018-217/03

Številka: 018-217/03-1417

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99, 110/2002, 14/2003 v nadaljevanju: ZRPJN) po članu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo drobnega potrošniškega pisarniškega materiala, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper sklep naročnika â??(v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se z a v r n e kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev.: â??, z dne â??, pod štev. objave Ob-â??, objavil javni razpis za dobavo drobnega potrošnega pisarniškega materiala.

Naročnik je prejel tri ponudbe glede katerih je ugotovil, da so bile vse pravočasne.

Po javnem odpiranju in pregledu ponudb, je naročnik ugotovil, da sta ponudbi dveh ponudnikov nepravilni, ker v celoti ne izpolnjujeta vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je dne 18.08.2003, izdal sklep št.: 11/2003-JN, s katerim je odločil, da se postopek oddaje javnega naročila za dobavo drobnega potrošnega pisarniškega materiala ponovi. V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da sta ponudbi dveh ponudnikov nepravilni, ker v ponudbi ponudnika â??, predložen vzorec pogodbe ni bil v celoti izpolnjen, saj v 3. členu pogodbe ni vpisana pogodbena cena, kar je v nasprotju z zahtevo za pravilnost ponudbe, kot je navedeno v točki B.4.8. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, medtem ko v ponudbi vlagatelja priložen vzorec fotokopirnega papirja ni bil opremljen s tehnično specifikacijo proizvajalca papirja, kar je v nasprotju z zahtevo, ki je navedena v predračunu - priloga št. G razpisne dokumentacije. Ker je po izločitvi dveh nepravilnih ponudb naročniku ostala samo ena pravilna ponudba, v skladu z 76. členom ZJN-1 ni mogel izbrati najugodnejšega ponudnika.

Dne 01.09.2003 je naročnik prejel zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila.

Vlagatelj navaja, da je v segmentu fotokopirnega papirja ponudil artikel Papir fotokopirni â?? B 80g / 500 listov v zavitku, pri čemer je â?? zavarovana blagovna znamka vlagatelja. Vlagatelj navaja, da je navedel tehnično specifikacijo fotokopirnega papirja, ki jo sam zahteva od dobaviteljev, kakor tudi trenutnega dobavitelja. Kot lastnik blagovne znamke vlagatelj garantira za navedeno kvaliteto, kot je to predpisano s trgovinskimi uzancami, hkrati se kot lastnik blagovne znamke definira za proizvajalca. Vlagatelj predlaga, da naročnik prekliče sklep o izločitvi vlagatelja ter pristopi k vrednotenju dveh ponudnikov.

Naročnik je dne 01.09.2003, z dopisom št.: 11/2003-JN-7021, zahteval od vlagatelja, da dopolni zahtevek s potrdilom o plačilu takse.

Dne 04.09.2003 je naročnik prejel dokazilo o plačilu takse.

Naročnik je s sklepom št.: 11/2003-JN, z dne 11.09.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi svoje odločitve je naročnik navedel, da je v razpisni dokumentaciji v predračunu priloga št. G, jasno in določno zahtevano, da mora ponudnik priložiti vzorec fotokopirnega papirja opremljen s tehnično specifikacijo proizvajalca papirja. Vlagatelj je vzorcu priložil dokument iz katerega so razvidni podatki o ponudniku, kontaktni osebi, vrsti (znamki) ponujenega papirja, proizvajalcu in lastnostih ponujenega papirja, pri čemer je kot proizvajalec naveden â??; poreklo EU (Italija). V skladu z razpisno dokumentacijo bi vlagatelj moral priložiti potrdilo ali kakršnokoli izjavo o kvaliteti ponujenega papirja, ki bi ga izdal dejanski proizvajalec papirja, potrdilo vlagatelja oz. lastnika blagovne znamke ne more nadomestiti potrdila dejanskega proizvajalca.

Vlagatelj je dne 18.09.2003 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 23.09.2003 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o vodenju postopka oddaje javnega naročila Državni revizijski komisiji v pristojno odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določbo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "2. Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. 3. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Pojem pravilne ponudbe določa ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena, kjer pravi, da je: "pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije;" V skladu z logično razlago "argumentum a contrario" je torej nepravilna ponudba med drugimi tudi tista ponudba, ki ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

V danem primeru je bila kot ena izmed takih zahtev razpisne dokumentacije določena predložitev tehnične specifikacije proizvajalca. Kot sicer pravilno navaja tudi naročnik, je v razpisni dokumentaciji pod točko "G" v prilogi št. G: predračun - drobni pisarniški material na zadnji izmed osemnajstih strani priloge zapisano "VZOREC: Ponudnik mora za testiranje, kot edini vzorec priložiti artikel pod zaporedno št. 2, fotokopirni papir A4 (zavitek 500 listov) s priloženo tehnično specifikacijo proizvajalca papirja. â??" Da zahteva razpisna dokumentacija predložitev tehnične specifikacije, katero je izdal sam proizvajalec, in ne zgolj navedbo tehničnih lastnosti ponujenega papirja s strani samega ponudnika, je jasno razvidno iz navedene določbe razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru glede na besedilo razpisne dokumentacije ne bi bilo mogoče postaviti pod vprašanje same razlage razpisne dokumentacije. ZJN-1 v prvem odstavku 23. člena od naročnikov zahteva, da morajo pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da ponudniki lahko na njeni osnovi pripravijo pravilno ponudbo. Citirani člen nalaga naročniku, da morajo biti vse zahteve v razpisni dokumentaciji zapisane tako, da lahko vsi ponudniki nedvomno vedo za pomen posameznih podatkov, ki jih vsebujejo, in je na ta način mogoča tudi primerjava med ponudbami različnih ponudnikov. Le takšna razpisna dokumentacija hkrati omogoča naročniku pridobitev pravilnih in medsebojno primerljivih ponudb, ki rezultirajo v možnost poštene, nepristranske in celovite primerjave. Vendar je hkrati potrebno upoštevati, da je ponudnik tisti, ki je odgovoren za skrbno pripravo ponudbe. Vlagatelj, kot ponudnik, ni zahteval pojasnil, kar bi sicer lahko storil, v kolikor mu določbe razpisa ali razpisne dokumentacije ne bi bile jasne (tretji odstavek 25.člena ZJN-1 in 5. točka B. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, na strani 7 razpisne dokumentacije). Kot je bilo ugotovljeno zgoraj za vlagatelja torej ni sporno, da je bila ta zahteva razpisne dokumentacije jasno in nedvoumno določena in jo je tudi vlagatelj razumel tako kot jo v svoji odločitvi o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka navaja naročnik.

Vlagatelj je v ponudbeni dokumentaciji priložil dokument v katerem so med drugim navedene tehnične lastnosti ponujenega papirja, obenem pa je v tem istem dokumentu izrecno navedel, da je proizvajalec papirja â??, poreklo ponujenega papirja pa EU (Italija). V nasprotju z navedenim pa vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo navaja "Kot lastnik blagovne znamke se štejemo za proizvajalca". ZJN-1 v 4. odstavku 55.člena določa, da ponudnik po poteku roka za oddajo ponudbe naročniku, ponudbe ne sme več umakniti ali spremeniti. Prav tako pa ZJN-1 smiselno isto prepoved v prvem odstavku 54. člena določa tudi za naročnika: "Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustreznoâ??" Naročnik je tako ravnal pravilno, ko ponudnika ni štel za proizvajalca ponujenega papirja, iz istih razlogov pa tudi Državna revizijska komisija ni mogla slediti naknadnim spremenjenim navedbam vlagatelja, da je on sam proizvajalec papirja, oziroma točneje kot navaja sam vlagatelj, da se kot lastnik blagovne znamke definira kot proizvajalec.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s tem, ko ni predložil tehnične specifikacije proizvajalca, ni izpolnil vseh zahtev razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ob tem ne presoja pomena in smiselnosti take zahteve naročnika, v kolikor taka zahteva ne pomeni obenem kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki ali kršitev kakšnega drugega temeljnega načela javnega naročanja, ki jih določa ZJN-1, temveč šteje tako zahtevo zgolj kot element, ki mora biti v ponudbi izpolnjen, da se ponudba lahko šteje za pravilno, kot to določa ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena, kar je bilo navedeno že zgoraj. Poleg tega bi bilo izpodbijanje zahtev razpisne dokumentacije v tej fazi postopka oddaje javnega naročila prepozno (peti odstavek 12. člena ZRPJN). Posledica neizpolnjevanja navedene zahteve razpisne dokumentacije pa je, da je ponudba vlagatelja nepravilna. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb zavrnil kot nepravilno, ravnal tudi skladno s 76. členom ZJN-1. Drugi odstavek navedenega člena namreč določa: "V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe.".

Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni kršil postopkovnih pravil ZJN-1, zato je skladno s drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila zahtevek za revizijo kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

ZRPJN v četrtem odstavkom 22. člena ZRPJN odloča, da če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka na pisno zahtevo naročniku povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, medtem ko v petem odstavku istega člena določa, da morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške za katere zahtevata povračilo. Povrnitev stroškov je mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Ker naročnik ni priglasil stroškov o tem Državna revizijska komisija tudi ni mogla odločati.

Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da v skladu z 11.členom ZRPJN vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. O vloženem zahtevku za revizijo mora naročnik obvestiti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila najkasneje v treh dneh od prejema zahtevka za revizijo. Naročnik je prejel zahtevek za revizijo 01.09.2003, medtem ko je preostalim ponudnikom poslal obvestil o tem, po poteku tridnevnega zakonskega roka, to je 11.09.2003. Kljub navedenemu Državna revizijska komisija ugotavlja, da ta kršitev zakona ni imela škodljivih posledic za potencialne ponudnike in vlagatelja.

Končno Državna revizijska komisija dodaja, da odločanje naročnika v postopku oddaje javnega naročila ni oblastno oziroma avtoritativno ravnanje, kjer vstopa naročnik v premoženjskopravna razmerja kot izvrševalec oblasti (iure imperii), in zato naročniku, četudi sicer pri nekaterih svojih drugih odločitvah ob izvrševanju svojih pristojnosti v funkciji upravnega organa odloča z izdajo sklepov in odločbe, v danem primeru, ko odloča iure gestionis in ne iure imperi, ni potrebno svoje odločitve po 78. členu ZJN-1 oblikovati v obliki sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne