018-239/03

Številka: 018-239/03-24-1619

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99, 110/2002, 14/2003 v nadaljevanju: ZRPJN) po članu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za tiskanje, pripravo in distribucijo revije â?? za obdobje 24 mesecev, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba â??, zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

Zahtevek za kot neutemeljen zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu, št. â??, z dne â?? objavil javni razpis za tiskanje, pripravo in distribucijo revije â??. V roku za oddajo ponudb so ponudbe oddali štirje ponudniki, med katerimi tudi vlagatelj. Naročnik je z zapisnikom o odpiranju ponudb št. 404-08-228/2003-5, z dne 28.08.2003, obvestil ponudnike o postopku javnega odpiranja ter o izidu na javnem odpiranju ponudb.

Naročnik je dne 04.09.2003 prejel zahtevek za revizijo, z dne 03.09.2003, po predmetnem javnem naročilu, ki ga je vložil â?? (v nadaljevanju: vlagatelj). Vlagatelj zahtevka je bil s pozivom št. 404-08-287/2003-1, z dne 08.09.2003 pozvan za dopolnitev zahtevka, na podlagi katerega je naročnik dne 12.09.2003 prejel potrdilo o plačilu takse.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da so se v postopku oddaje javnega naročila zgodile nepravilnosti in sicer v povezavi z ocenjevalnimi merili. V razpisni dokumentaciji namreč ponderji za merilo cena niso bili opredeljeni. Iz sheme na strani 5 razpisne dokumentacije je razvidno, da je ocenjevalni kriterij za področje cene tiskanja opredeljen s ponderjem 0,75, progresivna lestvica, na katero se sklicuje komisija v uradnem zapisniku, pa ni bila navedena. Ponudniki z njo niso bili seznanjeni. S tem so bili ponudniki v neenakopravnem položaju, saj je lahko kateri izmed njih imel več podatkov, ki so omogočali prilagoditev ponudbe. Vlagatelj zatrjuje tudi na nerazumno nizke cene podjetja â?? v nekaterih točkah, ki bi jih po njegovem mnenju potrebno preveriti ter opozarja, da ta ponudnik ne razpolaga z zahtevanimi tehničnimi zmožnostmi.

Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil s sklepom, št. 404-08-287/2003-7, z dne 23.9.2003. Naročnik ugotavlja, da so do roka za oddajo so prispele štiri pravočasne ponudbe. Na javnem odpiranju ponudb dne 28.8.2003 ob 9.00 uri je bilo ugotovljeno, da ponudba ponudnika ... ni kompletna in je bila skladno z zakonskimi določili izločena iz nadaljnjega postopka ocenjevanja. Ponudbe podjetij â?? so bile kompletne ter so se razvrstile v nadaljnji postopek pregleda in ocenjevanja po v naprej določenih merilih ter natančno opredeljeni metodi ocenjevanja. Na javnem odpiranju ponudb je pooblaščeni predstavnik ponudnika â?? zastavil vprašanje, kakšen je način ocenjevanja in kakšna so merila. Predstavnik â?? je podal odgovor, da je način ocenjevanja enak, kot je bil pri razpisu pred dvema letoma, ob uporabi enakih meril in kriterijev. Navedba v vlogi za revizijo, da jim ponderji niso bili poznani je neutemeljena, saj so bili vsi ponderji navedeni v objavi razpisa Uradnem listu RS, št. â?? na strani 4244 - objava številka 404-08-228/2003-2 Ob â?? (v nadaljevanju: objava javnega razpisa). Naročnik postavlja vprašanje, kako je lahko ponudnik izračunal (neuradno) najugodnejšega ponudnika, če mu ponderji, kot navaja v tekstu, niso bili znani, ob dejstvu, da obvestilo o oddaji naročila še ni bilo podpisano in poslano ponudnikom. Prav tako vlagatelj zahtevka, po mnenju naročnika, neutemeljeno navaja izračune o stroških, ker so le-ti odvisni od obsega tiskanja. Koliko revij bo vsebovalo posterje ali priloge in v kakšnem obsegu bodo izdelane je še nedefinirano, saj se dejanske potrebe izkažejo šele v fazi izvajanja, bistveno pa to vpliva na obračun stroška vsake naklade. V zvezi z oblikovanjem cen na segmentih, ki formirajo strukturni nivo stroškov celotne izvedbe priprave, tiskanja in distribucije, je izključna pravica ponudnika v oblikovanju strukture cene oziroma strukture stroškov. Kot je razvidno iz ponudbenih cen, je ponudnik, ki je po (neuradni, kot navaja vlagatelj) analizi dosegel najvišjo skupno oceno, podal najvišjo ceno prav na poziciji, ki ima največji ponder in si je s tem v veliki meri poslabšal oceno v izboru. Zaradi prerazporeditve stroškov v strukturi pa je bil na drugih elementih ugodnejši in je dosegel boljše ocene. Naročnik nima pravne podlage, da bi zaradi prerazporeditve stroškov izločil ponudnika, ki je sicer ob kalkulaciji celotnih stroškov v izvedbi povsem primerljiv, v odvisnosti od obsega dejanskega naročila v izvajanju, z ostalimi ponudniki. V zvezi s tehnično sposobnostjo pa naročnik navaja, da je nesporno, da so vsi ponudniki izpolnili in podpisali ter žigosali vse zahtevane izjave in priloge ter s tem jamčijo za celotno izvedbo vezano na dejanska naročila in zahteve naročnika ob različnih verzijah, ki so kot možnosti za posamično naklado navedene v razpisu. Na podlagi prejete ponudbene dokumentacije vseh treh ponudnikov naročnik nima pravne podlage za vnaprejšnjo izločitev katerega izmed ponudnikov ob dejstvu, da so vsi zahtevani dokumenti, izjave in priloge pravilno predloženi skladno z zahtevami v razpisu.

Dne 26.09.2003 je naročnik prejel vlagateljevo obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Dne 07.10.2003 je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval dokumentacijo o vodenju postopka oddaje javnega naročila v pristojno odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot oseba, ki oddala ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določbo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: â"ś2. Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. 3. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.â"ť.

Glede vlagateljevih navedb o kršitvi določb ZJN-1 pri merilu â"ścena tiskanjaâ"ť, Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v skladu z 11. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je merilo â"śelement za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudbâ"ť. Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Naročnik je avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, prav tako pa tudi kakšne vrednostne uteži (ponderje) jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, pri čemer pa je njegova dispozitivnost omejena z določbami zakona, saj merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. Določitev meril ureja 50. člen ZJN-1, ki se glasi: "(1) Naročnik mora objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa za oddajo naročila in v razpisni dokumentaciji. (2) Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. (3) Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik ne sme več spreminjati meril. (4) Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji.".

Med strankama je sporno vprašanje ovrednotenja merila "cena tiskanja". Iz zahtevka za revizijo pa ne izhaja, da bi bila med strankama sporna druga merila, zato je sklicevanje naročnika na sklep Državne revizijske komisije v zadevi 018-137/01 v tej zvezi povsem brezpredmetno, saj tedaj Državna revizijska komisija izpodbijanega merila ni presojala. Brezpredmetno je tudi naročnikovo sklicevanje na to, da naj bi bila merila enaka, kot v javnem razpisu leta 2001, na katerem je sodeloval tudi vlagatelj. Presoditi pa je potrebno vlagateljeve trditve, da ponderji za merilo cena tiskanja niso bili opredeljeni in utemeljenost naročnikove navedbe, da so bili ponderji navedeni v objavi javnega razpisa.

Za določitev meril (torej navedbo, katera merila bo naročnik uporabil) se zahteva najvišja stopnja obličnosti - navedba v objavi javnega razpisa. Prvi odstavek 50. člena ZJN-1 zahteva določitev enakih meril v objavi in razpisni dokumentaciji, medtem za opis in ovrednotenje merila določa nižjo stopnjo obličnosti, torej njihov opis in ovrednotenje v razpisni dokumentaciji (drugi in tretji odstavek 50. člena). Iz predložene dokumentacije izhaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji izpodbijano merilo navedel, opisal in ovrednotil (določil ponder 0,75) ni pa ovrednotil (določil ponderje) sestavnih delov merila (redna izdaja, izredna izdaja, priloga barve, â??.). Vendar pa je naročnik to storil že v objavi javnega razpisa, in sicer:

PONUDBA št. â??â??â?? PRILOGA št. 5 - ocenjevalna preglednica

Ponudnik â??â??â??â??â??â??â??â??
A B C D=C/A E=D*5 F=B*E
Element merjenja cena(zDDV) ponder najug.cena delež TOČKE OCENA
1"1 redna izdaja priprava
8400 / 32 str. tisk
skupaj 0,5
1"2 izredna izd. priprava
8400 / 48 str. tisk
skupaj 0,05
1"3 priloga barve priprava
8400 / 8 str. tisk
skupaj 0,05
1"4 priloga ČB priprava
8400 / 8 str. tisk
skupaj 0,05
1"5 poster A3 priprava
8400 + 100 tisk
skupaj 0,05
1"6 poster A2 priprava
8400 + 100 tisk
skupaj 0,05
1 TISKANJE 0,75

2 DISTRIBUCIJA 0,1

3"1 poveč. nakl.cena/ izvod
3"2 pak.v folijo cena/ izvod
3"3 tehn.uredutev in oblikov.
3 DODATNE ZAHTEVE 0,05

zaposleni do 7 1
8 do 16 3
17 ali več 5
4 STROK. KADRI 0,05

vec kot 5/ nad 5000 izv. 5
manj kot 5/ nad 5000 izv. 3
manj kot 5000 naklade 1
5 TEHN.PROD.SPOS. 0,05

SKUPAJ 1 MAX

Cene (z DDV ) vpišite v stolpec A -zatemnjena polja- za sklope 1 do 3.
Za sklopa 4 in 5 v stolpcu A - zatemnjena polja - označite polje, ki ustreza vaši navedbi.
Obvezno izpolniti vse zahtevane elemente.

S takšnim ovrednotenjem je naročnik za merilo "cena tiskanja", po mnenju Države revizijske komisije, skladno z argumentom iz večjega na manjše izpolnil zahtevo 50. člena ZJN-1. Ker je naročnik izpodbijano merilo oziroma njegove sestavne dele ovrednotil že objavi javnega razpisa, za katero se domneva, da so z njo vsi, zlasti pa ponudniki seznanjeni, mu ni mogoče očitati prilagoditve razpisne dokumentacije komur koli (s tem, ko so ponderji za sestavne dele merila "cene tiskanja" v razpisni dokumentacij manjkali). Nesporno je namreč, da je naročnik že v objavi izpodbijano merilo v celoti določil, opisal in ovrednotil, kar velja tudi za sestavne dele merila. Zlasti pa se vlagatelj ne more sklicevati na to, da zanje ni vedel, saj je ravno objava javnega razpisa temelj, na podlagi katerega naročnik potencialne ponudnike seznani s postopkom oddaje javnega naročila. Po naravi stvari predstavlja objava tudi tisto izhodišče v postopku oddaje javnega naročila, ki omogoča potencialnim ponudnikom, da pričnejo z aktivnostmi, potrebnimi za sodelovaje v postopku oddaje javnega naročila; med te pa sodi tudi dvig razpisne dokumentacije. Če je torej objava javnega razpisa osnova razpisni dokumentaciji, potem se vlagatelj, ki je bil z objavo na pravno-relevanten sploh seznanjen s postopkom oddaje javnega naročila, ne more sklicevati na to, da nek podatek v razpisni dokumentaciji manjka, v kolikor je ta podatek vsebovan že v objavi javnega razpisa. Zato je toliko bolj neutemeljen vlagateljev predlog, naj se pri vrednotenju upošteva seštevek (!) elementov tiskanja, množeno s ponderjem tiskanja 0,75, saj bi ravno takšno vrednotenje bilo v nasprotju z objavljenimi merili. Pomembno je tudi to, da med merili v objavi in razpisni dokumentaciji (z izjemo opustitve ovrednotenja sestavnih delov merila "cena tiskanja") ni razlikovanja.

Glede na to, da so bili ponderji sestavnih delov merila "cena tiskanja" objavljeni v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS št. â?? na strani 4244 - objava številka 404-08-228/2003-2, Ob â??, ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da ponudniki z njimi niso bili seznanjeni.

Sklicevanje vlagatelja na kršitve četrtega odstavka 50. člena ZJN-1 pa je preuranjeno. Četrti odstavek 50. člena ZJN-1 namreč ureja obvezna ravnanja naročnika pri ocenjevanju ponudb. Ko bo vlagatelj na pravnorelevanten način z ocenjevanjem seznanjen (eventualno tudi preko obrazloženega obvestila po drugem odstavku 79. člena ZJN-1) bo lahko uveljavljal pravno varstvo z vidika ocenjevanja. V tej fazi postopka oddaje javnega naročila, ko odločitev o dodelitvi javnega naročila ponudnikom še ni bila notificirana, pa to ni mogoče oziroma je preuranjeno.

Prav tako so preuranjene tudi vlagateljeve navedbe o nerazumno nizki ceni podjetja â?? v nekaterih točkah oziroma o tem, da bi cena morala naročniku vzpodbuditi dvom o možnosti izvedbe javnega naročila ter opozorila, da ta ponudnik ne razpolaga z zahtevanimi tehničnimi zmožnostmi. V primeru, da bo vlagatelj zahteval obrazloženo obvestilo, ga bo naročnik dolžan podati in v njem v skladu z določbami ZJN-1 obrazložiti svojo odločitev. Pred sprejemom odločitve naročnika o dodelitvi javnega naročila oziroma izdajo obvestila o oddaji javnega naročila pa je vsako sklepanje vlagatelja zgolj hipotetično in temelji na presumpcijah, ki pa v dokumentaciji nimajo opore. šele s trenutkom, ko bo naročnik dejansko odločil o oddaji javnega naročila, pa bo vlagatelj lahko vložil zahtevek tudi iz teh razlogov, če bodo le-ti še obstajali.

Zgolj v pojasnilo pa Državna revizijska komisija naročnika, v zvezi z njegovimi navedbami na str. 3 sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo opozarja, da inštitut neobičajno nizke v ZJN-1 (53. člen) ni omejen na določeno blago ali izvajanje določenih storitev, kot to morda napačno interpretira naročnik.

Preostale vlagateljeve navedbe nimajo pravnorelevantne povezave s tem postopkom oddaje javnega naročila, zato jih Državna revizijska komisija ni obravnavala.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


Ne glede na zgoraj navedeno pa Državna revizijska komisija v zvezi z naročnikovim ravnanjem, ko je potreboval kar enajst dni za odstop dokumentacije v pristojno odločanje, opozarja le-tega na drugi odstavek 17. člena ZRPJN, ki določa: "Po prejetem obvestilu, da bo vlagatelj zahtevka za revizijo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji.". Ob tem Državna revizijska komisija še dodaja, da v skladu z 11. členom ZRPJN vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. O vloženem zahtevku za revizijo mora naročnik obvestiti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila najkasneje v treh dneh od prejema zahtevka za revizijo. Naročnik je prejel zahtevek za revizijo 04.09.2003, njegovo dopolnitev 12.09.2003, medtem ko je preostalim ponudnikom poslal obvestilo o suspenzivnosti po poteku tridnevnega zakonskega roka, to je 19.09.2003. Kljub navedenemu Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni razvidno, da bi te kršitve zakona imele v dosedanjem postopku škodljive posledice za vlagatelja.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23.člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne