi in drugi odstavek 320. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002; v nadaljevanju: ZPP), ki se smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja (peti odstavek 3. člena ZRPJN), določata: "(1) Sodišče je vezano na svojo sodbo, ko je sodba razglašena, če ni bila razglašena, pa ko je odpravljena. (2) Nasproti strankam ima sodba učinek šele od dneva, ko jim je vročena.". V prvem in drugem odstavku 319. člena ZPP pa je zapisano: "(1) Sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. (2) Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo.".

Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da je postal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 19.08.2003, po preteku tridnevnega roka od njegovega prejema (ponudnik â?? ga je prejel dne 20.08.2003), t.j. dne 25.08.2003 (arg. četrtega odstavka 111. člena ZPP), pravnomočen. Do tega dne je naročnikovo odločitev v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo varovala njegova suspenzivnost (arg. 11. člena ZRPJN), po preteku tridnevnega roka za pritožbo pa učinkuje pravnomočnost sklepa. S pravnomočnostjo, ki uveljavlja načelo pravne varnosti, se razume vezanost strank in sodišča na vsebino sodne odločbe (res iudicata), prav tako pa prepoveduje ponovno odločanje o isti stvari (ne bis in idem). Ker je bila podjetju â?? odločitev naročnika o zahtevku za revizijo, z dne 19.08.2003, pravilno odpravljena in dne 20.08.2003 tudi vročena, gre ugotoviti, da je nova odločitev naročnika, z dne 09.09.2003, v nasprotju s citirano določbo prvega odstavka 320. člena ZPP, po kateri je naročnik vezan na svojo odločitev o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija povzema, da naročnikova odločitev v sklepu, z dne 09.09.2003, s katerim je le-ta zahtevku za revizijo ugodil in razveljavil sklep o oddaji javnega naročila, z dne 24.06.2003 ter odločil, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila ponovi, ne more imeti pravnih učinkov, saj je naročnik o isti stvari že odločil s sklepom, z dne 19.08.2003, ki je postal pravnomočen.

Ker je Državna revizijska komisija na tej točki presoje revizijskih navedb ugotovila, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, ni odločala o ostalih navedbah vlagatelja, saj ne morejo več vplivati na odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku. Zaradi navedenega jih Državna revizijska komisija v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN), ki je eno izmed temeljnih načel revizijskega postopka, pri odločanju o vloženem zahtevku za revizijo, tudi ni vsebinsko presojala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Glede na ugotovljeno dejansko stanje, Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZRPJN naročnika napotuje, naj v zvezi s sklepom, št. 402-24/03 2003/00117, z dne 19.08.2003, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo ponudnika â?? kot neutemeljenega, v skladu z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN izda sklep o ustavitvi postopka revizije, zoper katerega je dopustna pritožba na Državno revizijsko komisijo v treh dneh od prejema tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani,