018-218/03

Številka: 018-218/03-25- 1579

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/03; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za izdelavo projektne dokumentacije za športno rekreacijski park â?? - servisni objekt za tenis, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika, â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik),

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.
2. Dopolnilo zahtevka za revizijo z dne 28. 08. 2003 se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 04. 06. 2003 sprejel sklep, št. 414-05-43/2003-1300, o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za izvedbo storitev izdelave projektne dokumentacije za športno rekreacijski park â?? - servisni objekt za tenis. Ocenjena vrednost javnega naročila znaša 1.000.000,00 SIT. Za oceno ponudb je bila imenovana strokovna komisija.

Dne 13. 06. 2003 je naročnik s povabilom k oddaji ponudbe št. 414-05-41/2003-1120 pozval naslednja podjetja: â??. V povabilu k oddaji ponudbe so predmet razpisa naslednji objekti:
1. Nadkrita balinišča
2. Zahodna tribuna
3. Servisni objekt za tenis
4. Nogometno igrišče

Vsak izmed navedenih sklopov je samostojna enota, zato mora ponudnik ponuditi ceno za vsak naveden sklop.

V skladu s povabilom k oddaji ponudb bo naročnik sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo ponudil najnižjo ceno po posameznem sklopu ob upoštevanju vseh navedenih pogojev iz 41. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1). V primeru, da v proračunu ne bo dovolj sredstev za vse štiri sklope, si naročnik pridržuje pravico, da odda v izdelavo samo določene sklope navedenih projektov.

Naročnik je ponudnikom posredoval obvestilo o oddaji naročila male vrednosti št. 414-05-41/2003-1120 z dne 09. 07. 2003, v katerem je kot najugodnejšega ponudnika za izvedbo objektov balinišča, servisnega objekta za tenis in rezervnega nogometnega igrišča izbral podjetje â?? ( v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Pri izboru najugodnejšega ponudnika je naročnikova odločitev temeljila na merilu ponujene cene oz. vrednosti naročila. Na podlagi analize vseh ponudb je bilo ob upoštevanju navedenega merila ugotovljeno, da je izbrani ponudnik s ponujeno ceno za vse tri navedene objekte v znesku 5.400.000,00 SIT vključno z DDV najugodnejši ponudnik za izvedbo razpisanih del.

Dne 16. 07. 2003 je vlagatelj naročniku posredoval pritožbo na obvestilo o oddaji naročila za izdelavo PGD, PZI projektov v UN â??, ki jo je naročnik prejel dne 17. 07. 2003. Vlagatelj kot ponudnik za izdelavo PGD, PZI projektov v UN â?? (nadkrito balinišče, zahodna tribuna, servisni objekt za tenis, nogometno igrišče) ocenjuje, da pri izbiri izvajalca objektov ne more biti edino merilo ponujena cena projektov. Vlagatelj meni, da je to v neskladju z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95 z dne 14. 04. 1995, ki je začel veljati 29. 04. 2003), zlasti s
- 5. členom - Varovana dela
(2.) Za avtorska dela veljajo zlasti:
9. arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s
področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture
- 6. členom - Sestavine avtorskega dela
(1.) Osnutek, sestavni deli in naslov avtorskega dela, ki so sami po sebi individualne intelektualne stvaritve, uživajo enako varstvo kot samo delo.
(2.) Ne glede na prejšnji odstavek ni dovoljeno jemati za naslov avtorskega dela naslova, ki je bil že uporabljen za kakšno avtorsko delo enake vrste, če bi tak naslov ustvaril ali utegnil ustvariti zmedo glede izvora dela.
- 7. členom - Predelave avtorskih del
(1.) Prevodi, priredbe, aranžmaji in druge predelave prvotnega avtorskega
dela ali drugega gradiva, ki so intelektualna stvaritev, so samostojna
avtorska dela.
(2.) S predelavo iz prejšnjega odstavka ne smejo biti prizadete pravice avtorja
prvotnega dela.

- z Odlokom o ureditvenem načrtu za športno - rekreacijski park â?? (Uradni list RS, št. 108/2001) - 3. člen

Poleg navedenih kršitev pri izbiri izvajalca je tudi izbrani ponudnik ponujal cene projektov, ki so za cca. 50% nižje od cen, ki jih priporoča IZS Slovenije v "Priručniku za konzultantske usluge u investicijskoj izgradnji".
Neupoštevanje minimalnih tarifnih pogojev po mnenju vlagatelja pomeni kršenje Etičnega kodeksa članov IZS in je predmet disciplinskih postopkov.

Naročnik je dne 20. 08. 2003 s sklepom št. 414-05-41/2003-1920 vlagateljevo zahtevo za revizijo postopka javnega naročila male vrednosti zavrgel kot nedovoljeno. Hkrati je vlagatelja pozval, da naročniku najkasneje v treh dneh od prejema odločitve pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. V obrazložitvi naročnik ugotavlja, da vlagatelj ocenjuje, da pri izbiri izvajalca projektov ne more biti edino merilo ponujena cena projektov. 10. člen ZRPJN po naročnikovem mnenju taksativno določa primere za izključitev revizije postopkov javnega naročanja, saj določa, da zahtevka za revizijo ni možno vložiti glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil. Merila za ocenjevanje ponudb so torej v pristojnosti naročnika in revizije glede meril za ocenjevanje ponudb po zakonu ni možno vložiti. Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Nedvomno so bili vsi ponudniki seznanjeni z merili za ocenjevanje ponudb, saj je naročnik v povabilu k oddaji ponudbe št. 414-05-41/2003-1120 z dne 13. 06. 2003 pri Specifikaciji ponudbe jasno navedel, da bo sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo ponudil najnižjo ceno po posameznem sklopu ob upoštevanju vseh navedenih pogojev ter ob izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1.
Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah pa po mnenju naročnika ni pravna podlaga za odločanje o reviziji postopkov javnega naročanja.

Naročnik je od vlagatelja dne 01. 09. 2003 prejel dopolnilo zahtevka za revizijo javnega naročila male vrednosti z dne 28. 08. 2003, v katerem ga vlagatelj obvešča, sa se je zaradi nejasnosti v zvezi s pritožbo na obvestilo o oddaji naročila za izdelavo PGD, PZI projektov v UN â?? z dne 16. 07. 2003 odločil, da le-to ponovno obrazloži in hkrati dopolni vlogo za revizijo javnega naročila v skladu z ZRPJN. V dopolnitvi zahtevka vlagatelj natančno navaja svoj naziv in kontaktno osebo, javno naročilo, na katerega se zahtevek nanaša, kot kršitve pa navaja kršitve 53. in 73. člena ZJN-1 ter Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

Kot dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, navaja:
5.1. Izbrani ponudnik je nastopil z neobičajno nizko ceno oz. ceno, ki je za cca. 50% nižja od cene, katero priporoča IZS v Priročniku za konzultantske usluge v investicijski izgradnji
5.2. Odpiranje ponudb ni bilo javno (73. člen ZJN-1).
5.3. Vlagateljevo podjetje je skupaj z zunanjimi sodelavci izdelalo UN športno rekreacijski park â??, URN-8/99, ki je bil sprejet z odlokom o ureditvenem načrtu za športno rekreacijski center â??. Uradni list RS št. 108/2001. V URN-8/99 so izdelane idejne rešitve objektov, na katere se nanaša izdelava PGD, PZI projektov v omenjenem javnem naročilu, zato ocenjuje, da predstavlja oddaja javnega naročila skladno s 5., 6., 7. in 19. členom Zakona o avtorskih pravicah kršitev njegovih avtorskih pravic.

Naročnik je z dopisom št. 414-05-41/2003-1920, z dne 22. 09. 2003 Državni revizijski komisiji skladno s 17. členom ZRPJN odstopil vso dokumentacijo predmetnega javnega naročila male vrednosti, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 24. 09. 2003.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in vpogledu v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju te obrazložitve.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.)V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je najprej preverila vlagateljevo navedbo, da pri izbiri izvajalca objektov ne more biti edino merilo ponujena cena projektov. Le-to naj bi bilo v neskladju z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah. Ob vpogledu v naročnikovo dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz povabila k oddaji ponudbe z dne 13. 06. 2003 izhaja, da je naročnik kot edino merilo za izbor najugodnejšega ponudnika postavil najnižjo ceno ob upoštevanju vseh navedenih pogojev ter ob izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1. ZJN-1 zahteva od naročnika, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Pri odločitvi, katera in koliko meril meril bo določil in uporabil, je naročnik sicer avtonomen, vendatr ta merila ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Glede na možna merila zakon določa dva načina izbire ponudbe:
- izbira ponudbe z najnižjo ceno,
- izbira ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Naročnik se je v predmetnem javnem razpisu odločil za izbiro ponudbe na podlagi edinega merila cene in to v povabilu ponudbe tudi nedvomno navedel. Pri izbiri ponudbe z najnižjo ceno mora naročnik izbrati ponudbo z najnižjo ceno. V tem primeru ne more vrednotiti ponudb po drugih merilih.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v tej fazi postopka oddaje javnega naročila (po odločitvi naročnika o oddaji javnega naročila) ugovarjanje zoper zapis določil razpisne dokumentacije formalno-pravno prepozno. Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga (predmet naročila, tehnične specifikacije, pogoji, merila, ...), ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila (peti odstavek 12. člena ZRPJN). Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti in načelo učinkovitosti (3. člen ZRPJN) revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev naročnika reagirati takoj, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. S tem je omejena tudi možnost taktiziranja zainteresiranih za dodelitev naročila, ki bi čakali na morebitno ugodnost odločitve naročnika in šele kasneje izrazili nestrinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Te ugotovitve ne spreminja niti dejstvo, da vlagatelj svoj očitek v zvezi s to zatrjevano kršitvijo veže na morebitno kršitev drugih predpisov, vendar zgolj v povezavi z izbiro vrste merila.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik utemeljeno zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki naročniku očita, da pri izbiri izvajalca objektov ne more biti edino merilo ponujena cena projektov.
Poleg tega očitka je bilo potrebno odločiti tudi o utemeljenosti navedbe vlagatelja v povezavi z zatrjevanjem obstoja neobičajno nizke cene, saj naj bi izbrani ponudnik ponujal storitev kar 50% nižje od cen, ki jih priporoča IZS Slovenije v "Priručniku za konzultantske usluge u investicijskoj izgradnji".

Po mnenju Državne revizijske komisije je oblikovanje ponudbenih cen stvar poslovne odločitve ponudnikov, ki pri tem upoštevajo poleg fiksnih stroškov tudi pričakovane (utemeljeno) konkurenčne ponudbe ostalih ponudnikov. Ponudniki imajo v tem pogledu vso poslovno svobodo, da z ukrepi notranje organizacije in racionalizacije stroškov poslovanja oblikujejo tržno konkurenčne oz. primerljive cene svojih storitev. Nenazadnje je prav konkurenčnost ponudb ob izpolnjevanju ostalih pogojev za izvedbo javnega naročila temeljni interes naročnika in smisel javnega naročanja. Po konkurenčnem pravu je zniževanje (kakor tudi zviševanje) cen stvar tržne svobode. Ali gre v konkretnem primeru dejansko za neobičajno nizko ceno ali ne, je potrebno presojati ob upoštevanju pravnih okvirov, ki jih določa pravo javnih naročil in pravo konkurence. Zaradi specifične narave javnih naročil določa pravo javnega naročanja določene standarde tudi na konkurenčnem področju. Tako 10. točka prvega odstavka 3. člena in 53. člen ZJN-1 določata pravni standard neobičajno nizke cene, 5. člen ZJN-1 pa ureja načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki.

Prvi odstavek 53. člena ZJN-1 določa: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko da razumen rok, ki ni daljši od 20 dni.".

Naročnik torej ni dolžan od ponudnika, ki ponudi nizko ceno, zahtevati obrazložitve ponudbene cene, ampak morata biti za to izpolnjena dva pogoja: (1) ponudbena cena mora biti neobičajno nizka oz. takšna, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe posla in (2) naročnik mora imeti zaradi tega dvoma namen zavrniti ponudbo z neobičajno nizko ceno. Iz besedila zakona je razvidno, da se postopek nanaša na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna. Tega, katere cene je potrebno šteti za "neobičajno nizke" in pod kakšnimi pogoji, zakon, razen v 10. točki 3. člena ZJN-1 ("neobičajno nizka cena" - cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila), ne določa, zato je mogoče skleniti, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec prepustil (avtonomni) poslovni oceni naročnika. Sam postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen pa je namenjen varstvu ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, in sicer v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko".

Nizka cena torej sama po sebi ni prepovedana. ZJN-1 določa, da mora naročnik v primeru, če oceni, da ponujena cena zbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila oz. o realni oceni vrednosti ponujenih storitev, od ponudnika zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe. Glede na to, da je naročnik izbral napadeno ponudbo, izhaja očitno dejstvo, da cena izbranega ponudnika pri njem ni vzbudila dvoma v smislu citiranih določb ZJN-1.

Ob tem velja predvsem dodati, da vlagatelj svojih trditev o nizki ceni izbranega ponudnika ni z ničemer utemeljil in za njih ni ponudil nobenih dokazov, temveč je zgolj pavšalno navedel, da je cena izbranega ponudnika "za 50% nižja od cen, ki jih priporoča IZS". V skladu z 12. členom ZRPJN bi tako moral vlagatelj navesti poleg domnevne kršitve tudi dokaze, ki le-to potrjujejo. V okviru tega bi lahko Državna revizijska komisija tudi izvedla njihovo presojo.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, v okviru presoje utemeljenosti zahtevka za revizijo z dne 16.07.2003, ni kršil postopkovnih pravil Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00), zato je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila zahtevek za revizijo kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

V zvezi z dopolnilom zahtevka za revizijo javnega naročila male vrednosti z dne 28. 08. 2003
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v njem svoj zahtevek za revizijo razširil. Poleg ponavljanja navedb iz zahtevka za revizijo navajal tudi nova dejstva. Teh novih vlagateljevih trditev Državna revizijska komisija pri presojanju utemeljenosti zahtevka za revizijo ni upoštevala, saj jih je vlagatelj uveljavljal po preteku desetdnevnega prekluzivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo. ZRPJN namreč v prvem odstavku 12. člena jasno določa, da je po odločitvi o dodelitvi naročila rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila. V zakonu določen rok je prekluzivne narave, kar pomeni, da ponudnik, ki zamudi rok, določene pravice ne more več uveljavljati. Citirana določba udejanja temeljni načeli revizije postopkov javnega naročanja, in sicer načelo hitrosti in načelo učinkovitosti ter velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Državna revizijska komisija se zato ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu, saj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki je podano v skladu s 17. členom ZRPJN, ni mogoče uveljavljati novih dejstev in dokazov, ker naročnik ni imel možnosti, da se o teh dejstvih izjavi. Zaradi navedenega je bilo potrebno dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 28. 08.2003, v skladu s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne