018-224/03

Številka: 018-224/03-22-1489

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca po omejenem postopku - II. faza za dobavo blaga za 6. šestmesečno obdobje: pralna in čistilna sredstva, papirna konfekcija in vrečke iz plastičnih materialov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??, pod številko objave Ob-â??, dne â?? objavil javni razpis za izbiro izvajalca po omejenem postopku za nabavo blaga: pralna in čistilna sredstva, papirnata konfekcija in vrečke iz plastičnih materialov. Naročnik je I. fazo omejenega postopka zaključil s sestavo seznama 14 kandidatov s priznano usposobljenostjo in sposobnostjo za obdobje 3 let (od 01.04.2001 do 31.03.2004) na podlagi 49. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). V II. fazi omejenega postopka je naročnik kandidate pozval k oddaji ponudbe za dobavo blaga ter za 6. šestmesečno obdobje poslal kandidatom povabilo k oddaji ponudbe z razpisno dokumentacijo štev.: 2/2001, z dne 25.08.2003.

Vlagatelj je še pred javnim odpiranjem ponudb zahteval revizijo postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo, z dne 08.09.2003, vlagatelj zatrjuje kršitve 1. odstavka 58. člena, 1. odstavka 62. člena oziroma 2. alinee 1. točke 64. člena ZJN-1. Vlagatelj navaja, da ga je naročnik dne 01.09.2003 pozval k oddaji ponudbe v drugi fazi predmetnega javnega naročila, pri čemer je v povabilu k oddaji ponudbe in v razpisni dokumentaciji navedel, da je rok za oddajo ponudbe 09.09.2003 do 10.00 ure. Vlagatelj ugotavlja, da je rok za oddajo ponudb samo osem dni od prejema povabila ter opozarja na 1. odstavek 58. člena ZJN-l, ki določa, da mora biti rok za pripravo ponudb tak, da omogoča ponudnikom pripravo pravilnih ponudb, kot tudi na 62. člen ZJN-l, ki določa, da je splošni rok za oddajo ponudb v drugi fazi javnega naročila 30 dni. Vlagatelj se strinja, da naročnik lahko, če zaradi nujnosti v omejenem postopku ni mogoče upoštevati splošnih rokov, določi tudi krajše roke, pri čemer skrajni rok za oddajo ponudb ne sme biti krajši od 10 dni. Vlagatelj pa opozarja, da mora naročnik zato obenem izpolnjevati tudi naslednje pogoje: 1.) nujnost, ki ne sme ležati na strani naročnika, temveč mora izvirati kot posledica izven njegove sfere in 2.) opis razlogov nujnosti v sklepu o začetku postopka (21. člen ZJN-l). Vlagatelj navaja, da omenjeni razlogi v sklepu o začetku postopka niso izkazani, poleg tega pa je po njegovem mnenju ne glede na to prekoračen tudi minimalni zakonski rok, ki je kogenten in ga naročnik ne sme spremeniti. Zaradi vsega navedenega vlagatelj zahteva, da naročnik predmetno javno naročilo v celoti razveljavi ter da v času od izteka pogodbe za 5. šestmesečje do izvedbe javnega naročila (01.10.2003) ravna skladno z zakonom in ne diskriminira ponudnikov pri dobavi blaga v vmesnem času do podpisa nove pogodbe za 6. šestmesečno obdobje. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov v višini predpisane takse 100.000,00 SIT ter stroške strokovnega mnenja družbe â?? glede omenjenega vprašanja v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom (brez opr. štev.), z dne 15.09.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi omenjenega sklepa naročnik navaja, da je določil rok za oddajo ponudbe za 6. šestmesečno obdobje javnega naročila v skladu z 2. točko 1. odstavka 64. člena ZJN-1, ki določa, da zadnji rok za predložitev ponudb v omejenem postopku ne sme biti krajši od 10 dni od datuma povabila za sodelovanje na razpisu. Naročnik navaja, da je vlagatelja pozval k oddaji ponudbe s povabilom, ki nosi datum 25.08.2003 (razpisna dokumentacija s povabilom za oddajo ponudbe) ter da je pri tem bistven datum povabila in ne prejem le-tega. Naročnik dalje navaja, da gre za nabavo sredstev, ki jih vsakodnevno potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti (pranje perila in čiščenje), zato je nabava le teh nujna. Naročnik meni, da je bil upravičen do skrajšanja splošnega roka za sprejem ponudb ter da je vlagatelj imel dovolj časa za pripravo ponudbe, saj je le-ta po mnenju naročnika po svoji vsebini povsem enaka že od začetka javnega naročila, to je od 01.04.2001 dalje. Naročnik zavrača kot neutemeljeno tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov postopka v višini takse 100.000,00 SIT ter stroškov za izdelavo strokovnega mnenja 100,000,00 SIT, ki ga je vlagatelj naročil po lastni volji in je tako dolžan sam trpeti stroške revizije, ki jih je povzročil s svojimi dejanji.
Naročnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.09.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem dopisu vlagatelj ponovno opozarja, da pogoji za uporabo minimalnega roka po njegovem prepričanju niso podani oziroma jih vlagatelj (pravilno: naročnik) v svoji odločitvi ni izkazal. Dejstvo, da naročnik predmet javnega naročila potrebuje za svoje delovanje, za vlagatelja ni argument nujnosti, saj ta argument izvira iz sfere naročnika in ga je naročnik sam povzročil, saj je bilo naročniku že ob podpisu pogodbe pred približno petimi meseci znano, kdaj bo pogodba za 5. šestmesečje potekla. Vlagatelj opozarja, da naročnik ne more računati na gospodarno porabo javnih sredstev, če druge faze javnega naročila objavlja tik pred iztekom pogodbe, čeprav ni imel nobenega utemeljenega objektivnega razloga, da ne bi povabila k oddaji ponudbe poslal že 20 dni prej, poleg tega pa naročnik omenjenega dejstva skrajšanja ni posebej utemeljil v sklepu o začetku postopka po 21. členu ZJN-l, čeprav omenjeni člen v primeru nujnosti to opredeljuje.
Vlagatelj dalje ugotavlja, da v ZJN-l obstajata samo dva roka, za katere velja t.im. oddajna teorija (rok za oddajo ponudb in rok za objavo v Uradnem listu RS), nikakor pa to ni rok za povabilo k oddaji ponudb ponudnikom. Sicer velja sprejemna teorija (npr. roki za revizijo začno teči od dneva ponudnikovega prejema obvestila o dodelitvi naročila ipd.). Kot "datum povabila" iz 1. odstavka 64. člena ZJN-1 šteje datum, ko je bil ponudnik povabljen k oddaji ponudbe (je prejel povabilo k oddaji ponudbe) in ne, kot to napačno interpretira naročnik, datum, ki je naveden na dokumentu. Argumentacija je preprosta: naročnik 10.01.2003 pripravi povabilo z rokom oddaje ponudb 10 dni in ga datira na dan 01.01.2003 ter ga pošlje kandidatom. Ti ga prejmejo na dan oddaje ponudb (11.01.2003 in seveda ne morejo tako hitro reagirati - ponudbo lahko odda zgolj kandidat, ki bi bil o tem predhodno obveščen. Vlagatelj navaja, da bi bila seveda taka interpretacija pravno nevzdržna in bi v postopke oddaje javnega naročanja vnesla pravni nered, saj bi naročniki tako interpretacijo nedvomno zlorabljali.
Vlagatelj še pripominja, da med strankama očitno ni sporno dejstvo, da je vlagatelj povabilo k oddaji ponudbe prejel manj kot 10 dni od roka za oddajo ponudb. Ne glede na to vlagatelj prilaga kopijo izpiska iz poštne knjige, iz katere je razviden datum prejema povabila.
Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovo obrazložitvijo zavrnitve stroškov strokovnega mnenja ter ugotavlja, da je skladno z obligacijskim zakonikom sklenil veljavno pogodbo za pravno svetovanje (pridobitev strokovnega mnenja) v konkretni zadevi ter se na podlagi tega odločil za vložitev zahtevka za revizijo. V kolikor bi naročnik zavrnil tak zahtevek po povrnitvi stroškov, bi bil, po prepričanju vlagatelja, skladno z načelom uspeha v pravdi, neupravičeno obogaten, vlagatelj pa prikrajšan, saj je pridobitev strokovnega mnenja štel za potrebno in, kot se bo izkazalo, verjetno tudi upravičeno.
Vlagatelj predlaga, naj Državna revizijska komisija v obravnavani zadevi uporabi institut porevizijskega poročila, saj vlagatelj domneva, da se bodo nepravilnosti v postopku ponavljale in ne bodo odpravljene, oziroma da v izpodbijanem postopku preveri, ali je naročnik v postopku storil kak prekršek po ZJN-l. Institut porevizijskega poročila je po vlagateljevem prepričanju smiseln tudi zaradi tega, ker vlagatelj sumi, da bo naročnik skušal v nasprotju s 130. členom podaljšati obstoječo pogodbo s trenutnim dobaviteljem, čeprav bi bilo tako podaljšanje nično, obenem pa je tudi prekršek po ZJN-l. Zaradi tega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija da naročniku navodilo, kako naj ravna v vmesnem času do pravnomočnosti novega postopka, da bo ravnal zakonito, transparentno in nediskriminatorno, ter k morebitni izvedbi drugega postopka povabi tudi zainteresiranega kandidata.

Naročnik je z dopisom, z dne 24.09.2003, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. V omenjenem dopisu naročnik ponovno navaja razloge za zavrnitev vlagateljevega zahtevka za revizijo ter obenem Državni revizijski komisiji predlaga, naj v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Takšen predlog naročnik utemeljuje z dejstvom, da vsakodnevno v lastni pralnici opere 1500 kg perila za bolnike in zaposlene v bolnišnici ter pripravi nad 1000 obrokov v bolnišnični kuhinji in bi mu ob dejstvu, da bi s 01.10.2003 ostal brez dobave pralnih in čistilnih sredstev, nastala škoda, ki je ni mogoče oceniti, saj naročnik opravlja specifično dejavnost (bolnišnična zdravstvena dejavnost). Zaradi navedenega naročnik Državni revizijski komisiji predlaga, da mu dovoli izvajanje javnega naročila z dosedanjimi dobavitelji, in sicer do dokončnosti njene odločitve oziroma do izvedbe postopka naročnika v skladu z odločitvijo Državne revizijske komisije ne glede na zahtevo vlagatelja v zahtevku za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot kandidat, ki mu je bila priznana usposobljenost in sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila, v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2.) "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V obravnavani zadevi dejansko stanje med strankama ni sporno. Obe stranki sta si soglasni v tem, da je bil vlagatelj v drugi fazi postopka predmetnega javnega naročila za izbiro izvajalca po omejenem postopku za dobavo blaga za 6. šestmesečno obdobje povabljen k oddaji ponudbe s tem, ko mu je naročnik poslal Povabilo k oddaji ponudbe (OBR-6/6), ki je vključeno v razpisno dokumentacijo, štev. 2/2001, z dne 25.8.2003, oziroma je njen sestavni del. Naročnik je povabilo k oddaji ponudbe z razpisno dokumentacijo vsem kandidatom poslal s spremnim dopisom (brez opr.štev., datiran dne 27.8.2003), vlagatelj pa ga je prejel dne 01.09.2003. O navedenem med strankama ni spora. Pač pa se stranki ne strinjata o tem, ali je imel naročnik v obravnavanem primeru pravico ravnati v skladu z določilom 1. odstavka 64. člena ZJN-1 (ki naročniku dopušča skrajšanje splošnega roka za sprejem ponudb v omejenem postopku), kot tudi o tem, od kdaj (v katerem trenutku) začnejo teči roki, ki jih ZJN-1 določa za sprejem ponudb v omejenem postopku.

Trditvi vlagatelja, da naročnik v obravnavanem primeru ne bi smel uporabiti možnosti, ki jo predvideva ZJN-1 v 2. alinei prvega odstavka 64. člena (Pogoji za dodatno skrajšanje rokov v omejenem postopku), ni mogoče pritrditi. Zakon v citirani določbi naročniku dovoljuje, da sme v omejenem postopku zaradi razlogov nujnosti (če torej ni mogoče upoštevati splošnih rokov) določiti tudi krajši rok za predložitev ponudb ki pa "â??ne sme biti krajši od 10 dni od datuma povabila za sodelovanje na razpisu". Zakon nikjer ne določa (kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo), da bi morali biti razlogi, ki v posameznem primeru narekujejo skrajšanje roka za predložitev ponudb, posledica nepredvidljivih okoliščin "izven naročnikove sfere" ter da bi morali biti ti razlogi opisani v sklepu o začetku postopka iz 21. člena ZJN-l. Na razloge "izven sfere naročnika" se veže nepredvidljivost okoliščin (dogodkov), ki pa drugače, kot v primeru 3. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1 (postopek s pogajanji brez predhodne objave) ni predpostavka za uporabo skrajšanih rokov po 64. členu ZJN-1. Ob navedenem je mogoče zaključiti, da je ocena o "nujnosti", ki narekuje skrajšanje roka v skladu z določbo 2. alinee prvega odstavka 64. člena ZJN-1, prepuščena subjektivni presoji naročnika - ta pa mora biti seveda utemeljena v objektivnih okoliščinah posameznega primera. Presoja naročnika je v vsakem konkretnem primeru seveda omejena tudi s splošno določbo prvega odstavka 58. člena ZJN-1 (Določitev roka za predložitev ponudbe), ki določa, da mora rok za predložitev ponudbe omogočiti ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo.

V obravnavanem primeru je naročnik ocenil, da predmet naročila (stalne dobave potrošnih sredstev za vzdrževanje higiene) ter dejavnost naročnika (bolnišnično zdravljenje) narekujeta čim hitrejši potek postopka izbire dobavitelja, kot tudi da takšno skrajšanje rokov kandidatom s priznano usposobljenostjo in sposobnostjo še vedno omogoča pripravo pravilne ponudbe. Navedeni oceni naročnika Državna revizijska komisija ne nasprotuje. Ob upoštevanju dejstva, da v obravnavanem primeru ne gre za prvo predložitev ponudb, ampak za šesto ponudbo kandidatov, katerim je bila usposobljenost in sposobnost priznana že 14.02.2001 ter ob identičnem predmetu naročila, za katerega je kandidatom že ves čas vnaprej znano, da se ponovi vsakokrat po preteku obdobja šestih mesecev (vabilu k oddaji ponudbe je priložena celo lastna disketa vsakega posameznega kandidata iz preteklega /5./ šestmesečnega obdobja, na kateri lahko kandidat samo ustrezno korigira cene za izdelke iz skupin, za katere mu je bila priznana usposobljenost in sposobnost) v konkretnem primeru nikakor ni mogoče trditi, da 10-dnevni rok vlagatelju ne omogoča, da pripravi pravilno ponudbo.

Dodati tudi velja, da je naročnik na zahtevo Državne revizijske komisije, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN, posredoval dopis - dodatna pojasnila, z dne 30.09.2003, iz katerih je razvidno, da se od štirinajstih kandidatov, katerim je bila 14.02.2001 priznana usposobljenost in sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila, s svojimi ponudbami za drugo fazo razpisa redno odziva enajst ponudnikov, od katerih je deset (torej vsi razen vlagatelja) pravočasno oddalo ponudbe tudi za 6. šestmesečje.

Kar zadeva spor o interpretaciji določila 2. alinee prvega odstavka 64. člena ZJN-1 v delu, ki se nanaša na najkrajši možni rok za sprejem ponudb v omejenem postopku, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni mogoče pritrditi nobeni od strank. Z vlagateljem se gre sicer strinjati v tem, da rok iz 2. alinee prvega odstavka 64. člena ZJN-1 v nobenem primeru ne more začeti teči od datuma, navedenega na povabilu k predložitvi ponudb. Vlagatelj namreč povsem upravičeno opozarja na dejstvo, da bi stališče, ki ga zagovarja naročnik in po katerem naj bi bil tek spornega roka odvisen od dne datiranja povabila za sodelovanje na razpisu (torej od datuma, ki je naveden na dokumentu, s katerim je bil kandidat povabljen k oddaji ponudbe), dejansko dopuščalo tako drastično skrajšanje rokov za pripravo ponudbe, da bi jim ponudniki v praksi le stežka ali pa sploh ne mogli slediti, predvsem pa bi takšno stališče omogočalo različne zlorabe - tudi v smislu ravnanj, ki jih opisuje vlagatelj v zahtevku za revizijo. Vendar pa obenem ni mogoče pristati niti na stališče, ki ga zagovarja vlagatelj in po katerem naj bi za sporni rok veljala sprejemna teorija (vlagatelj postavlja analogijo s tekom procesnih rokov v revizijskem postopku). Po stališču vlagatelja naj bi bilo pri računanju 10-dnevnega roka iz 2. alinee prvega odstavka 64. člena ZJN-1 potrebno vzeti kot izhodišče dan, ko je vlagatelj prejel (mu je bilo vročeno) vabilo k predložitvi ponudbe. Proti takšnemu stališču v prvi vrsti govori besedilo 62. člena ZJN-1 (Določitev splošnega roka za sprejem ponudb v omejenem postopku), iz katerega jasno izhaja, da rok za prejem ponudb pri omejenem postopku teče "â?? od dneva, ko je naročnik odposlal pisno vabilo". Prav tako pa proti takšni interpretaciji govori tudi logični argument, saj bi (podobno, kot to velja za stališče naročnika) pristajanje na interpretacijo vlagatelja omogočalo potencialno izigravanje postopka na strani ponudnikov, ki bi z izogibanjem vročitvi vabila k oddaji ponudb začetek teka spornega roka lahko prelagali v za daljši čas.
Določilo 2. alinee prvega odstavka 64. člena ZJN-1 zato ni mogoče interpretirati drugače, kot le tako, da (tudi) za potek spornega roka (ki ne pomeni nič drugega kot samo skrajšani splošni rok za sprejem ponudb v omejenem postopku iz 62. člena ZJN-1) velja oddajna teorija in je torej sporni rok potrebno računati od dneva, ko je naročnik odposlal dokument, s katerim so bili kandidati povabljeni k oddaji svoje ponudbe.

V obravnavanem primeru je iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila (poštna povratnica!) razvidno, da je naročnik vlagatelju poslal izvod razpisne dokumentacije, štev. 2/2001, z dne 25.8.2003, v katero je vključeno (je njen sestavni del) tudi Povabilo k oddaji ponudbe na obrazcu OBR-6/6, dne 29.09.2003 (vlagatelj je omenjeno pošiljko prejel dne 01.09.2003). Glede na dejstvo, da je kot relevantno izhodišče za računanje roka iz 2. alinee prvega odstavka 64. člena ZJN-1 potrebno šteti dan, ko je naročnik odposlal pisno vabilo k predložitvi ponudb (62. člen ZJN-1), je v obravnavanem primeru potrebno ugotoviti, da se je sporni 10-dnevni rok iztekel dne 08.09.2003 - torej še pred dnem 09.09.2003, ki je v razpisni dokumentaciji določen kot skrajni rok za sprejem ponudb. Ob navedenem je potrebno zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija pa v obravnavanem primeru ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ampak je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije v celoti utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne