018-211/03

Številka: 018-211/03-24-1511

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99, 110/2002, 14/2003 v nadaljevanju: ZRPJN) po članu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo univerzalnega dinamometra s komoro in ekstenziometrom, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba â??, (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper sklep naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev v sklepu o oddaji javnega naročila, z dne 30.06.2003, za dobavo univerzalnega dinamometra s komoro in ekstenziometrom, naročnika â??, objavljenega v Uradnem listu RS, štev.: â??, z dne â??, pod štev. objave Ob-â??.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 100.000,00 SIT v 15-ih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev.: â??, z dne â??, pod štev. objave Ob-â??, objavil javni razpis za dobavo univerzalnega dinamometra s komoro in ekstenziometrom.

Naročnik je prejel dve ponudbi glede katerih je ugotovil, da so bile obe pravočasni. Strokovna komisija naročnika je o javnem odpiranju ponudb sestavila zapisnik in dopolnitev zapisnika z dne 22.05.2003. Vlagatelj je dne 29.05.2003 od naročnika zahteval dopolnitev zapisnika z odgovori na zastavljena vprašanja, ki so bili podani s strani ponudnikov na samem odpiranju ponudb, posebej glede navedb izbranega ponudnika o tem, da je po dogovoru možen popust na ponujeno ceno. Naročnik je z dopisom z dne 30.06.2003 vlagatelju odgovoril, da ZJN-1 ne pozna dopolnitev zapisnika in zagotovil, da je strokovna komisija upoštevala absolutne cene, to so cene, ki sta jih ponudnika zapisala s številkama.

Po javnem odpiranju in pregledu ponudb, je naročnik kot najugodnejšega ponudnika s sklepom, z dne 30.06.2003, izbral ponudnika â??. V obrazložitvi sklepa je naročnik zapisal, da je obrazložitev podana v zapisniku strokovne komisije, z dne 06.06.2003, kateri je priloga tega sklepa, ter pozval izbranega ponudnika k podpisu pogodbe.

Dne 14.07.2003 je naročnik prejel zahtevek za revizijo postopka javnega naročila. Vlagatelj navaja, da zahtevek vlaga zaradi netransparentne in nepravilne uporabe meril za ocenjevanje ponudb. Glede netransparentne uporabe meril vlagatelj navaja, da je iz zapisnika strokovne komisije na katerega se sklicuje obrazložitev sklepa o izbiri, naveden le končni seštevek točk za posamezna merila, niso pa navedeni razlogi za podeljeno število točk. Iz zapisnika izhaja, da je pregled obsežnih in tehnično zahtevnih ponudb trajal le 45 minut, iz česar izhaja, da komisija ni preučila ponudb. To izhaja tudi iz dejstva, da sta obe ponudbi pri merilu zmogljivost enako ocenjeni, kar pa ob različnih tehničnih podatkih za ponujena stroja ni mogoče. Vlagatelj predlaga, da strokovna komisija ali izvedenec podrobneje preuči ponudbi in izdela prednostni seznam, ki je sicer predviden v razpisnih pogojih in navodilih naročnika, ter ponovno oceni ponudbe pri merilu zmogljivost. Vlagatelj navaja, da veljajo te navedbe in njegova zahteva tudi za merilo reference. Glede nepravilne uporabe meril vlagatelj navaja, da pri merilu cena/zmogljivost obe ponudbi očitno izpolnjujeta minimalne tehnične specifikacije, saj nobena ni bila izločena, kot to predvidevajo razpisni pogoji naročnika (drugi odstavek točka 7), vendar to ne pomeni, da sta ponudbi glede zmogljivosti enaki. Vlagatelj očita naročniku, da komisija ni izdelala prednostnega seznama in tudi ni izvedla ocenjevanja glede na boljše tehnične pogoje od minimalno zahtevanih, slednje predvsem tam, kjer je bila pri tehničnih karakteristikah v razpisnih pogojih naročnika uporabljena besedica "vsaj", in je bilo s tem ponudnikom prepuščeno, da ponudijo stroj z boljšimi karakteristikami. Vlagatelj navaja, da sta bistveni karakteristiki dinamometra ob predpisani maksimalni sili 30 kN predvsem hod merilnega mostu stroja ter merilno območje za silo. Glede hoda merilnega mostu vlagatelj navaja, da so tehnične karakteristike zahtevale "vsaj" hod merilnega mostu 1635 mm pri temperaturi okolice in vgrajenih prižemah, za klima komoro pa je bil hod z dodatnimi pojasnili prepuščen ponudniku glede na njegovo izvedbo stroja, vendar ob zahtevi iz dodatnih pojasnil, da morata biti ekstenziometra uporabljena v komori, pri tem pa naj ima večji celoten hod vsaj 850 mm. Vlagatelj navaja, da je ob odpiranju ponudb predstavnik izbranega ponudnika izjavil, da je njihov celotni hod pri temperaturi okolice 1635 mm, ob vgrajeni komori in prižemah pa znotraj klima komore 305 mm pri začetni merilni dolžini 0 mm, medtem ko je vlagatelj ponudil pri temperaturi okolice 1940 mm, ob vgrajeni komori in prižemah pa 745 mm pri začetni merilni dolžini 50 mm.
Glede merilnega območja celice za silo, vlagatelj navaja, da glede na namen aparata podanega v razpisni dokumentaciji in logične razlage izhaja, da mora ponudnik ponuditi tudi drugo merilno celico, saj predpisano območje natančnosti na prvi merilni celici ne zadošča. Vlagatelj to zahtevo izpolnjuje, medtem ko izbrani ponudnik druge merilne celice po izjavah predstavnika na odpiranju ponudb, ni ponudil.
Nadalje vlagatelj navaja, da je bistveno boljši od razpisanih tehničnih karakteristikah, kjer je bila uporabljena beseda "vsaj", še pri drugih tehničnih karakteristikah in sicer: pri resoluciji kontrole položaja merilnega mostu; maksimalnem hodu merilnega mostu, širini stroja med vodili; sinhroniziranem vzorčenju meritev po kanalu; ponovljivosti merjenja sile; ponovljivosti merjenja podaljška; celotnemu hodu ekstenziometra; natančnosti merjenja ekstenziometra elastični/togi materiali; ter tudi tam, kjer ni bila uporabljena beseda "vsaj", to je pri: merilnem območju za silo do 30 kN; največji merilni hitrosti pri polni obremenitvi 500 mm/min; najmanjši merilni hitrosti 0,001 mm/min; širini stroja med vodili; hod v klima komori; notranji širini klima komore; hladilnem sredstvu; za kar vse navaja posamezne podatke za vlagatelja in izbranega ponudnika s pripombami v primerjalni tabeli.
Glede kvalitete vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ponuja starejšo serijo strojev, ki je na tržišču že 10 let, in ne novejše, ki je na trgu dve leti, pri čemer je novejša serija ponudnika namenjena akademskemu tržišču, starejša pa za industrijske meritve, ob tem da je bil poudarek iz dodatnih pojasnil naročnika z dne 06.05.2003, da gre v razpisu za raziskovalno opremo in ne za aparate na katerih se izvajajo standardizirane meritve. Vlagatelj ponuja najnovejšo tehnologijo staro dve leti, od tod pa tudi bistvene naveden razlike tehničnih karakteristik, saj stare opreme vlagatelj zavestno ni ponudil glede na navedbe v razpisni dokumentaciji, ravno zato pa enaka ocena zmogljivosti vlagatelja še dodatno preseneča.
Vlagatelj navaja, da je komisija tudi pri merilih, kot so cena, rok trajanja garancije in rok dobave, našla razlike in zato ponudbe ocenila različno, medtem ko pri merilih zmogljivosti stroja in reference, kjer so po mnenju vlagatelja tudi razlike, tega ni storila in je ponudbi ocenila enako. Vlagatelj glede referenc posebej navaja, da je treba poleg certifikatov oceniti tudi referenčni listi obeh ponudnikov, saj je obseg referenc za firmo â?? bistveno večji od firme â??, pri čemer mu niso znani primeri 5 referenc za stroje dobavljene v zadnjih 10 letih v Sloveniji za firmo â??.
Vlagatelj končno predlaga, da se celotna dokumentacija ponovno oceni in izdela prednostni seznam, zaradi tehnične zahtevnosti pa naj jo pregleda tudi izvedenec.

Vlagatelj zahtev povrnitev stroškov plačane takse v višini 100.000,00 SIT.

Dne 05.08.2003 je naročnik prejel zahtevek za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. V njem vlagatelj navaja, da je naročnik prejel njegov zahtevek za revizijo 14.07.2003, do 04.08.2003 vlagatelj ni prejel odgovora naročnika, in zato s potekom 20 dnevnega roka iz 16. člena ZRPJN zahteva, da postopek nadaljuje Državna revizijska komisija.

Dne 28.08.2003 je Državna revizijska komisija prejela odgovor naročnika na zahtevek vlagatelja. V odgovoru naročnik navaja, da pregled ponudbe ni trajal 45 minut, temveč od javnega odpiranja ponudb 22.05.2003 do 06.06.2003. Aparat izbranega ponudnika je po navedbah naročnika zadostil vsem zahtevanim karakteristikam in je po finančni moči naročnika primeren, starost tehnologije pa ni merilo. Naročnik meni, da je zahteva po pregledu izvedenca nerazumljiva, saj ne gre za kriminalno dejanje in poudarja, da se je odločil za cenejšega ponudnika, kar je z vidika porabe proračunskega denarja oceniti pozitivno.
Glede posameznih navedb vlagatelja se naročnik sklicuje na obrazložitev vodje javnega naročila, katerega prilaga odgovoru.
V obrazložitvi je tako navedeno glede primerjalnih tabel, da so bile izdelane in so priložene temu odgovoru, pri čemer je bila tabela predložena vsem pedagoškim delavcem, ki so jo vsak posamezno ovrednotili (4 za izbranega ponudnika 2 za vlagatelja). Nadalje navaja, da so povprašali druge uporabnike dinamometrov obeh ponudnikov in zbrali njihova mnenja (drag servis vlagatelja, vlagateljev stroj neuporaben pri preizkušanju mokrih preskušancev pri pH pod 7).
Glede enake ocene zmogljivosti navaja, da so bili v razpisni dokumentaciji in dodatnih pojasnilih podani tehnični podatki, ki jih naročnik zahteva, zmogljivosti pa so bile ocenjene tako, da so bile ocenjene tudi prednosti, ki jih navaja vlagatelj.
Glede referenc naročnik poudarja, da je bilo po razpisnih pogojih merilo število certifikatov o kakovosti opreme (8 izbrani ponudnik in 4 vlagatelj), ne pa reference o prodaji, saj so te kot merilo lahko varljive, kljub temu pa naročnik navaja, da je upošteval tudi prodajo in pri tem navaja podatke za oba ponudnika v Sloveniji in Evropi.
Glede navedb o tehničnih lastnostih navaja, da je bilo merilo cena/zmogljivost: doseganje vseh zahtevanih tehničnih lastnosti in zagotavljanje največje možne natančnosti ter ponovljivosti meritev. Zahtevane tehnične lastnosti so bile izpolnjene pri obeh ponudnikih. Glede ponovljivosti merjenja sile je bila ponudba vlagatelja boljša, a je težko oceniti koliko boljša (za 100% ali za 0,000001%), medtem ko za ponovljivost merjenja podaljška vlagatelj ni dal podatka (naročnik predvideva, da ne izpolnjuje zahtevanega pogoja in zato ni dal podatka); glede natančnosti meritve sile naročnik poudarja, da v kolikor bi res upošteval samo to kar je izrecno napisal v razpisnih pogojih, bi pri merilu zmogljivost dobil največje število 50 točk samo izbrani ponudnik in vlagatelj ne bi smel doseči 50 točk, ker pa je pri nekaterih drugih tehničnih karakteristikah (višja največja merilna hitrost; nižja najmanjša merilna hitrost; boljša resolucija kontrole položaja merilnega mostu), katere so po mnenju naročnika manj pomembne, navedel boljše podatke vlagatelj, je tudi vlagatelj pridobil 50 točk.
Nadalje navaja glede hoda merilnega mostu, da aparat vlagatelja sploh ni namizni, kar pa je naročnik zahteval, izrecno pa naročnik poudarja, da ni zahteval dveh merilnih celic, temveč le eno z maksimalno silo 30 kN, glede zahteve, da mora biti aparat tak, da bo omogočal tudi preskušanje vlaken, papirja, folij, pa slednje pomeni le to, da bo mogoče nekoč v bližnji ali daljni prihodnosti kupiti še drugo celico. Naročnik dodaja, da se za vrednotenje zmogljivosti sicer lahko pripravi točkovanje po posameznih karakteristikah, vendar bo ob strogem upoštevanju razpisa, po katerem ima se vrednoti kot najpomembnejše največja možna natančnost in ponovljivost meritev imel prednost izbrani ponudnik. Končno podaja še opombo, da vlagatelj ni podal cene po delih, kar je bilo zahtevano, njegov aparat je večji, težji, neprijazen za rokovanje in porabi več energije, izbrani ponudnik pa ni podal zahtevane skice stroja.

Dne 15.09.2003 je Državna revizijska komisija prejela prošnjo naročnika, naj se zahtevek za revizijo rešuje prednostno.

Dne 16.09.2003 je Državna revizijska komisija v skladu z 17. členom ZRPJN od naročnika zahtevala, naj ji v roku 3 dni posreduje relevantno dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila.

Dne 19.09.2003 je naročnik poslal Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za nadaljevanje postopka vlagatelja.

Naročnik je, na ponovni poziv, dne 24.09.2003 izročil Državni revizijski komisiji preostalo dokumentacijo o vodenju postopka oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določbo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "2. Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. 3. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Pred meritorno obravnavo vlagateljevih navedb želi Državna revizijska komisija opozoriti, da ima zgolj kasatorična pooblastila, zato s svojim sklepom ne more nadomestiti odločitve naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Revizija postopka preprečuje nezakonito izbiro ponudnika (pogodbene stranke). Odločitev o izbiri pa je še vedno v rokah naročnika. Tudi v reviziji postopka oddaje javnega naročila je ohranjena avtonomija volje naročnika pri izbiri pogodbene stranke. Seveda je ta avtonomija omejena, saj lahko naročnik izbere le tistega ponudnika in ponudbo, ki je skladna z vnaprej postavljenimi pogoji in omejitvami ter najugodnejša po postavljenih merilih. V reviziji postopka pa se ne ugotavlja vzročna zveza med kršitvijo in možnostjo, da bi bil vlagatelj zahtevka izbran kot najugodnejši ponudnik. Ugotovljena kršitev se sankcionira, ne glede na možnosti vlagatelja zahtevka za revizijo. Ob slednje zapisanem pa gre kljub temu opozoriti tudi na vprašanje aktivne legitimacije (9. člen ZRPJN).

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagateljeve trditve o netransparetnem ocenjevanju ponudb, ki naj bi izhajalo iz dokumentacije, ki jo je v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika prejel (sklep naročnika, z dne 30.6.2003 in zapisnik seje strokovne komisije, z dne 6.6.2003), same po sebi niso v celoti utemeljene. Ne gre namreč spregledati, da iz celotne dokumentacije naročnika ni razvidno, da bi vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila od naročnika zahteval izdajo obrazloženega obvestila (79. člen ZJN-1). Glede tega Državna revizijska komisija opozarja, da ZJN-1 v 78. členu ureja poročilo o oddaji naročila in v prvem odstavku tega člena določa tudi obvezne podatke, ki morajo sestavljati to poročilo. V drugem odstavku 78. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik na podlagi poročila o oddaji naročila ponudnikom nemudoma posredovati zgolj obvestilo o oddaji naročila, ne določa pa obveznih podatkov, ki bi jih tako obvestilo o oddaji naročila moralo vsebovati. Na tem mestu velja vlagatelja opozoriti, da je imel na podlagi prvega odstavka 79. člena ZJN-1 možnost od naročnika zahtevati obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila (kar pa ne vpliva na dopustnost vložitve zahtevka za revizijo po odločitvi o dodelitvi javnega naročila). Citirani člen namreč določa, da naročnik na posebno zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, temu pošlje naročnik tudi obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Ponudnik sme zahtevati obrazloženo obvestilo o oddaji naročila najkasneje v osmih dneh od dneva prejetja obvestila o oddaji naročila iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona. Od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.

Pač pa izhaja netransparentnost, nejasnost in kontradiktornost ocenjevanja iz dokumentacije naročnika, ki jo je ta predložil v postopku pravnega varstva. Uvodoma gre opozoriti, da iz dokumentacije ni razvidno, da bi naročnik izdelal pisno poročilo o oddanem naročilu (prvi odstavek 78. člena ZJN-1), ki je podlaga za izdajo obvestila o oddaji javnega naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-1), ki ga je sicer naročnik poimenoval kot "sklep". Državna revizijska komisija (zgolj v pojasnitev) dodaja, da odločanje naročnika v postopku oddaje javnega naročila ni oblastno oziroma avtoritativno ravnanje, kjer vstopa naročnik v premoženjskopravna razmerja kot izvrševalec oblasti (iure imperii), in zato naročniku, v danem primeru, ko odloča iure gestiones in ne iure imperii, ni potrebno svoje odločitve po 78. členu ZJN-1 oblikovati v obliki sklepa.

Dalje gre iz pregleda dokumentacije ugotoviti, da naročnik ocenjevanja ponudb ni opravil skladno s postavljenimi merili v razpisni dokumentaciji in objavi javnega razpisa, kar pa tudi sam priznava. Tako je naročnik v obrazložitvi, ki je priloga odgovora z dne 26.08.2003, zapisal, da so za merilo reference bistveni le certifikati, saj bi bilo merilo o prodaji varljivo, vendar je kljub temu pri vrednotenju referenc upošteval tudi poslovno prodajo v Sloveniji in v Evropi (stran 1., stolpec odgovor, tretje okno). Pri merilu cena/zmogljivost pa z odebeljenim tiskom zapiše: "Če bi res upoštevali samo to kar smo izrecno napisali v razpisnih pogojih, da dobi pri merilu ZMOGLJIVOST 50 točk tisti, ki ponudi največjo možno natančnost â?? â?? pri tem kriteriju ne bi smel doseči maksimalnih 50 točk, če bi mi ocenjevali res samo to kar je bilo navedeno v razpisni dokumentaciji" (stran 2 in 3, stolpec odgovor, okno 3 in 1).

ZJN-1 določa v četrtem odstavku 50. člena: "Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji.". S svojo odločitvijo, je tako naročnik kršil določbo 50. člena ZJN-1, kakor tudi temeljno načelo zakonitosti, saj ni opravil izbire v skladu z v razpisni dokumentaciji določenimi merili.

Glede merila "zmogljivost" gre ugotoviti, da na podlagi predložene dokumentacije objektivnost preveritve glede na vsebino merila ni mogoča. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da bo ponudbe razvrstil v prednostni seznam pri merilu zmogljivost (merilo cena/zmogljivost) na podlagi dveh kriterijev in sicer tehničnih lastnosti in kakovosti ponudbe: "Prvi ponudnik s tega seznama prejme do 50 točk, če ponudi opremo, ki dosega vse zahtevane tehnične lastnosti in zagotavlja največjo možno natančnost ter ponovljivost meritve." Glede kakovosti pa je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da bo upošteval tudi dodatne storitve kot so montaža, začetno konfiguriranje opreme, namestitev programskih orodij, uvajanje in testiranje stabilnosti in natančnosti delovanja. Iz zapisnika strokovne komisije, z dne 06.06.2003, ki je sestavni del naročnikovega sklepa o izbiri izhaja, da je naročnik pri merilu zmogljivost oba ponudnika ocenil z enakim številom 50 točk, medtem ko je v tabeli, ki je sestavni del odgovora na zahtevek neizbranega ponudnika, z dne 26.08.2003, pri celotni oceni zmogljivosti izbrani ponudnik prejel 43,5 točk, vlagatelj pa 43 točke )in torej nobeden izmed ponudnikov 50 točk). Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da so navedbe o ocenjevanju pri merilu zmogljivost v dokumentaciji naročnika med seboj v nasprotju in tako ne omogočajo objektivne preveritve uporabe meril s strani naročnika.

Poleg tega Državna revizijska komisija tudi ni mogla ugotoviti razloge za "merjenje" izpolnjevanja tehničnih lastnosti (karateristik). Res je, da je naročnik pri nekaterih od tehničnih lastnostih uporabil besedo "vsaj", kar dopušča tudi boljše izpolnjevanje zahtevanih tehničnih lastnosti, vendar pa je naročnik pri opisu in ovrednotenju merila zmogljivost določil, da bo ponudnik prejel točke v primeru, ko "â?? dosega vse zahtevane tehnične lastnostiâ?? " in določil ocenjevanje tehničnih lastnosti le v delu, ki se nanaša za zagotavljanje "največje možne natančnosti ter ponovljivosti meritve".

Ob tem se Državni revizijski komisiji postavlja dvom, ali naročnik loči med posamezni pojmi kot so to merilo, pogoj in tehnična specifikacija.
V skladu z 11. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je merilo "element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb". Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Naročnik je avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, prav tako pa tudi kakšne vrednostne uteži (ponderje) jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, pri čemer pa je njegova dispozitivnost omejena z določbami zakona, saj merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1.
Pojem pogoja določa ZJN-1 v 12. točki 1. odstavka 3.člena : "12. "pogoj" - element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave;".
Pojem tehnične specifikacije, določa ZJN-1 v 31. členu: "(1) Tehnične specifikacije so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik jih mora navesti v razpisni dokumentaciji, ki se nanaša na vsako posamezno javno naročiloâ??".

Sicer je mogoče, da v razpisni dokumentaciji naročnik določi oziroma nadgradi nek pogoj hkrati kot merilo, vendar mora pri tem določiti tudi pomen, težo in način uporabe tega merila ter kako bo ocenjeval preseganje izpolnjevanja pogoja, vrednoti se namreč le presežek, pri čemer mora paziti, da se pogoj in merilo kvantitativno ne prekrivata.

V danem primeru je naročnik kot merilo "zmogljivost" določil ponovljivost meritev in natančnost meritve, medtem ko druge zahtevane tehnične lastnosti pa očitno le kot pogoj (prvi odstavek na str. 6. razpisnih pogojev in navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

Iz obrazložitve, ki je sestavni del odgovora naročnika, z dne 26.08.2003, izhaja, da je naročnik ocenjeval ponovljivost meritev in sicer ponovljivost merjenja sile in ponovljivost merjenja podaljška ter natančnost meritve, poleg navedenega pa tudi kopico drugih tehničnih lastnosti, za kar pa ni bilo podlage v določbah razpisne dokumentacije. S svojo odločitvijo, je tako naročnik ponovno kršil določbo 50. člena ZJN-1, kakor tudi temeljno načelo zakonitosti, saj ni opravil izbire v skladu z v razpisni dokumentaciji določenimi merili.

Glede merila "reference" pa iz razpisne dokumentacije ni razvidno, ali je naročnik le-to merilo v nadaljevanju postopka spremenil, kar bi sicer bilo v nasprotju s tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1. Naročnik je namreč v razpisnih pogojih določil, da se reference ponudnikov ovrednotijo s številom točk v odvisnosti od števila predloženih različnih certifikatov o kakovosti opreme (stran 6 točka 7. E. razpisnih pogojev in navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), v dodatnih pojasnilih, z dne 06.05.2003 pa je zapisal, da je zaželena tudi lastna predstavitev uspešnosti podjetja, nadalje pa navedel še nekaj o referenčnih listah, katere naj dosegajo nekaj milijonske vsote in omenil podpis kupcev za posle sklenjene v zadnjem času (točka 4 stran 2), medtem, ko je v obrazložitvi, ki je priloga odgovora na zahtevek neizbranega ponudnika zapisal, da so za to merilo bistveni le certifikati, saj bi bilo merilo o prodaji varljivo, in izrecno poudaril, da je vendar kljub temu pri vrednotenju referenc upošteval tudi poslovno prodajo v Sloveniji in v Evropi. Iz navedenega izhaja, da je naročnik v postopku ocenjevanja to merilo porazdelil na podmerila, katera pa niso bila določena v razpisni dokumentaciji. S svojo odločitvijo je tako naročnik ponovno kršil določbo 50. člena ZJN-1, hkrati pa tudi temeljno načelo zakonitosti, saj ni opravil izbire v skladu z v razpisni dokumentaciji določenimi merili.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-1, in glede na to, da je ugotovljene kršitve mogoče odpraviti z razveljavitvijo odločitve naročnika vsebovane v obvestilu (sklepu, kot ga je imenoval naročnik) o oddaji javnega naročila, je skladno z 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN delno razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila in sicer tako, da je razveljavila odločitev v obvestilu o oddaji javnega naročila.

Ker je bilo potrebno ugoditi zahtevku za revizijo že iz zgoraj navedenih razlogov Državna revizijska komisija ni meritorno presojala preostalih navedb vlagatelja in odgovorov naročnika.

Na koncu pa gre še gre ugotoviti, da so trditve vlagatelja o nepravilnosti zapisnika o odpiranju ponudb v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN pravočasne, vendar neutemeljene. Ne glede na morebitno nepopolnost zapisa vsega ugotovljenega na odpiranju ponudb, vsebuje zapisnik vse sestavine, ki so predvidene v 74. členu ZJN-1. Kljub temu pa bo moral vlagateljeve trditve, vsebovane v zahtevi za dopolnitev zapisnika (dokument, z dne 29.5.2003) naročnik preveriti v ponovnem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb.


V nadaljnjem postopku mora naročnik tako ugotoviti, ali je glede na merila, določena v razpisni dokumentaciji mogoča objektivno preverljivost ocenjevanja ponudb. Pri tem sme pri ocenjevanju ponudb uporabiti zgolj merila, ki so bila določena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila v njej določena. Če je po njegovem mnenju takšno ocenjevanje možno, mora pred tem ugotoviti, ali sploh ima na razpolago dve pravilni ponudbi. V dosedanjem postopku je namreč naročnik na več mestih ugotovil (ne da bi o tem obstajal med strankama spor), da ponudniki določenih podatkov ali dokazov niso predložili (na primer v prilogi odgovora na zahtevek za revizijo, z dne 26.8.2003 naročnik navaja med drugim, da za ponovljivost merjenja podaljška vlagatelj ni dal podatka, zato naročnik predvideva, da ne izpolnjuje zahtevanega pogoja in zato ni dal podatka, dalje: "aparat vlagatelja sploh ni namizni, kar pa je naročnik zahteval", "â?? - NI PODAL PODATKA (lahko predvidevam, da ne izpolnjuje zahtevanega pogoja in ga zato ni navedel)" in še: "Opomba: â?? ni podal cene po delih, kot je bilo zahtevano â?? ni podal zahtevane skice stroja â??"). Dasiravno se zaradi neobstoja spora o tem vprašanju Državna revizijska komisija navedenih naročnikovih ugotovitev ni presojala, pa skladno z tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN nalaga naročniku, da pred ocenjevanjem ponudb, opravi skrben pregled pravilnosti ponudb. Pri tem mora izhajati iz določbe 18. točke 3. člena ZJN-1, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Nepravilne ponudbe mora naročnik po 76. členu ZJN-1 zavrniti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena pod 1. točko izreka tega sklepa.


ZRPJN v petem odstavkom 22. člena ZRPJN odloča, da če se zahtevku za revizijo ugodi, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, medtem ko v četrtem odstavku istega člena določa, da morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške za katere zahtevata povračilo. Vlagatelj je v zahtevku priglasil stroške, ki jih je imel v zvezi z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je v višini 100.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa


Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da v skladu z 11.členom ZRPJN vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. O vloženem zahtevku za revizijo mora naročnik obvestiti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila najkasneje v treh dneh od prejema zahtevka za revizijo. Naročnik je prejel zahtevek za revizijo 14.07.2003, medtem ko je preostalemu ponudniku poslal obvestil o tem, po poteku tridnevnega zakonskega roka, to je 27.08.2003. Kljub navedenemu Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni razvidno, da bi ta kršitev zakona imela škodljive posledice za vlagatelja.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23.člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne