018-233/03-1

Številka: 018-233/03-23-1697

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo ceste â?? ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo â??, ki ga zastopa odvetnica â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne â?? v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za rekonstrukcijo ceste â??. Dne 11.08.2003 je naročnik ponudnikom posredoval obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 347-07-148/99, v katerem je navedel, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, št. 40-Dir./Č-6/217, z dne 19.08.2003, od naročnika skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1), zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila, ki mu ga je naročnik posredoval z dopisom, št. 347-07-148/99, z dne 26.08.2003.

Vlagatelj je z dopisom, št. 40-R/Č-6/, z dne 27.08.2003, ki ga je naročniku posredoval po telefaksu dne 27.08.2003 ob 13.11 uri, od naročnika zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 29.08.2003, v katerem predlaga, da naročnik razveljavi izbiro najugodnejšega ponudnika ter izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj v obrazložitvi zahtevka za revizijo navaja, da je naročnik predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku za ponudbeno ceno 206.075.059,00 SIT, čeprav je bila v zapisniku o javnem odpiranju ponudb, z dne 22.07.2003, objavljena cena 196.937.891,05 SIT. Vlagatelj je zahteval obrazloženo obvestilo, v katerem pa mu naročnik razlike v ceni ni pojasnil. V razpisnih pogojih je bilo zahtevano, da je za 5 cenovno največjih postavk potrebno podati analizo cene, tako da do napake, po vlagateljevem mnenju, ne more priti. V kolikor bi do napake prišlo pri drugih cenovno manjših postavkah, pa tako velika napaka pri ponudbeni ceni ne bi mogla nastati. Vlagatelj meni, da do razlike v ceni ni moglo priti zaradi računske napake, ampak gre za taktiziranje in spremembo ponudbe, ki pa ni dovoljena in bi jo moral naročnik zavrniti. Tako ravnanje naročnika pa ni v skladu z določili ZJN-1.
Vlagatelj je zato zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, s točno določenimi segmenti, v katere želi vpogledati, vendar mu vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ni bil omogočen.
Vlagatelj pa še navaja, da glede na šibko kadrovsko zasedbo, tehnično (ne)opremljenost in krajše izkušnje v gradbeništvu, izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh pogojev iz javnega razpisa. Izbrani ponudnik namreč nima ustrezne tehnične opremljenosti za prevzeta dela, kadrov in zahtevanih referenc. Dela bo po vlagateljevem mnenju opravljal s podizvajalci, za katere pa ni izkazal izpolnjevanja vseh razpisanih pogojev iz 10., 11. in 12. točke razpisnih pogojev. Izbrani ponudnik sicer zagotavlja, da bo izpolnil zahtevani rok izvedbe, vendar tega ne izkazuje in uskladi z detaljnim terminskim planom.
Vlagatelj navaja, da mu do vložitve zahtevka za revizijo ni bil omogočen vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, vsaj v tistem delu, ki ni poslovna skrivnost, zaradi česar so kršena določila 6. in 7. člena ZJN-1 in prekoračena pooblastila naročnika iz 8. člena ZJN-1.

Naročnik je z dopisom, št. 347-07-148/99, z dne 01.09.2003, vlagatelja pozval, da v roku treh dni od prejema tega poziva vplača takso iz 22. člena ZRPJN v višini 200.000,00 SIT in mu posreduje potrdilo o plačilu takse. Poleg tega ga je pozval, da posreduje ustrezno pooblastilo njegove pooblaščenke odvetnice â??.

Vlagatelj je naročniku v prilogi dopisa, z dne 04.09.2003, posredoval potrdilo o plačilu takse v višini 200.000,00 SIT ter ustrezno pooblastilo za zastopanje pooblaščenke.

Naročnik je s sklepom, št. 347-07-148/99, z dne 17.09.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa navaja, da je dne 27.08.2003 od vlagatelja prejel prošnjo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Naročnik je dne 29.08.2003 zaprosil izbranega ponudnika za dovoljenje za vpogled vlagatelja v njegovo ponudbo ter se z vlagateljem dogovoril po telefonu, kje in kdaj si lahko izbrano ponudbo ogleda. Dne 29.08.2003 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, zaradi česar je naročnik zavzel stališče, da vlagateljev vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ni več smiseln.
Naročnik je zaradi tega preučil vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo, preveril celotni postopek oddaje naročila in ponovno pregledal ponudbo izbranega ponudnika. Pri tem je ugotovil, da je razlika med ponudbeno ceno, prebrano na javnem odpiranju ponudb, in vrednostjo, za katero je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, nastala zaradi poprave računskih napak, ki so bile ugotovljene pri računski kontroli. Napake so bile ugotovljene na postavkah ponudbe, ki po vrednosti ne sodijo med največjih pet. V izbrani ponudbi sta bili ugotovljeni dve napaki v zmnožku med količino in ceno na enoto ter napaka v seštevku vrednosti posameznega poglavja ponudbenega predračuna. Izbrani ponudnik je dne 25.07.2003 pisno potrdil ugotovljene in popravljene računske napake. Z odpravo napak naročnik ni v ničemer popravil oziroma spremenil količin ali cen na enoto, ki so po določilih razpisne dokumentacije edine merodajne za končni obračun opravljenih del.
Naročnik še navaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel ustrezno tehnično opremljenost, da razpolaga z ustreznimi kadri in ima zahtevane reference. Poleg tega je podal izjavo, da del ne bo izvajal s podizvajalci. V priloženem terminskem planu izvajanja del pa je razvidno, da bodo prevzeta dela izvedena v zahtevanem roku.
Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema te odločbe pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 23.09.2003, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je še navedel, da glede na to, da mu ni bil omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, nima več podatkov, kot jih je imel ob vložitvi zahtevka za revizijo, zato je predlagal Državni revizijski komisiji, da obravnava vse ugovore, ki so vsebovani v zahtevku za revizijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 347-07-148/99-2415-03-000809/0, z dne 30.09.2003, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo vlagatelja z dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal svojo ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj naročniku očita, da mu ni omogočil vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, zaradi česar je Državna revizijska komisija preverila ali je mogoče naročniku v tej zvezi očitati, da je kršil relevantna določila razpisne dokumentacije oziroma ZJN-1 in je pri tem ugotovila naslednje.

Vlagatelj je z dopisom, št. 40-Dir./Č-6/217, z dne 19.08.2003, od naročnika skladno z 79. členom ZJN-1 zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila, ki mu ga je naročnik posredoval z dopisom, št. 347-07-148/99, z dne 26.08.2003. Skladno z določilom drugega odstavka 79. člena ZJN-1 v povezavi s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN teče 10 dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo od dne prejema obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila. Pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil namreč normira ZRPJN, ki med drugim v prvem odstavku 12. člena določa: "Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. ...". To določbo ZRPJN pa dopolnjuje določba prvega odstavka 79. člena ZJN-1, kjer je določeno, da tudi "od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijoâ??". Poudariti pa je potrebno, da prejem obrazloženega obvestila (prvi odstavek 79. člena ZJN-1) ni procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo, ampak lahko ponudnik, ki ni izbran, skladno z 12. členom ZRPJN, vloži zahtevek za revizijo v desetih dneh od prejema obvestila o oddaji naročila. Ko namreč ponudnik prejme obvestilo o oddaji naročila, že lahko ugotovi, da so njegove pravice kršene in lahko za zavarovanje svojih interesov vloži zahtevek za revizijo, lahko pa zahteva obrazloženo obvestilo in šele nato vloži zahtevek za revizijo. Ugotoviti je potrebno, da vlagatelj za pravno varstvo v tem postopku ni bil prikrajšan, saj vlagatelj očitno pozna določbe tako 79. člena ZJN-1 kot tudi ustrezne določbe ZRPJN, saj je v skladu z njimi tudi postopal.

Vlagatelj očita naročniku, da mu ni omogočil vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju odločila o utemeljenosti te navedbe, ob tem pa je bilo potrebno presoditi celotno situacijo oziroma natančno presoditi časovni potek postopka in upoštevaje te okoliščine ugotoviti, ali gre naročniku očitati kršitve 5., 6. oziroma 8. člena ZJN-1, kot to v zahtevku za revizijo naročniku očita vlagatelj.

Iz posredovane dokumentacije (povratnica) je razvidno, da je vlagatelj obrazloženo obvestilo prejel dne 29.08.2003. Ugotoviti gre, da bi se rok za vložitev zahtevka za revizijo iztekel s potekom dne 08.09.2003, torej bi lahko vlagatelj še 10 dni po prejemu obrazloženega obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila od naročnika zahteval vpogled v izbrano ponudbo in bi na podlagi teh informacij lahko vložil v smislu dejstev in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo (5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN), zahtevek za revizijo ali pa bi sprejel drugačno odločitev in zahtevka za revizijo ne bi vložil. Vlagatelj pa je dne 27.09.2003 po telefaksu ob 13.11 uri zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo in dne 01.09.2003 pa pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 29.08.2003, torej še preden mu je naročnik lahko omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. S tem ko je vložil zahtevek za revizijo pa ni izgubil pravice, da v zakonskem roku 10 dni od prejema obrazloženega obvestila (do 08.09.2003) še vedno dopolni zahtevek za revizijo z dejstvi in dokazi, ki bi jih pridobil iz vpogleda v izbrano ponudbo. Iz predložene dokumentacije je tudi razvidno, da je naročnik izbranemu ponudniku posredoval dopis, z dne 29.08.2003, v katerem ga je obvestil, da vlagatelj želi vpogledati v njegovo ponudbo in začel pogovore o tem, v katere dele ponudbene dokumentacije bo vpogled vlagatelju dovoljen. Iz sklepa, št. 347-07-148/99, z dne 17.09.2003, s katerim je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, pa izhaja, da se je naročnik tudi z vlagateljem po telefonu dogovarjal, kje in kdaj si lahko izbrano ponudbo ogleda, ker pa je le-ta dne 29.08.2003 vložil zahtevek za revizijo, je naročnik zavzel stališče, da vlagateljev vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ni več smiseln. Vlagatelj pa tudi ni izrecno vztrajal pri tem (v spisu ni listinskih dokazov o tem), da želi vpogledati v ponudbo izbranega ponudnika. Upoštevaje vlagateljevo konkludentno dejanje (vložitev zahtevka za revizijo) pa ni mogoče šteti naročnikovo odločitev, da nadaljuje z revizijskim postopkom in meritorno odloči o vloženem zahtevku za revizijo, za nedopustno, zakon namreč nastalega procesnega položaja ne normira. Po tako ugotovljenem dejanskem stanju (ko je naročnik do vložitve zahtevka za revizijo že izpeljal nekatere aktivnosti, da bi bil vlagatelju omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika) je Državna revizijska komisija mnenja, da naročniku v tej povezavi ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-1.

Glede na to, da naročnik ni kršil določil ZJN-1 v povezavi z vlagateljevo navedbo, da mu ni bil omogočen vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija v skladu s svojimi pristojnostmi meritorno obravnavala ostale navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo, kakor je to v predlogu za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, z dne 23.09.2003, predlagal vlagatelj, pri tem je le-ta vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in preverila, ali je njegova ponudba pravilna v delih, v katere je vlagatelj želel vpogledati in jih je kot nepravilne navedel v zahtevku za revizijo ter pri tem ugotovila naslednje.

Vlagatelj očita naročniku, da je bila v zapisniku o javnem odpiranju ponudb, z dne 22.07.2003, objavljena cena izbranega ponudnika v višini 196.937.891,05 SIT, v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 347-07-148/99, z dne 11.08.2003, pa je naročnik navedel, da je predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku za ponudbeno ceno 206.075.059,08 SIT. Po vlagateljevem mnenju je pri tem naročnik dopustil nedovoljeno spremembo ponudbe. Po mnenju vlagatelja je šteti, da je bila ponudba izbranega ponudnika spremenjena po javnem odpiranju ponudb in jo je zato skladno z določili ZJN-1 potrebno izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. S to navedbo vlagatelja Državna revizijska komisija ne more soglašati. Po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila sicer nekatere popravke v ponudbenem predračunu, vendar pa gre pri vseh popravkih izključno za računske napake, ne pa za popravke ponudbene cene. Popravke ponudbenih predračunov je tako po oceni Državne revizijske komisije naročnik v celoti izvedel v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1, ki določa: "Naročnik sme zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb, lahko pa tako ponudbo zavrne.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izbranega ponudnika obvestil, da je v njegovi ponudbi odkril več napak. Naročnik je vlagatelju priložil fotokopije strani iz ponudbe, ki jih le ta potrdil in s tem potrdil popravljeno ponudbeno ceno. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri 3 od 5 ponudb (tudi pri ponudbi vlagatelja), ugotovil računske napake, da je ravnal skladno z določilom prvega odstavka 54. člena ZJN-1 in da je pri ocenjevanju ponudb na podlagi vnaprej določenih meril upošteval popravke teh računskih napak, zato to revizijsko navedbo vlagatelja zavrača kot neutemeljeno.

V nadaljevanju vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh pogojev iz javnega razpisa, ker naj ne bi imel ustrezne tehnične opremljenosti za prevzeta dela, kadrov in zahtevanih referenc.

Prvi odstavek 41. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi." Drugi odstavek 41. člena ZJN-1 določa:
"Naročnik mora izločiti iz postopka ponudbo ponudnika v naslednjih primerih:
1. če ni registriran pri pristojnem organu države, v kateri ima sedež,
2. če je proti ponudniku uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek ali je prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe,
3. če mu je bila v zadnjih petih letih pred objavo naročila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljati dejavnost, ki je predmet javnega naročila,
4. če ni poravnaval davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ali poslovnih obveznosti v skladu s predpisi države, kjer ima sedež ali če ponudnik, ki ima sedež v tujini, ni poravnal v Republiki Sloveniji tistih dajatev, ki bi jih moral poravnati v Republiki Sloveniji,
5. če nima veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, in je tako dovoljenje zahtevano s posebnim predpisom,
6. če ni finančno in poslovno sposoben,
7. če ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi,
8. če je dal zavajajoče podatke glede zahteve v tem odstavku."

V drugem odstavku 41. člena ZJN-1 določa, kdaj mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika in med drugim v 7. točki navaja tudi primer, ko ponudnik "ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi". V drugem odstavku 42. člena ZJN-1 v 5. točki kot pisni dokaz za izpolnjevanje citiranega pogoja iz 41. člena ZJN-1 navaja eno ali več dokazil, skladno s predmetom naročila, količino in namenom, kot na primer:
"a) seznam najvažnejših opravljenih dobav, gradenj ali storitev v zadnjih treh letih, z zneski, datumi in seznamom državnih ali zasebnih naročnikov; če so kupci oziroma naročniki storitev
naročniki, opredeljeni po tem zakonu, mora biti dokazilo izdano v obliki potrdila, ki ga izda ali podpiše pristojni organ, če so bili kupci oziroma naročniki zasebne družbe ali zasebniki, mora potrdilo potrditi kupec,
b) opis ponudnikove tehnične opremljenosti in naprav, ukrepov za zagotavljanje kakovosti ter študijskih in raziskovalnih zmogljivosti,
c) navedba ključnega tehničnega osebja in drugih strokovnih delavcev ponudnika, ki bodo odgovorni za izvedbo pogodbe in odgovornih za nadzor kakovosti,
č) vzorci, opis ali fotografije izdelkov, opisa in izvedba del in storitev, ki jih bo ponudnik izvedel. Naročnik lahko v primeru dvoma zahteva dokazilo o njihovi istovetnosti,
d) certifikati, ki jih izdajajo pooblaščeni organi ali druge organizacije za nadzor kakovosti, s katerimi potrdijo skladnost izdelkov oziroma storitev z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami ali standardi v razpisni dokumentaciji,
e) če gre za zapletene izdelke, zahtevnejše storitve in gradnje, ali če je predmet naročila v izjemnih primerih namenjen za posebne namene, je treba opraviti ogled. Ogled opravijo predstavniki naročnika ali po naročnikovem pooblastilu pristojni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež. Pregled obsega ponudnikove proizvodne zmogljivosti, če je potrebno tudi njegove raziskovalne in študijske zmogljivosti ter način ugotavljanja kakovosti."

ZJN-1 pogoj iz 7. točke 41. člena ne konkretizira, temveč določa zgolj njegov okvir, katerega mora opredeliti oziroma ga lahko opredeli naročnik sam. V domeni naročnika je, da v razpisni dokumentaciji določi, kakšne tehnične zmogljivosti mora za konkretno javno naročilo imeti ponudnik, da bo sposoben izvesti javno naročilo. ZJN-1 poleg konkretnih dokazil, ki jih navaja v 42. členu, dopušča naročniku, da v razpisni dokumentaciji v omejenem obsegu določi način dokazovanja drugih pogojev, glede na naravo javnega naročila. ZJN-1 torej v 5. točki drugega odstavka 42. člena zgolj primeroma navaja dokazila, ki jih lahko zahteva naročnik za dokazovanje izpolnjevanja pogoja iz 7. točke 41. člena ZJN-1. Glede na dikcijo iz 5. točke drugega odstavka 42. člena "eno ali več dokazil, skladno s predmetom naročila, količino in namenom, kot na primer" vsa našteta dokazila namreč niso obvezujoča, pač pa jih je mogoče uporabiti alternativno. Ravnanje naročnika pri ugotavljanju kadrovske sposobnosti ponudnika pa ureja 45. člen ZJN-1, ki v drugem odstavku določa: "Naročnik mora oddati naročilo ob upoštevanju pogojev za ugotovitev sposobnosti, ki se nanašajo na finančne, kadrovske in tehnične sposobnosti za izvedbo naročila. Naročnik lahko določi tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti, ki ne smejo biti diskriminatorni.". Drugi odstavek 45. člena ZJN-1 torej ne določa oziroma ponavlja pogojev za izločitev ponudbe iz 41. člena ZJN-1, temveč določa ravnanje naročnika pri oddaji javnega naročila. Skladno s citiranim določilom mora naročnik pri oddaji javnega naročila ugotoviti in upoštevati tudi kadrovske sposobnosti ponudnika za izvedbo javnega naročila.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo naročnika in ugotovila, da je naročnik za izpolnjevanje pogoja iz 7. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 (razpolaganje z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi) določil v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe več pogojev in sicer:
- v točki 11. Obvezni pogoji za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, z navedbo dokumentov, ki dokazujejo izpolnjevanje zahtevanih pogojev: točki 11.2., da mora imeti ponudnik (skupaj z morebitnim podizvajalcem) na razpolago ustrezno tehnično opremo, ki zagotavlja kvalitetno izvedbo javnega naročila (izpolniti obrazce 3C in 3C1 in priložiti zahtevane dokumente),
- 11.3. ustrezna izobrazba kadrov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila (izpolniti obrazec 4D in priložiti zahtevane dokumente); odgovorni vodja del mora izpolnjevati pogoje iz Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002)
- v točki 12. Reference ponudnika: v točki 12.1. reference ponudnika (izpolniti obrazec 4C), da je v zadnjih treh letih glavni izvajalec vsaj pri enem projektu, ki je po naravi (dela na izvedbi rekonstrukcije oziroma gradnji cest), sestavi (zemeljska, betonska, asfalterska, dela na izvedbi kanalizacije) in vrednosti (250.000.000,00 SIT) vsaj enakovreden razpisanemu javnemu naročilu in sicer na avtocestah, glavnih cestah, regionalnih cestah ali na lokalnih cestah; referenca se prizna tudi, če je ponudnik izvedel projekt kot podizvajalec. V točki 12.2 reference morebitnih podizvajalcev (priložiti spisek kot je zahtevano na obrazcu 4E): v zadnjih treh letih glavni izvajalec ali podizvajalec pri vsaj enem projektu, ki je po naravi, sestavi in vrednosti vsaj enakovreden delu razpisanega javnega naročila, ki ga bo izvedel podizvajalec. Upoštevane bodo samo reference, ki so potrjene s strani naročnika.
V razpisni dokumentaciji je naročnik predvidel tudi obrazec 3C "Seznam mehanizacije, ki bo uporabljena za izvedbo javnega naročila", 3C1 "Transportna sredstva, ki bodo uporabljena za izvedbo javnega naročila", 4C "Reference- naročila, podobna razpisanemu javnemu naročilu..", 4D "Izobrazba in izkušnje kadra, predlaganega za vodenje in izvedbo javnega naročila", Priloga D "Struktura delovne sile, ki bo angažirana za izvedbo javnega naročila" ter 4E "Predvideni podizvajalci, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila".

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in preverila, ali je izpolnil navede pogoje in pri tem ugotovila, da je izbrani ponudnik skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije v svoji ponudbeni dokumentaciji priložil izpolnjene obrazce:
- Prilogo C "Seznam mehanizacije, ki bo uporabljena za izvedbo javnega naročila",
- Prilogo C1 "Transportna sredstva, ki bodo uporabljena za izvedbo javnega naročila",
- Prilogo D "Struktura delovne sile, ki bo angažirana za izvedbo javnega naročila" ter fotokopije prijav za 33 delavcev na â??,
- 4C "Reference- naročila, podobna razpisanemu javnemu naročilu.." ter s strani naročnika potrjeno referenco za "Rekonstrukcijo ceste â?? od km 5.220 do km 7.900",
- 4D "Izobrazba in izkušnje kadra, predlaganega za vodenje in izvedbo javnega naročila" ter fotokopije prijav za 6 delavcev na â??,
Vlagatelj je v svoji ponudbeni dokumentaciji priložil tudi obrazec 4E "Predvideni podizvajalci, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila", vendar ga ni izpolnil oziroma je podal izjavo, da na razpisanih delih ne bo zaposlenih podizvajalcev.

Glede na navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik glede spornih pogojev iz točke 11. in 12. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe v celoti izpolnil vse zahteve naročnika.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni izkazal in uskladil zahtevanega roka izvedbe z detaljnim terminskim planom, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v dodatku k ponudbi (Dodatek A) navedel, da je rok za izvršitev del 15 mesecev po sklenitvi pogodbe oziroma od uvedbe izvajalca v delo, kar je ponovil tudi v točki 8. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbo. Kot dodatni pogoj, ki mora biti izpolnjen v ponudbi, je naročnik v točki 10.7. določil, da rok dokončanja del ne sme biti daljši od razpisanega (8. točka navodil ponudnikom). V razpisni dokumentaciji je predvidel obrazec (Priloga E) "Plan dinamike izvrševanja javnega naročila, plan delovne sile in plan črpanja finančnih sredstev".

Izbrani ponudnik je v svoji ponudbeni dokumentaciji priložil izpolnjen obrazec (Priloga E) "Plan dinamike izvrševanja javnega naročila, plan delovne sile in plan črpanja finančnih sredstev", v katerem je jasno določil in označil v terminskem planu, da bo dela izvedel v zahtevanem roku in sicer v 15-ih mesecih po sklenitvi pogodbe. V vzorcu pogodbe, ki ga je naročnik predvidel v razpisni dokumentaciji in ga je izbrani ponudnik parafiral, podpisal, žigosal in priložil v svoji ponudbeni dokumentaciji, pa je tudi v 3. členu določeno, da se izvajalec obveže dovršiti dela v skladu s terminskim planom izvajanja del v roku 15 mesecev. Glede na navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v celoti izpolnil tudi vse zahteve naročnika v zvezi s pogojem iz 10.7 točke navodil ponudnikom.

Upoštevaje določila ZJN-1 in zahteve naročnika v razpisni dokumentaciji Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je štel ponudbo izbranega ponudnika za pravilno, saj le-ta v svoji ponudbeni dokumentaciji izpolnjuje vse navedene pogoje, zaradi česar je, glede na določilo 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, njegova ponudba pravilna ("pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije"). Pogoj je namreč element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Ravno glede na izključujočo naravo samega pogoja, je potrebno pogoj natančno definirati. Če pogoj ni izpolnjen, se namreč ponudnikovo ponudbo v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 izloči iz nadaljnjega postopka kot nepravilno. V postopku oddaje javnega naročila je namreč lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne