018-240/03

Številka: 018-240/03-25-1885

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??, kot člana senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Preplastitev â?? na cesti â?? od km 4+400 do km6+100" ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil â??, ki ga zastopa odvetnica â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila št. 341-07-70/2003, z dne 9.9.2003.


2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 482.480,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 9.6.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, št. 347-07-70/2002, zap. št. javnega naročila A-092-G/03 in v Uradnem listu RS, št. â?? z dne â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila z naslovom: "Preplastitev ceste â?? cesta â??". Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 23.7.2003, je razvidno, da je naročnik prejel štiri (4) pravočasne ponudbe.
V okviru oddaj predmetnega javnega naročila je bil po oddaji ponudb vložen zahtevek za revizijo s strani â??, ki ga je zastopal odvetnik â?? dne 30.7.2003, v katerem je vlagatelj zahteval izločitev â??. Naročnik ta zahtevek za revizijo zavrže, saj vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, saj ni bil vpisan v sodni register. Državna revizijska komisija je v predmetni zadevi prav tako ugotovila, da vlagatelj â?? ni bil aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Odločitev Državne revizijske komisije v tej zadevi je naročnik prejel 9.9.2003.

Naročnik je tako dne 9.9.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 341-07-70/2003, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obvestila o oddaji javnega naročila je razvidno, da je naročnik ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker ni predložil potrdila, da je ponudnik zavezanec za plačilo davkov v Republiki Sloveniji v skladu z Navodilom za izdelavo ponudbe tč. 3.1.13.

Zoper takšno odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj dne 22.09.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je predložil vse dokumente, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji. V točki 3.1.13 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe za izvedbo javnega naročila, na katero se sklicuje naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila, je določeno zgolj, da morajo tuji ponudniki predložiti dokumente v skladu z Navodilom o seznamu organov tujih držav, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naročil in načinu preveritve teh listin (Ur. l. RS, št. 13/2001, v nadaljevanju: Navodilo o seznamu organov tujih držav). V točki 3.1.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe za izvedbo javnega naročila je določeno, da mora ponudba vsebovati izpolnjene obrazce za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika (Poglavje 4 - priloge 4a - 4f) in priložene zahtevane dokumente ter izjave. V poglavju 4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe za izvedbo javnega naročila je zgolj določeno, da mora ponudnik predložiti dokumente navedene v Poglavju 2. V Navodilu o seznamu organov tujih držav je določeno, da mora ponudnik izkazati samo, da je poravnal davke in druge obveznosti v skladu z zakonodajo tuje države, kjer ima sedež, kar določa tudi ZJN-1 (4. točka drugega odstavka 41. člena ZJN-1). Pri tem vlagatelj poudarja, da je navodilo podzakonski predpis in ne more derogirati samega zakona ali ga celo nadomeščati. Tuj ponudnik mora dokazati, da je v Republiki Sloveniji poravnal samo tiste davke, ki bi jih moral poravnati v Republiki Sloveniji, seveda, če je takšna obveznost zanj že nastala. Vlagatelj je predložil vse dokumente, ki jih zahteva Navodilo o seznamu organov tujih držav za ponudnike s sedežem v Avstriji. Nikjer v razpisni dokumentaciji od ponudnikov ni bilo zahtevano, da predložijo tudi potrdilo, da je ponudnik zavezanec za plačilo davka v Republiki Sloveniji, kar navaja naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila kot razlog za ugotovitev, da je bila ponudba vlagatelja nepravilna.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo večkrat opozarja da je v drugem. odstavku 7. člena Navodilom o seznamu organov tujih držav uporabljen termin "status davčnega zavezanca", naročnik pa v svojem obvestilu o oddaji javnega naročila uporablja termin "zavezanec za plačilo davka". Ta dva termina pa ne pomenita isto, saj je tuja pravna oseba lahko zavezanec za plačilo davka v Republiki Sloveniji, vendar pa to ne pomeni, da ima tudi status davčnega zavezanca v Republiki Sloveniji. Potrdilo o statusu davčnega zavezanca je potrebno predložiti šele takrat, če je obveznost za plačilo davka za tujega ponudnika že nastala. Naročnik svoje odločitve o izločitvi ponudnika sploh ni obrazložil oz. ni navedel zakaj bi moral vlagatelj predložiti potrdilo, da je zavezanec za plačilo davkov v Republiki Sloveniji. Naročnik niti ni ugotavljal, ali je za vlagatelja sploh nastopila obveznost plačila davkov v Republiki Sloveniji. Status davčnega zavezanca in s tem davčno številko je vlagatelj pridobil šele 26.8.2003.
Tudi ZJN-1 ne določa, da morajo tudi tuji ponudniki pridobiti status davčnega zavezanca v Republiki Sloveniji, da lahko oddajo pravilno ponudbo. Če bi naročnik zahteval kot pogoj za sodelovanje na razpisu, da ponudniki pridobijo status davčnega zavezanca v Republiki Sloveniji bi moral v razpisni dokumentaciji to izrecno določiti. Dejstvo, da vlagatelj v času ponudbe še ni bil davčni zavezanec v Republiki Sloveniji ni mogoče enačiti z dejstvom, da tuja družba v Republiki Sloveniji še ni poravnala obveznih dajatev. Status davčnega zavezanca je vlagatelj pridobil šele po oddaji ponudbe in ga zato tudi ni mogel predložiti. Glede na določbo 2. odstavka 7. člena Navodila o seznamu organov tujih držav je status davčnega zavezanca za tujega ponudnika potrebno izkazati kadar je tuji ponudnik že davčni zavezanec v Republiki Sloveniji. Pri tem vlagatelj opozarja da imajo gospodarske družbe iz članic EU na podlagi Pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in EU pravico neposredno nastopati na slovenskem trgu. Vlagatelj tudi navaja, da bi moral naročnik v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1 pripraviti takšno razpisno dokumentacijo na osnovi katere ponudniki lahko pripravijo pravilno ponudbo. V tretjem odstavku istega člena ZJN-1 je tudi določeno, da mora razpisna dokumentacija vsebovati tudi obrazec za ugotavljanje usposobljenosti ponudnika in navodila o načinu dokazovanja usposobljenosti. Naročnik je v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe za izvedbo javnega naročila zgolj določil, da mora ponudnik predložiti dokumente v skladu z Navodilom o seznamu organov tujih držav, tej zahtevi pa je vlagatelj zadostil v celoti. Naročnik od vlagatelja ne more še zahtevati, da predloži potrdilo o tem, da ima status davčnega zavezanca v Republiki Sloveniji, če tega ni zahteval že v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik z izločitvijo vlagatelja kršil tudi 7. člen ZJN-1, saj je izločitev vlagatelja neposredno povezana za dejstvom, da ima vlagatelj sedež v Avstriji. Vlagatelj tudi opozarja na postopke oddaje javnih naročil pri istem in pri drugih naročnikih, ki so mu priznali sposobnost oz. ponudbe niso izločili kot nepravilne, ker ni predložil potrdila, da je zavezanec za plačilo davkov v Republiki Sloveniji. Ker tudi sam naročnik v drugem postopku oddaje javnega naročila ni izločil vlagateljeve ponudbe kot nepravilne, ker ni predložil potrdila, da je zavezanec za plačilo davkov v Republiki Sloveniji, vlagatelj meni, da je naročnikovo ravnanje arbitrarno. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov.

Naročnik je z dopisom, št. 347-07-70/2002, z dne 22.09.2003, pozval vlagatelja, da predloži dokazilo o plačilu takse v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZRPJN. Vlagatelj je takso plačal in predložil dokazilo o vplačilu. Naročnik je z dopisom, z dne 22.9.2003 ponudnike, ki so oddali ponudbo, obvestil o vloženem zahtevku za revizijo in njegovih učinkih.

Naročnik je s sklepom, št. 347-07-70/2001, z dne 25.09.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v Navodilih za izdelavo ponudbe (tč. 3.1. sestavni del ponudbene dokumentacije) določil katere dokumente mora vsebovati ponudba ter v točki 3.1.13 da morajo tuji ponudniki predložiti dokumente v skladu z Navodilom o seznamu organov tujih držav. V tem navodilu je v drugem odstavku 7. člena določeno, da tuj ponudnik izkaže svoj status davčnega zavezanca in plačilo davkov v Republiki Sloveniji s potrdilom, ki ga izda Davčna uprava Republike Slovenije. Naročnik je dne 3.6.2003 vlagatelja prosil za pojasnilo ali je zavezanec za plačilo 20% DDV na področju Republike Slovenije, na kar je dobil vlagateljev odgovor dne 5.6.2003, iz katerega izhaja, da je vlagatelj zavezanec za plačilo DDV. Na ponovno vprašanje naročnika ali ima vlagatelj na območju Republike Slovenije poravnane vse dajatve z dne 10.7.2003 je vlagatelj dne 14.7.2003 sporočil, da ima na področju Republike Slovenije poravnane vse dajatve. Iz navedenih odgovorov vlagatelja izhaja, da je zavezanec za plačilo DDV na območju Republike Slovenije in da ima poravnane vse dajatve na območju Republike Slovenije. Kar je naročnik v točki 3.1.13 določil, da morajo tuji ponudniki predložiti dokumente v skladu z Navodilom o seznamu organov tujih držav vlagateljev očitek, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudniki predložijo potrdilo o statusu davčnega zavezanca na območju Republike Slovenije, ni utemeljen. V skladu z Navodilom o seznamu organov tujih držav (tretji odstavek 11. člena) je imel ponudnik tudi možnost, da pred oddajo ponudbe zahteva od naročnika, da potrdi sprejemljivost dokazil o usposobljenosti, česar pa vlagatelj ni storil. Pravilna je ugotovitev vlagatelja, da je v skladu z drugim odstavkom 7. člena Navodila o seznamu organov tujih držav, potrebno dokazati status davčnega zavezanca, kadar tuji ponudnik že ima davčno številko in je zanj že nastala obveznost plačila dajatev v Republiki Sloveniji. Naročnik na navedbo vlagatelja o enakopravnem nastopanju na slovenskem trgu na podlagi Pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in EU odgovarja, da v razpisni dokumentaciji ni od ponudnikov zahteval, da morajo tuji ponudniki pridobiti status davčnega zavezanca v Republiki Sloveniji oz. imeti davčno številko, da lahko oddajo pravilno ponudbo, temveč se je skliceval zgolj na Navodilo o seznamu organov tujih držav. Izločitev ponudbe vlagatelja kot nepravilne ni odvisna od tega ali je ponudnik pravna oseba s sedežem v tujini, temveč od tega ali v celoti izpolnjuje razpisne pogoje. V primeru, če naročnik ne bi izločil ponudbe vlagatelja kot nepravilne bi kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, saj bi v obravnavo vzel ponudbo, ki v celoti ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev. V zvezi s sklicevanjem vlagatelja na javne razpise, v katerih njegova ponudba ni bila izločena kot nepravilna, naročnik navaja, da le ti niso predmet tega javnega naročila in tako ne vplivajo na naročnikovo odločitev.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 03.10.2003, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ter tudi predlaga, da zaradi zahtevnosti zadevo obravnava senat Državne revizijske komisije. V svoji vlogi nadalje navaja, da vztraja pri vseh svojih navedbah iz zahtevka za revizijo in jih povzema ter ponovno poudarja, da ni predložil potrdila o statusu davčnega zavezanca na območju Republike Slovenije, ker v času oddaje ponudbe ni bil vpisan v ustrezen razvid pri davčnih organih, niti takrat zanj taka obveznost še ni obstajala. V zvezi z izjavami vlagatelja, na katere se sklicuje naročnik (pojasnilo vlagatelja ali je le ta zavezanec za plačilo DDV oz. ali ima v Republiki Sloveniji poravnane vse dajatve) vlagatelj pojasnjuje, da sta bili podani še pred rokom za oddajo ponudb v konkretnem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik trdi, da sta ti izjavi relevantni tudi za ta postopek, čeprav bi moral v skladu s 45. členom ZJN-1 preveriti ali ponudnik izpolnjuje vse pogoje glede poslovne in finančne sposobnosti pred oddajo javnega naročila. Naročnik bi moral pri pristojnih organih preveriti, kakšen je status vlagatelja, ne pa se sklicevati na izjave vlagatelja dane pred rokom za oddajo ponudb. Vlagatelj je naročniku predložil odločbo davčnega organa, iz katere izhaja, da je šele od 26.8.2003 registriran kot zavezanec za plačilo davka v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da v času oddaje ponudbe sploh še ni moglo nastopiti dejstvo neplačanih obveznosti ter da tudi v času oddaje ponudbe ni mogel in ni bil dolžan predložiti nobenega potrdila o tem, da je zavezanec za plačilo davkov v Republiki Sloveniji. Vlagatelj naj bi v drugih postopkih oddaje javnega naročila kontaktiral s predstavniki naročnika v zvezi z njegovim davčnim statusom, vendar so mu osebe pri vlagatelju dajale napačne odgovore. Vlagatelj opozarja, da se je naročnik zgolj pavšalno opredelil do njegove navedbe, da mu je bila v nekaterih drugih priznana sposobnost oz. njegova ponudba ni bila izločena. Vlagatelj tudi prilaga mnenje Inštituta za gospodarsko pravo Univerze v Mariboru.


Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 7.10.2003, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu s prvim in naslednjimi odstavki 19. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."


V predmetni revizijski zadevi je med strankama spor o tem, ali je ob upoštevanju pravil ZJN-1 in zahtev iz razpisne dokumentacije vlagateljevo ponudbo potrebno obravnavati kot nepravilno ter jo kot tako izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Med strankama je tako sporno zgolj dejstvo, ali je pravilna odločitev naročnika, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker vlagatelj ni predložil potrdila, da je vlagatelj zavezanec za plačilo davkov v Republiki Sloveniji oz. ima status davčnega zavezanca v Republiki Sloveniji, kar naj bi bil pogoj za sodelovanje na javnem razpisu.
Iz poročila naročnika, z dne 12.8.2003 in obvestila o oddaji javnega naročila, št. 341-07-70/2003, z dne 9.9.2003, izhaja, da je bila vlagateljeva ponudba nepravilna samo zato, ker vlagatelj ni predložil potrdila, da je vlagatelj zavezanec za plačilo davkov v Republiki Sloveniji. Zoper takšno odločitev naročnika se pritožuje vlagatelj in trdi, da je predložil vse dokumente zahtevane v razpisni dokumentaciji in da tega potrdila ni bil dolžan predložiti, niti na podlagi zahtev iz razpisne dokumentacije, niti ga ni potrebno predložiti v skladu z Navodilom o seznamu organov tujih držav, ker vlagatelj v času oddaje ponudbe še ni pridobil statusa davčnega zavezanca v Republiki Sloveniji. Med strankama ni sporno, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil vse ostale zahtevane dokumente.
Glede na to, da je spor v obravnavanem primeru vezan na odločitev o pravilnosti uporabe dela Navodila o seznamu organov tujih držav, je Državna revizijska komisija dne 30.10. 2003, na podlagi 21. člena ZRPJN Ministrstvo za finance, kot izdajatelja predpisa, zaprosila za stališče o uporabi citiranega predpisa. Ker Državna revizijska komisija vse do sprejema te odločitve ni prejela stališča Ministrstva za finance je morala, v skladu z načelom hitrosti po ZRPJN odločiti o utemeljenosti zahtevka za revizijo.

Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, in je conditio sine qua non za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev, tako tistih, ki jih v 41. členu kot obvezne določa ZJN-1, kot tudi tistih, ki jih v razpisni dokumentaciji določi naročnik, mora biti absolutno in kumulativno: sposobnost in usposobljenost za izvedbo javnega naročila je mogoče priznati samo tistim ponudnikom, ki v celoti izpolnjujejo vse z razpisno dokumentacijo določene pogoje. Ponudba ponudnika, ki ne dokaže, da izpolnjuje zahtevane pogoje za udeležbo, je v skladu z definicijami iz prvega odstavka 3. člena ZJN-1 nesprejemljiva in nepravilna, naročnik pa jo je v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 dolžan zavrniti. Drugi stavek prvega odstavka 41. člena ZJN-1 določa, da se izpolnjevanje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi.

Izpolnjevanje (obveznih in drugih) pogojev za sodelovanje v posameznem postopku oddaje javnega naročila, ponudniki dokazujejo z listinami, ki jih morajo predložiti naročniku v svojih ponudbah tako, kot je to za posamezni pogoj določeno v zakonu in/ali razpisni dokumentaciji. V Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe za izvedbo javnega naročila (v nadaljevanj: navodila ponudnikom) je v točki 3.1. Sestavni deli ponudbene dokumentacije naročnik določil sestavne dele ponudbene dokumentacije in podtočki 3.1.3 določil, da mora ponudba vsebovati izpolnjene obrazce za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika (Poglavje 4 - priloge 4a - 4f) in v podtočki 3.1.13, da morajo tuji ponudniki predložiti dokumente, ki morajo biti skladni z Navodilom o seznamu organov tujih držav, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naročil in načinu preveritve teh listin. V obrazcu 4.f naročnik zgolj navaja, da je potrebno predložiti dokumente navedene v poglavju 2 Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 11. V točki 11. Navodil ponudnikom pa naročnik zopet določa obvezne pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, z navedbo dokumentov, ki dokazujejo izpolnjevanje zahtevanih pogojev.
V Navodilih ponudnikom je v točki 10. Obvezni in dodatni pogoji za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, z navedbo dokumentov, ki dokazujejo izpolnjevanje zahtevanih pogojev o postopku odpiranja ponudb naročnik v podtočki 10.5. določil, da mora imeti ponudnik poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve ali poslovne obveznosti v skladu s predpisi države, kjer ima sedež (potrdilo pristojne davčne uprave) ter da lahko navedeno potrdilo nadomesti tudi z lastno pisno izjavo, overjeno pred pristojnim organom države, kjer ima ponudnik sedež ali lastno pisno izjavo dano pod kazensko in materialno odgovornostjo.

Iz navedenih določil Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe izhaja, da naročnik med obveznimi pogoji, točka 10. in 11. ni nikjer navedel, da mora tuji ponudnik izkazati, da ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve tudi v Republiki Sloveniji. Naročnik je med obveznimi pogoji od ponudnikov zgolj zahteval, da izkažejo, da imajo poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve ali poslovne obveznosti v skladu s predpisi države kjer ima sedež, točka 10.5. Če bi naročnik zahteval, da ponudniki, ki imajo sedež v tujini izkažejo tudi, da imajo poravnane davke v Republiki Sloveniji, bi moral to eksplicitno navesti med obveznimi pogoji.
Naročnik v točki 3.1. Sestavni deli ponudbe navede, da bo ponudba pravilna, če bodo predloženi obrazci za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti (priloge 4a-4f) in predložiti dokumente v skladu z Navodilom o seznamu organov tujih držav. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da se obrazci v prilogi 4a-4f ne nanašajo na izkazovanje pogoja, da ima ponudnik status davčnega zavezanca oz. da je ponudnik zavezanec za plačilo davkov, temveč na izkazovanje drugih pogojev.

Naročnik navaja, da predložitev zahtevanega potrdila izhaja iz točke 3.1.13, kjer je določeno, da morajo tuji ponudniki predložiti dokumente, ki morajo biti skladni z Navodilom o seznamu organov tujih držav, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naročil in načinu preveritve teh listin navodil za pripravo ponudbe. Navodilo o seznamu tujih držav določa, kateri pristojni organi izdajajo ustrezne listine, s katerimi tuji ponudniki dokazujejo usposobljenost oz. izpolnjevanje pogojev za udeležbo v postopkih oddaje javnih naročil v Republiki Sloveniji in ne obveznih pogojev, ki jih morajo izkazati tuji ponudniki. Sklicevanje naročnika, da navedeno navodilo določa, da mora tuj ponudnik izkazati tudi, da ima status davčnega zavezanca v Republiki Sloveniji v tem primeru ne zdrži pravne presoje, saj navodilo določa le listine, s katerimi ponudniki izkazujejo izpolnjevanje pogojev in ne določa pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil v Republiki Sloveniji. Povedano drugače, če naročnik želi, da tuji ponudniki izkažejo (kot pogoj), da imajo status davčnega zavezanca v Republiki Sloveniji, mora naročnik v razpisni dokumentaciji od tujih ponudnikov eksplicitno zahtevati, da izkažejo tudi to dejstvo, kot dokaz pa v skladu z drugim odstavkom 7. člena Navodila o seznamu tujih držav zahtevati, da ponudniki predložijo potrdilo, ki ga izda Davčna uprava Republike Slovenije.

Na tem mestu velja tudi zapisati, da ZJN-1 v 4. točki drugega odstavka 41. člena določa, da ponudniki izkažejo zgolj, da imajo poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve ali poslovne obveznosti, v skladu s predpisi države, kjer ima ponudnik sedež ali če ima ponudnik sedež v tujini, da izkažejo da ima poravnane obveznosti v Republiki Sloveniji. Naročnik mora navedene pogoje navesti v objavi in v razpisni dokumentaciji (1. odstavek 41. člena ZJN-1) in določiti tudi način in listine, s katerimi ponudniki dokazujejo izpolnjevanje navedenih pogojev. Zgolj sklicevanje naročnika na Navodilo o seznamu tujih držav v točki 3.1. Sestavi deli ponudbene dokumentacije, podtočki 3.1.13 Navodil ponudnikom v delu, ne izkazuje, da je naročnik, kot pogoj za priznanje sposobnosti in usposobljenosti določil, da morajo tuji ponudniki izkazati, da imajo v Republiki Sloveniji poravnane tiste dajatve, ki bi jih morali poravnati v Republiki Sloveniji in predložiti ustrezno dokazilo.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik od tujih ponudnikov v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da predložijo tudi potrdilo, da nimajo statusa davčnega zavezanca in plačila davkov v Republiki Sloveniji. Samo sklicevanje naročnika na Navodilo o seznamu tujih držav pa naročniku ne daje možnosti, da bi zgolj na tej podlagi izločil tujega ponudnika, ki v času oddaje ponudbe nima statusa davčnega zavezanca v Republiki Sloveniji oziroma obveznosti plačila davkov v Republiki Sloveniji. Citiranega predpisa v razpisni dokumentaciji ne gre razumeti tako, da je potrebna predložitev potrdila Davčne uprave Republike Slovenije tudi v primeru, ko tuji ponudniki nimajo relevantnega statusa glede siceršnje zahteve po dokazovanju statusa davčnega zavezanca in plačila davkov.
Iz dokumentacije o izvedbi predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da med strankama tako ni spora, da takšnega statusa vlagatelj ni imel. Državna revizijska komisija pri svoji odločitvi ni upoštevala očitka naročnika, da je vlagatelj pred rokom za oddajo ponudb oziroma pred javnim odpiranjem zatrjeval, da je zavezanec za plačilo davkov na področju Republike Slovenije, prav tako pa tudi ne trditve vlagatelja, da je naročnik (in drugi naročniki) v nekaterih drugih postopkih ravnal drugače. Omenjene okoliščine se vežejo na ugotavljanje položaja in ravnanja vlagatelja ter naročnika pred rokom za oddajo ponudbe oziroma na druge postopke, ki niso predmet te revizijske presoje. V kolikor bi naročnik tudi na podlagi pridobljenih informacij v fazi pred oddajo ponudbe menil, da ponudba vlagatelja ne odraža resničnega položaja ponudnika glede izpolnjevanja pogojev, bi lahko dvom odpravil tako, da bi ravnal v skladu s pravili ZJN-1 o pojasnjevanju pridobljenih ponudb.

Ker je Državna revizijska komisija že na tej točki presoje revizijskih navedb ugotovila, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, je skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Zaradi ugotovitve, da vlagatelj ni bil dolžan predložiti potrdila, da v času oddaje ponudbe nima statusa davčnega zavezanca v Republiki Sloveniji, niti potrdila s katerim bi izkazal, da ni zavezanec za plačilo davka v Republiki Sloveniji, so ostale vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na neenakopravno obravnavanje ponudnikov s sedežem v tujini, kršitvijo določbe o pripravi razpisne dokumentacije (23. člen ZJN-1) in priznanju sposobnosti vlagatelju v drugih postopkih oddaje javnih naročil, brezpredmetne, saj ne morejo vplivati na izrek odločitve Državne revizijske komisije. Zato jih Državna revizijska komisija v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN), ki je eno izmed temeljnih načel revizijskega postopka, pri odločanju o vloženem zahtevku za revizijo ni vsebinsko presojala.

Na tem mestu velja tudi zapisati, da se tudi glede navedb vlagatelja iz izjave o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 3.10.2003, Državna revizijska komisija ni meritorno opredeljevala, saj so bile le-te skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN podane prepozno. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN določa: "Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen.". Obvestilo o oddaji naročila št. 341-07-70/2003 je bilo izdano dne 9.9.2003, vlagatelj pa podaja nove navedbe že po odločitvi naročnika o samem zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija je zato glede na citirano določilo prvega odstavka 12. člena ZRPJN, štela kot prepozne nove navedbe vlagatelja, ki so podane v "izjavi o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo" z dne 3.10.2003. Državna revizijska komisija ugotavlja, da te nove navedbe vlagatelja niso bile podane v zakonsko določenem deset dnevnem roku od dne, ko je vlagatelj prejel obvestilo o oddaji naročila.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik je dolžan ponovno opraviti pregled in ocenjevanje ponudb, ob upoštevanju ugotovitev iz te odločitve, skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz prve točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka, in sicer stroške plačane takse v višini 200.000,00 SIT. Vlagatelj je zahteval tudi povračilo za odvetniške stroške v višini 2000 odvetniških točk za pripravo zahtevka za revizijo in 100 odvetniški točk za pripravo izjave o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (odvetniška točka je 110 SIT), to je 231.000,00 SIT in za 4.400.00 SIT materialnih stroškov, kar znaša skupaj z vštetim DDV 282.480,00 SIT. Vsi stroški za revizijo so tako odmerjeni na skupno 482.480,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz druge točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:

Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, dne