018-225/03

Številka: 018-225/03-23-1575

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/03; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za prevoz otrok v â??, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), ki ga zastopa â??, zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik),

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 03. 07. 2003 s povabilom k oddaji ponudbe pričel postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za prevoz otrok v â??. Predmetno naročilo male vrednosti je dnevni prevoz šoloobveznih otrok v šolo in nazaj iz smeri â?? (184 kos). Prevoz mora biti prilagojen začetku in koncu pouka. K oddaji ponudb je pozval vlagatelja in podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 17. 07. 2003 je razvidno, da sta pravočasno prispeli obe ponudbi. Iz poročila o izvedbi naročila male vrednosti, št. JNMV-0005/2003-POG, z dne 17. 07. 2003 je razvidno, da je najugodnejša ponudba ponudba izbranega ponudnika. Istega dne je naročnik sprejel tudi sklep o oddaji javnega naročila, št. JNMV-0005/2003-POG, s katerim je predmetno javno naročilo male vrednosti oddal izbranemu ponudniku.

Naročnik je z obvestilom o oddaji naročila, št. JNMV-0005/2003-POG, z dne 17. 07. 2003 o svoji izbiri obvestil vlagatelja in izbranega ponudnika. Ponudba je bila ocenjena kot najugodnejša na podlagi ocene merila najnižja cena.

Vlagatelj je pri naročniku na podlagi 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1) vložil zahtevo za obrazložitev obvestila o oddaji naročila, z dne 04. 08. 2003, s katero je od naročnika zahteval, da mu naročnik vroči obvestilo o oddaji javnega naročila, ki bo vsebovalo obrazložitev glede elementov iz 79. člena ZJN-1, zlasti pa:
- število in imena zavrnjenih ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev,
- podrobne razloge za izbiro ponudbe izbranega ponudnika in prednosti sprejete ponudbe,
- način preverjanja izpolnjevanja pogojev za udeležbo izbranega ponudnika in ostalih ponudnikov za izvedbo predmeta javnega naročila
- ter vse razloge upoštevajoč navedbe vlagatelja v obrazložitvi te vloge
in mu vroči tudi notranji predpis naročnika iz 125. člena ZJN-1, ki ureja postopek oddaje javnih naročil male vrednosti.

Naročnik je z dopisom, št. JNMV-0005/2003-pog, z dne 12. 08. 2003, vlagatelju poslal obrazložitev o razlogih za zavrnitev njegove ponudbe za predmetno javno naročilo male vrednosti. V njej navaja, da je bil najugodnejši ponudnik izbran v skladu z razpisno dokumentacijo na podlagi najnižje cene kot edinega merila. Cena dnevnega prevoza izbranega ponudnika je 32.000,00 SIT + DDV, vlagateljeva cena pa 35.000,00 SIT + DDV. Zahtevane pogoje in merila sta izpolnjevala dva ponudnika, izbrani ponudnik in vlagatelj. Sprejeta ponudba je ponudila nižjo ceno in bolj kakovosten prevoz. Obrazložitvi je naročnik priložil tudi fotokopijo pravilnika za oddajo javnih naročil male vrednosti, št. 031-01PR1/01, z dne 10. 01. 2001.

Vlagatelj je pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 28. 08. 2003, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija izbiro najugodnejšega ponudnika za izvedbo naročila Prevoz otrok v â??, razveljavi in odda naročilo vlagatelju (76. člen ZJN-1) oz. da celoten postopek oddaje javnega naročila male vrednosti ponovi. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je iz obrazložitve k obvestilu o oddaji javnega naročila, ki jo je le-ta zahteval, razvidno, da naj bi bil najugodnejši ponudnik izbran v skladu z razpisno dokumentacijo na podlagi najnižje cene kot edinega merila. Cena dnevnega prevoza izbranega ponudnika znaša 32.000, 00 SIT + DDV, medtem ko je vlagatelj ponudil ceno dnevnega prevoza 35.000,00 SIT + DDV in še, da naj bi sprejeta ponudba ponujala nižjo ceno in bolj kakovosten prevoz. Vlagatelj meni, da je takšna odločitev naročnika nepravilna in nezakonita. Naročnik je javno naročilo male vrednosti oddal na podlagi edinega merila, to je cene dnevnega prevoza otrok â??. Pri tem je izbral ponudnika, ki je za omenjeni prevoz ponudil dnevno ceno 32.000,00 SIT. Vlagatelj poudarja, da navedena cena ne zagotavlja niti pokritja stroškov prevoza, kar pomeni, da bi tak ponudnik prevoze opravljal z izgubo. V kolikor izbrani ponudnik opravlja oddano javno naročilo z izgubo in ne pokriva niti stroškov samih prevozov, bi se tekom šolskega leta verjetno zgodilo, da zaradi prevelike izgube is poslovanja ponudnik sploh ne bi več mogel opravljati prevozov osnovnošolskih otrok. Oddaja tako rizičnega javnega naročila (da bo v primeru slabega poslovanja ponudnika ogrožen prevoz osnovnošolskih otrok) je vsekakor v nasprotju s samim bistvom in namenom oddaje javnega naročila. Vlagatelj navedeno trditev utemeljuje z dejstvom, da njegova ponujena cena dnevnega prevoza v višini 35.000,00 SIT komajda pokrije vse stroške prevoza, tako da je le navedena cena edina primerna cena, ki zagotavlja prevoze otrok skozi vse šolsko leto. Edini razlog za postavitev tako nizke cene prevozov s strani izbranega ponudnika, je namen izbranega ponudnika pridobiti posel zase, ne glede na dejstvo neobičajno nizke cene, ki ne pokrije niti osnovnih stroškov prevoza otrok.

Vlagatelj nadalje navaja, da se naročnik v obrazložitvi oddaje javnega naročila izbranemu ponudniku glede izbire ponudnika sklicuje tudi na boljšo kakovost izvedbe oddanega javnega naročila s strani izbranega ponudnika. Vlagatelj pri tem opozarja, da v postopku oddaje javnega naročila niso bili podani nikakršni pogoji glede kvalitete prevoza, niti ni bila kvaliteta v postopku na nikakršen način preverjena. Naročnik v obrazložitvi oddaje javnega naročila tudi ni navedel dejstev, na podlagi katerih bi izbrani ponudnik omogočal bolj kakovosten prevoz otrok kot od vlagatelja zahtevka. Boljša kakovost ponudbe izbranega ponudnika torej po vlagateljevem mnenju ni izkazana.

Vlagatelj opozarja tudi na dejstvo, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti skladno z določbo 41. člena ZJN-1 od ponudnikov ni zahteval ustreznih dokazil o usposobljenosti, ki mora biti izkazana za opravljanje storitev avtobusnega prevoza otrok. Vlagatelj je prepričan, da v kolikor bi naročnik dosledno upošteval določila zakona in zahteval ustrezna potrdila o usposobljenosti ponudnikov, bi bilo v postopku oddaje javnega naročila ugotovljeno, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zakonsko določenih in zahtevanih pogojev za oddajo javnega naročila. Glede na dejstvo, da sta bili v postopku oddaje javnega naročila oddani samo dve ponudbi ter da samo vlagateljeva izpolnjuje vse pogoje usposobljenosti za prevoz šolskih otrok (kar nenazadnje izhaja iz dejstva, da je bilo javno naročilo oddano vlagatelju že v preteklih letih), bi bil v konkretnem primeru edini usposobljen za prevoz ravno vlagatelj. Izbira oddaje javnega naročila bi bila tako več kot očitna.

Na podlagi navedenega vlagatelj naročniku oz. Državni revizijski komisiji predlaga, da javno naročilo male vrednosti odda vlagatelju ali celoten postopek oddaje javnega naročila male vrednosti ponovi.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 28. 08. 2003 naročniku poslal tudi kopijo potrdila o plačilu takse za vložitev zahtevka revizije oddanega javnega naročila, kar je naročnik prejel dne 05. 09. 2003.

Naročnik je z dokumentom, št. JNMV-0005/2003-POG, z dne 12. 09. 2003, zahtevo vlagatelja za revizijo postopka javnega naročila male vrednosti zavrnil. Naročnik v obrazložitvi utemeljuje, da je namen oddaje javnih naročil male vrednosti, da naročnik pri izvedbi storitve doseže nižjo ceno ob enaki kvaliteti. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval podatkov o strukturi cene, saj nima izhodišč za primerjavo. Glede na podatke, s katerimi je naročnik razpolagal, je cena, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, vsekakor taka, da bo pokrila stroške ponudnika. Naročnik le pripominja, da je eden od ponudnikov v letu 2002 ponudil dnevno ceno v višini 30.000,00 SIT. Vsekakor pa je stvar ponudnika, da ponudi tako ceno, ki mu bo pokrila stroške in seveda zagotovila tudi zaslužek. Naročnik meni, da če bi navedbe vlagatelja glede cene držale, je naročniku nerazumljivo, zakaj ima sploh interes skleniti z naročnikom pogodbo, če naj bi cena dnevnega prevoza v višini 35.000,00 SIT po njegovi oceni komajda pokrila vse stroške prevoza. Sicer so navedbe vlagatelja v zvezi s tem po naročnikovem mnenju pavšalne in neargumentirane.

Glede vlagateljevih navedb, da se naročnik sklicuje tudi na boljšo kakovost izbranega ponudnika s tem, da v postopku ni bil podan nikakršen pogoj glede kakovosti prevoza in da izbrani ponudnik ne izkazuje boljše kakovosti, naročnik odgovarja, da iz povabila k oddaji ponudbe naročnika z dne 03. 07. 2003 izhaja, da je merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika najnižja cena. Tudi v obvestilu naročnika vlagatelju z dne 12. 08. 2003 je jasno navedeno, da je bil najugodnejši ponudnik izbran v skladu z razpisno dokumentacijo na podlagi najnižje cene kot edinega merila. Bolj kakovosten prevoz ni bil razlog za sprejem ponudbe. Naročnik je le obrazložil, da sprejeta ponudba ponuja nižjo ceno in bolj kakovosten prevoz. Po oceni naročnika je prevoz izbranega ponudnika bolj kakovosten zaradi vozila, s katerimi izbrani ponudnik opravlja prevoze, saj je vozilo staro komaj leto dni, vozilo vlagatelja pa je starejše. Vendar pa, nadaljuje naročnik, kot že omenjeno, ta okoliščina ni vplivala na izbiro ponudnika. Tudi če bi po oceni naročnika bil prevoz izbranega ponudnika enako kakovosten kot vlagateljev, bi se naročnik odločil za izbranega ponudnika iz že obrazloženih razlogov, in sicer cene kot edinega merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.

Glede vlagateljevega sklicevanja na 41. člen ZJN-1 in navedb, da naročnik od ponudnikov ni zahteval ustreznih dokazil o usposobljenosti, ki morajo biti izkazana za opravljanje storitev avtobusnega prevoza otrok naročnik odgovarja, da je v obrazložitvi obvestila z dne 12. 08. 2003 pooblaščencem vlagatelja dostavil tudi fotokopije pravilnika naročnika za oddajo javnih naročil male vrednosti. 13. člen navedenega pravilnika določa, da ponudnik ob oddaji svoje ponudbe glede usposobljenosti za sodelovanje v postopku javnega naročila predloži le izpolnjene in podpisane izjave o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1. Pred podpisom pogodbe se od izbranega ponudnika lahko zahteva predložitev posameznih dokumentov. Glede na navedeno sta oba ponudnika, in sicer izbrani ponudnik ter vlagatelj svojim ponudbam priložila tudi izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1 ter še izjavo o izpolnjevanju pogojev za prevoze skupine otrok. V navedeni izjavi sta ponudnika potrdila, da vozilo ni starejše od 12 let, da vozilo izpolnjuje tudi druge pogoje iz 3. člena Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se vozijo skupine otrok, ter da voznik, ki bo vozil otroke, izpolnjuje pogoje iz 8. in 9. člena omenjenega pravilnika. Oba ponudnika sta ponudbi priložila tudi veljavno prometno dovoljenje za vozilo. Zato so po mnenju naročnika navedbe vlagatelja v zvezi s tem pavšalne in neobrazložene. Vlagatelj po mnenju naročnika neargumentirano navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zakonsko določenih in zahtevanih pogojev za oddajo javnega naročila. Pri tem vlagatelj te svoje navedbe ne obrazloži. Vlagatelj očitno le predpostavlja, da bi bil on edini primeren za opravljanje prevozov, kar naj bi dokazovalo dejstvo, da je to za naročnika opravljal že v preteklih letih.

Glede na vse zgoraj navedeno naročnik ugotavlja, da tudi ob upoštevanju vseh navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve, kot jo je.

Naročnik je skladno s 17. členom ZRPJN vlagatelju z dopisom, št. JNMV-0005/2003-POG, z dne 15. 09. 2003, poslal odločitev o zavrnitvi njegovega zahtevka za revizijo in ga pozval, da v roku tri dni od prejema obvestila naročniku pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Naročnik je na podlagi 12. člena ZRPJN tudi izbranemu ponudniku poslal fotokopijo zahtevka za revizijo, z dne 15. 09. 2003 in ga obvestil, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila (prvi odstavek 11. člena ZRPJN).

Vlagatelj je naročniku poslal izjavo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 22. 09. 2003, s katero ga je obvestil, da na podlagi 17. člena ZRPJN, v povezavi z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN nadaljuje postopek revizije oddaje javnega naročila male vrednosti na podlagi povabila k oddaji ponudbe, št. JNMV-0005/2003-POB, z dne 03. 07. 2003, pred Državno revizijsko komisijo in predlaga, da Državna revizijska komisija sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, izdanega v postopku oddaje predmetnega javnega naročila razveljavi in odda predmetno naročilo vlagatelju oz. podrejeno, da celoten postopek oddaje javnega naročila male vrednosti razveljavi. V obrazložitvi vlagatelj ponavlja navedbe zahtevka za revizijo, ki ga je dne 12. 09. 2003 naročnik zavrnil in utemeljuje, da je glede na navedbe, razvidne iz obrazložitve naročnikove odločbe o zavrnitvi zahteve za revizijo, po vlagateljevem prepričanju jasno, da naročnik ni spoštoval 41. in 42. člena ZJN-1, na kar je vlagatelj izrecno opozoril v svojem zahtevku za revizijo. Po mnenju vlagatelja so določila 41. in 42. člena ZJN-1 kogentna določila, ki jih naročnik ne more samovoljno obiti oz. določiti drugačne načine dokazovanja pogojev za udeležbo, ne glede na to, če je tako določil celo v internem predpisu, t.j. v Pravilniku za oddajo javnih naročil majhne vrednosti. Iz naročnikove obrazložitve jasno izhaja, da izbrani ponudnik ni predložil listin iz 42. člena ZJN-1 in s tem ni dokazal pogojev za udeležbo pri predmetnem poročilu. Izjava izbranega ponudnika o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1 ne more nadomestiti dokumentov, ki jih zakon izrecno zahteva, prav tako pa morebitni naknadni poziv naročnika ponudniku, naj predloži zakonsko zahtevano dokumentacijo, ne morejo biti pravno upoštevani. Izpolnjevanje pogojev se namreč dokazuje z listinami, ki jih mora ponudnik predložiti že v sami ponudbi.

Vlagatelj še dodaja, da tudi naročnikova navedba, da celo ob upoštevanju navedb iz zahtevka za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve, kot jo je, kaže na to, da je naročniku sicer znano, da je postopek (vsaj deloma) izpeljal mimo prisilnih predpisov in da želi svoje ravnanje naknadno opravičiti oz. utemeljiti. Vlagatelj je tako prepričan, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni prejel dveh pravilnih, sprejemljivih in samostojnih ponudb, kar je pogoj za oddajo naročila, in je torej neutemeljeno odločil, da se naročilo odda izbranemu ponudniku. Glede na navedeno vlagatelj vztraja pri svojem zahtevku in Državni revizijski komisiji predlaga, da odloči, kot je navedeno zgoraj.

Vlagatelj je v zahtevku priglasil tudi stroške, nastale z revizijo in sicer stroške konference s stranko, 50 točk, stroške zahteve za revizijo, 2000 točk, stroške izjave o nadaljevanju postopka 200 točk, 20% DDV na te postavke in povrnitev takse zahteve za revizijo v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je skladno s 17. členom ZRPJN z dopisom, št. 5/11-287/03, z dne 24. 09. 2003 Državni revizijski komisiji odstopil fotokopije dokumentacije v zvezi s predmetnim javnim naročilom, in sicer:
- ponudbo â??
- ponudbo â??,
- zapisnik o odpiranju ponudb z dne 17. 07. 2003,
- poročilo o izvedbi naročila,
- sklep o oddaji naročila,
- zahtevo za obrazložitev naročila,
- obrazložitev,
- zahtevek za revizijo,
- obvestilo izbranemu ponudniku o reviziji, zavrnitev zahtevka za revizijo,
- obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in
- pravilnik o oddaji naročil malih vrednosti,
kar je Državna revizijska komisija prejela dne 26. 09. 2003.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija, v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN, sprejela odločitev, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju te obrazložitve.


Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določili drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata:
" (2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
(3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".


Glede navedbe vlagatelja, da navedena cena, na podlagi katere je naročnik izbral najugodnejšega ponudnika, ne zagotavlja niti pokritja stroškov prevoza, kar pomeni, da bi tak ponudnik prevoze opravljal z izgubo, in da je edini razlog za postavitev tako nizke cene prevozov s strani izbranega ponudnika, namen izbranega ponudnika pridobiti posel zase, ne glede na dejstvo neobičajno nizke cene, ki ne pokrije niti osnovnih stroškov prevoza otrok, je Državna revizijska komisija navedbe preverila v smislu očitka, da je izbrani ponudnik v ponudbi ponudil neobičajno nizko ceno. Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v povabilu k oddaji ponudbe določil, da bo najugodnejšega ponudnika izbral na osnovi enega merila, najnižje cene.

Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da je oblikovanje ponudbenih cen stvar svobodne poslovne odločitve ponudnikov, ki morajo pri tem med drugim upoštevati tudi kogentna pravila tržnega oziroma konkurenčnega prava. Prav konkurenčnost ponudb je sicer temeljni interes naročnika in smisel javnega naročanja. Zagotovitev konkurenčnosti omogoča spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotovi, da je poraba sredstev za naročnika kar najbolj gospodarna. Nizka cena je eden od bistvenih elementov konkurenčnosti posamezne ponudbe in je pravo javnih naročil (ter konkurenčno pravo) na splošno ne prepoveduje. V določenih okoliščinah pa je lahko (pre)nizka cena posledica protipravnega (na primer nelojalnega) ravnanja ponudnika in je kot taka prepovedana. Zaradi določenih tveganj, ki bi lahko izhajala iz tako oblikovane nizke cene (protipravnost samega ravnanja ponudnika, slabša kakovost izvedbe posla, možnost izpodbijanja pogodbe zaradi zmote, nelegalni viri ponudnika) daje ZJN-1 naročniku možnost, da preveri upravičenost ponudbene cene, kadar je le-ta po njegovem mnenju prenizka.

Prvi odstavek 53. člena ZJN-1 namreč določa: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko da razumen rok, ki ni daljši od 20 dni.". Iz citiranega besedila zakona je razvidno, da lahko naročnik zahteva obrazložitev ponudbene cene, če je le-ta neobičajno nizka in če ima naročnik namen zavrniti ponudbo, ki vsebuje takšno ceno. Tega, katere cene je potrebno šteti za "neobičajno nizke" in pod kakšnimi pogoji, ZJN-1, razen v 10. točki 3. člena ("neobičajno nizka cena" - cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila), ne določa, zato je mogoče skleniti, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec prepustil poslovni oceni naročnika. Sam postopek s preverjanjem tako imenovanih "neobičajno nizkih" cen je namenjen predvsem varstvu ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, in sicer v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". Iz navedenega izhaja, da nizka cena sama po sebi ni prepovedana. ZJN-1 v 10. točki 1. odstavka 3. člena namreč določa, da je "neobičajno nizka cena" tista "â?? cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila". Iz besedila navedene določbe je razvidno, da zakon oceno o tem, ali je določena cena v konkretnem primeru (pre)nizka, prepušča presoji naročnika.

V konkretnem primeru naročnik ni zahteval obrazložitve ponudbene cene izbranega ponudnika v fazi preverjanja prispelih ponudb, v zavrnitvi zahtevka za revizijo pa je takšno ravnanje utemeljeval z navedbo, da je eden od ponudnikov v letu 2002 ponudil dnevno ceno v višini 30.000,00 SIT. Iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila namreč izhaja, da naročnik glede na višino ponudbenih cen obeh pravilnih ponudb kot tudi ob upoštevanju dejstva, da je cena v ponudbi izbranega ponudnika (kot to navaja celo vlagatelj) dejansko višja od tiste, ki je bila ponujena za razpis v letu 2002, ni imel pomislekov o realnosti ponujene cene izbranega ponudnika, zato tudi ni smatral za potrebno, da bi od izbranega ponudnika zahteval kakršnekoli dodatne obrazložitve. Naročnik se je torej odločil, da ponudbo izbranega ponudnika sprejme, ne pa zavrne. Cena, ki jo je ponudil izbrani ponudnik (32.000,00 SIT + DDV), tako po oceni naročnika ni bila "neobičajno nizka cena" in pri naročniku ni zbudila dvoma o možnosti izvedbe javnega naročila. Vlagatelj sicer lahko zatrjuje obstoj neobičajno nizke cene, kot je v obravnavanem primeru tudi storil, vendar mora v takšnem primeru navajati dejstva in predložiti konkretne dokaze (5. točka 3. odstavka 12. člena ZRPJN), ki utemeljujejo njegovo trditev o neobičajno nizki ceni, česar pa vlagatelj v tem revizijskem postopku ni storil. K navedenemu pa je potrebno dodati tudi ugotovitev, da so v obravnavanem primeru vlagateljeve navedbe, ki zadevajo ponudbeno ceno izbranega ponudnika, usmerjene (zgolj) pavšalno v njegovo (ne)zmožnost pokrivanja stroškovnega dela izvedbe storitve, česar pa ni mogoče enačiti z institutom neobičajno nizke cene, saj so predpostavke tega instituta, kot izhaja iz zgornjih izvajanj, drugačne.


Glede vlagateljevega sklicevanja na 41. člen ZJN-1 in navedb, da naročnik od ponudnikov ni zahteval ustreznih dokazil o usposobljenosti, ki morajo biti izkazana za opravljanje storitev avtobusnega prevoza otrok ter da naročnik ni spoštoval kogentnih določb 41. in 42. člena ZJN-1, je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila. Ponudnika sta v izjavi o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1 izjavila, da izpolnjujeta naslednje pogoje (v zvezi z 41. členom ZJN-1):
- da imata veljavno registracijo za opravljanje dejavnosti (prva točka drugega odstavka 41. člena ZJN-1),
- da nista v postopku prisilne poravnave, stečaju ali v likvidacijskem postopku (druga točka drugega odstavka 41. člena ZJN-1),
- da jima v zadnjih petih letih ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje (tretja točka drugega odstavka 41. člena ZJN-1),
- da imata poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve (četrta točka drugega odstavka 41. člena ZJN-1),
- da sta finančno in poslovno sposobna; konkretne pogoje določa naročnik (šesta točka drugega odstavka 41. člena ZJN-1),
- da razpolagata z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi (sedma točka drugega odstavka 41. člena ZJN-1).

Za izločilne pogoje iz zgoraj navedenih točk drugega odstavka 41. člena ZJN-1 je mogoče ugotoviti, da jih zakon ne konkretizira oziroma jih vsebinsko ne napolnjuje. 5. točka drugega odstavka 42. člena ZJN-1 zgolj primeroma navaja, kakšne dokumente lahko naročnik zahteva kot dokaze za izpolnjevanje obravnavanega pogoja. Sama določitev zadostnega izpolnjevanja teh pogojev oziroma konkretizacija njihovega dokazovanja pa je prepuščena naročniku - on je tisti, ki mora v razpisni dokumentaciji določiti, na kakšen način jih morajo v svoji ponudbi dokazati. Določitev praga za izpolnitev pogojev iz sedme točke drugega odstavka 41. člena je torej v domeni naročnika, ki pa mora pri tem upoštevati temeljna načela javnega naročanja, zlasti načelo nediskriminatornosti: zahtevani pogoj mora biti v sorazmerju s predmetom, namenom, količino in vrednostjo konkretnega javnega naročila.

Glede na navedeno ter glede na dejstvo, da gre v konkretnem primeru za oddajo javnega naročila male vrednosti, je naročnik od ponudnikov zahteval predložitev podpisane in žigosane izjave o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1, s katero ponudnika med drugim izjavljata, da zagotavlja izvedbo javnega naročila z ustreznimi (finančnimi in tehničnimi) kapacitetami (Obrazec E). Prav tako je naročnik od ponudnikov zahteval izjavo o izpolnjevanju pogojev za prevoze otrok (Obrazec E/1).

Državna revizijska komisija je zato vlagateljeve navedbe o nespoštovanju kogentnih določb 41. in 42. člena ZJN-1 za izvedbo predmetnega javnega naročila, presojala skozi prizmo navedenega določila razpisne dokumentacije. Ob upoštevanju zgoraj navedene omejitve Državna revizijska komisija ugotavlja, da razpisna dokumentacija med pogoji za priznanje zadostne tehnične zmogljivosti zgolj določa, da mora ponudnik predložiti podpisano in žigosano izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1. Navedeno zahtevo naročnika v razpisni dokumentaciji je izbrani ponudnik v svoji ponudbeni dokumentaciji v celoti izpolnil.
Vlagatelj je svoji ponudbi sicer priložil še dodatno izjavo o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki in vozila, s katerimi se vozijo skupine otrok, licenco za mednarodni prosti prevoz oseb, prosti cestni prevoz oseb v notranjem prometu, prevoz oseb za lastne potrebe in dve potrdili, da sta voznika pri vlagatelju obvezno zavarovana iz naslova zaposlitve pri delodajalcu, vendar tega naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil kot obvezno prilogo za izkazovanje izpolnjevanja pogojev razpisne dokumentacije. Tako jih tudi izbrani ponudnik ni bil dolžan prilagati, saj je izpolnil in ožigosal obrazec E in obrazec E/1.
Ponudbi izbranega ponudnika torej ni mogoče očitati, da ne izpolnjuje navedenega pogoja, glede na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji, zato je treba šteti, da je ta ponudba v tem delu pravilna (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v tej fazi postopka oddaje javnega naročila (po odločitvi naročnika o oddaji javnega naročila) ugovarjanje zoper določila razpisne dokumentacije pravno formalno prepozno. ZRPJN v petem odstavku 12. člena namreč določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo še pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti in načelo učinkovitosti (3. člen ZRPJN) revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev naročnika reagirati takoj, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša obenem preprečiti tudi morebitne pravne situacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel v postopku korist.

Zaradi tega je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil petega odstavka 12. člena ZRPJN formalno prepozne, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati.


Državna revizijska komisija je preverila še navedbe vlagatelja, da se naročnik v obrazložitvi oddaje javnega naročila izbranemu ponudniku glede izbire ponudnika sklicuje tudi na boljšo kakovost izvedbe oddanega javnega naročila s strani izbranega ponudnika in da v postopku oddaje javnega naročila niso bili podani nikakršni pogoji glede kvalitete prevoza, niti ni bila kvaliteta v postopku na nikakršen način preverjena. Na tem mestu se Državna revizijska komisija v celoti strinja z argumenti naročnika v obrazložitvi zavrnitve vlagateljevega zahtevka za revizijo, z dne 12. 09. 2003, kjer naročnik odgovarja, da iz povabila k oddaji ponudbe naročnika z dne 03. 07. 2003 izhaja, da je merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika najnižja cena. Tudi v obvestilu naročnika vlagatelju z dne 12. 08. 2003 je jasno navedeno, da je bil najugodnejši ponudnik izbran v skladu z razpisno dokumentacijo na podlagi najnižje cene kot edinega merila. Bolj kakovosten prevoz ni bil razlog za sprejem ponudbe. Naročnik je le obrazložil, da sprejeta ponudba ponuja nižjo ceno in bolj kakovosten prevoz. Po oceni naročnika je prevoz izbranega ponudnika bolj kakovosten zaradi vozila, s katerimi izbrani ponudnik opravlja prevoze, saj je vozilo staro komaj leto dni, vozilo vlagatelja pa je starejše, vendar ta okoliščina ni vplivala na izbiro ponudnika.
Državna revizijska komisija po vpogledu v dokumentacijo o izvedbi javnega naročila male vrednosti (poročilo o izvedbi naročila male vrednosti, št. JNMV-0005/2003-POG, z dne 17. 07. 2003), ugotavlja, da je naročnik dejansko opravil izbor najugodnejšega ponudnika na podlagi edinega postavljenega merila, cene.


Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni kršil pravil ZJN-1, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila zahtevek za revizijo kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko tega sklepa.


Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne