Na vsebino
EN

018-045/2005 Mestna občina Slovenj Gradec

Številka: 018-45/05-31-429
Datum sprejema: 22. 2. 2005

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03 in 42/04, v nadaljevanju: ZRPJN), po članici mag. Metki Cerar, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za tehnično varovanje prostorov Mestne občine Slovenj Gradec ter prostora KTV in vzdrževanje sistema zaščite in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje G7 - Efekt d.o.o., Gmajna 44 b, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Slovenj Gradec, šolska ulica 5, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.02.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 06.10.2004 sprejel sklep, št. 403-01-122/2004, o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za tehnično varovanje prostorov Mestne občine Slovenj Gradec ter prostora KTV in vzdrževanje sistema zaščite.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 28.10.2004, je razvidno, da je naročnik prejel 3 pravočasne ponudbe. Naročnik je s sklepom o izbiri, št. 403-01-122/2004-212, z dne 29.10.2004, kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Sintal Koroška d.o.o., Glavni trg 41, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 08.11.2004, v katerem navaja kršitve v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik je s sklepom, št. 403-01-122/2004, z dne 23.11.2004, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Po vlagateljevi zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 29.11.2004, je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-308/04-22-2338, z dne 17.12.2004, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila sklep o izbiri, št. 403-01-122/2004-212, z dne 29.10.2004.

Naročnik je dne 04.01.2005 sprejel sklep, št. 403-01-122/2004, o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za tehnično varovanje prostorov Mestne občine Slovenj Gradec ter prostora KTV in vzdrževanje sistema zaščite, v skupni letni ocenjeni vrednosti 396.000,00 SIT.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 06.01.2004, naročnika opozoril, da je Državna revizijska komisija s sklepom razveljavila sklep o izbiri ponudnika, zato ponovni postopek ni potreben in je brezpredmeten.

Naročnik je z dopisom, št. 403-01-122/2004, z dne 10.01.2005, (potencialne) ponudnike obvestil, da začasno prekinja postopek zbiranja ponudb ter da jih bo v primeru ponovitve postopka pravočasno obvestil.

Naročnik je sprejel sklep, št. 403-01-122/2004, z dne 12.01.2005, s katerim je zavrnil ponudbe vseh ponudnikov ter odločil, da se javno naročilo ponovi. V obrazložitvi tega sklepa naročnik ugotavlja, da ponudbeni ceni obeh ponudnikov presegata višino ocenjene vrednosti naročila, ki jo je naročnik določil v okviru zagotovljenih proračunskih sredstev, zato se zavrneta kot nesprejemljivi. Naročnik se sklicuje na Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004), ki v 4. členu določa, da je ponudba nesprejemljiva, če ponudbena cena presega višino naročnikovih zagotovljenih sredstev za to naročilo. Naročnik dodaja, da Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) v nobeni določbi ne zavezuje naročnika, da izbere najugodnejšega ponudnika ter da ima naročnik v skladu z določilom 77. člena ZJN-1 možnost, da zavrne vse ponudbe, četudi so te formalno pravilne.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 13.01.2005, v katerem navaja, da je naročnik s tem, ko je zavrnil ponudbe vseh ponudnikov, kršil načelo enakopravnosti ponudnikov ter ravnal v nasprotju s sklepom Državne revizijske komisije, z dne 17.12.2004. Vlagatelj pojasnjuje, da je njegova ponujena cena nižja od zagotovljenih proračunskih sredstev. Vlagatelj dodaja, da so v proračunu za leto 2005 zagotovljena sredstva v višini 655.978,00 SIT, njegova letna ponudbena cena z DDV pa je bila 561.000,00 SIT. Vlagatelj meni, da je s sklepom o nesprejemljivosti njegove ponudbe diskriminiran, naročnik pa nedopustno daje možnost izbire izbranemu ponudniku, čeprav bi moral biti postopek izbire zaključen s sklepom Državne revizijske komisije. Po vlagateljevem mnenju takšen način dela nakazuje na možnost korupcije.
Vlagatelj je navedel, da bo uveljavljal pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali z revizijo.

Naročnik je s sklepom, št. 403-01-122/2004, z dne 31.01.2005, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je dne 12.01.2005 sprejel sklep, s katerim je zavrnil ponudbe vseh ponudnikov in odločil, da se postopek na podlagi 77. člena ZJN-1 ponovi. Naročnik dodaja, da načrtovana proračunska sredstva za storitve varovanja zgradb in prostorov v letu 2005 znašajo skupaj 656.478,00 SIT (proračunski postavki A120/2200/402002 in A 130/2120/402002), ocenjena vrednost predmetnega naročila male vrednosti pa je bila 396.000,00 SIT, katero je naročnik določil na podlagi realizacije v preteklem letu. V letu 2004 je bilo za tehnično varovanje in vzdrževanje zgradb in prostorov namenjenih le 60% vseh sredstev, namenjenih varovanju zgradb in prostorov, ta sredstva pa se delijo še na ostale storitve, ki niso predmet tega javnega naročila; npr. varovanje prireditev, lažni alarmi, itd.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 02.02.2005, naročnika obvestil, da vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo ter da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 403-01-122/2004, z dne 04.02.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik razloge za zavrnitev vseh ponudb subsumiral pod določila 77. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija je zatorej v nadaljevanju presojala, ali so navedbe vlagatelja, s katerimi izpodbija zakonitost odločitve o zavrnitvi vseh ponudb naročnika, utemeljene. Iz določbe 77. člena ZJN-1 je mogoče razbrati, da zakon dopušča možnost, da naročnik, kljub formalno uspešno izvedenemu postopku za oddajo javnega naročila, ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Za takšne primere ZJN-1 določa nekatera formalna ravnanja, ki jih mora opraviti naročnik. 77. člen ZJN-1 tako določa, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev (prvi odstavek 77. člena) ter da mora ponudnike takoj pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne novi postopek (drugi odstavek 77. člena ZJN-1). 77. člen ZJN-1 je povezan z vprašanjem (ne)obstoja kontrahirne dolžnosti (17. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01)), katero pa lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagovarjamo šele od pravnomočnosti odločitve o izbiri ponudnika dalje.

Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji javnega naročila, je naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, skladno s prvim odstavkom 77. člena ZJN-1, pisno utemeljil v odločitvi, z dne 12.01.2005, kjer je navedel, da ponudbeni ceni obeh ponudnikov presegata višino ocenjene vrednosti naročila, ki jo je naročnik določil v okviru zagotovljenih proračunskih sredstev. Odločitev s takšno vsebino je naročnik posredoval tudi vsem ponudnikom, s čimer je izpolnil zahtevo drugega odstavka 77. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zavrnitev vseh ponudb sprejel iz razlogov, ki so objektivno preverljivi, saj je naročnik v sklepu o začetku postopka, z dne 06.12.2004, navedel znesek skupne letne ocenjene vrednosti 396.000,00 SIT (brez DDV), vlagateljeva ponudbena cena pa v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ta znesek presega, saj znaša 468.000,00 SIT (brez DDV). Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju v svojem zahtevku za revizijo ni uspelo dokazati, da je naročnik ravnal v nasprotju s 77. členom ZJN-1 oziroma da razlogi, na podlagi katerih je naročnik utemeljil svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, ne obstajajo.

Državna revizijska komisija pa zgolj v pojasnitev navaja, da je po prvem odstavku 76. člena ZJN-1 naročnikova dolžnost ("mora naročnik") po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo, med drugim v 4. členu določa, da je ponudba nesprejemljiva, če ponudbena cena presega višino naročnikovih zagotovljenih sredstev za to naročilo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v sklepu, št. 403-01-122/2004, z dne 12.01.2005, zmotno in nepotrebno (saj ima zadostno podlago za zavrnitev pravilne ponudbe v 77. členu ZJN-1) oprl svojo odločitev na zgoraj citirano definicijo nesprejemljive ponudbe, ugotovljeno dejansko stanje pa preciziral tako, da je navedel, da ponudbeni ceni obeh ponudnikov presegata višino ocenjene vrednosti naročila, ki jo je določil naročnik v okviru zagotovljenih proračunskih sredstev. Pri tem se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem, da zneska ocenjene vrednosti javnega naročila in v okviru proračuna zagotovljenih sredstev ne gre nujno enačiti, prav tako pa ne gre enačiti višine zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo z višino razpoložljivih sredstev na proračunski postavki, na kar opozarja naročnik.

Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo ne napada procesne (ne)ustreznosti poteka samega postopka, Državna revizijska komisija pripominja, da je naročnik s sklepom, z dne 04.01.2005, nedopustno začel nov postopek oddaje javnega naročila, čeprav postopek, začet na podlagi sklepa, z dne 06.10.2004, še ni bil zaključen. Naročnik je z dopisom, z dne 10.01.2005, začasno prekinil postopek zbiranja ponudb ter takšno stanje saniral s sklepom, z dne 12.01.2005, s katerim je zavrnil ponudbe vseh ponudnikov.

Ob navedenem Državna revizijska komisija še dodaja, da odločanje o morebitnem odškodninskem zahtevku ponudnika za povrnitev stroškov za pripravo ponudbe in morebitno drugo povzročeno škodo sodi v pristojnost sodišča splošne pristojnosti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23.člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 22.02.2005


mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Mestna občina Slovenj Gradec, šolska ulica 5, Slovenj Gradec
- G7 - Efekt d.o.o., Gmajna 44b, Slovenj Gradec
- Sintal Koroška d.o.o., Glavni trg 41, Slovenj Gradec
- Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran